- št. 95/96
- 2021
- 12/02/2022
12 min.
Rune Peitersen
Rune Peitersen (1971), rojen na Danskem, je umetnik, ki deluje med Amsterdamom in Brusljem. Leta 1999 je diplomiral na Royal Academy v Haagu, 2001 pa magistriral na Frank Mohr Institutu v Gröningenu. Peitersenova dela so bila mednarodno razstavljana in je prejemnik več nagrad Mondrianove fundacije. Peitersen poleg umetniške prakse poučuje na umetniški akademiji St. Joost, redno predava o svojem delu in je soustanovitelj več umetniških iniciativ, med katerimi je tudi Platforma za vizualne umetnosti (Platform Beeldende Kunst). V svojem delu poskuša prepoznati in problematizirati nekatere globoko zakoreninjene (vizualne) pripovedi in sisteme mišljenj, ki izvirajo iz temeljev konstrukcije naših sodobnih družbenih struktur. V zadnjih letih njegovi izhodiščni premisleki pogosto vključujejo dve nasprotni si poziciji znotraj določenega sistema; razmerje med njima pa nato služi za opis sistema samega.
www.runepeitersen.com
- št. 95/96
- 2021
- 12/02/2022
- Intervju
Pogosto slišimo govorice o strahu, da nadzor prepuščamo algoritmom, meni pa se zdi, da je resnična težava v tem, da sami postajamo »algoritemski«.
Povzetek
Bio
PDF
Zapri
Mark Curran in Rune Peitersen v intervjuju govorita o tematikah umetnikovega vizualnega raziskovanja, ki se je v njegovih preteklih projektih o uporabi vojaških brezpilotnih letalnikov (Varna razdalja [Safe Distance] in Operatorji in tarče [The Operators and The Targets]) vrtel okrog fizične razdalje in občutka nemoči tako operatorjev kot tarč teh zračnih plovil; ali ima vizualna reprezentacija vojskovanja z brezpilotniki moč, da v gledalcu vzbudi empatijo? V množici sistemov nadzora se v nekem drugem primeru fizična razdalja in razmerje do gledalca vzpostavita v součinkovanju človeškega interesa za naravo in poseganja v naravo. O tem govori Peitersenov zadnji projekt RAABJERG, v katerem znova preizprašuje sistematizacijo, a se tokrat ne ukvarja z umetno algoritemsko inteligenco, temveč s človekovim sistemom poskušanja, da bi si prilastil naravo.
- Ključne besede: finančni kapital, fotografija, globalizacija, vizualizacija podatkov, vizualna antropologija, vizualni aktivizem
