Nicholas Mirzoeff
Nicholas Mirzoeff je profesor medijskih, kulturnih in komunikacijskih študij na ameriški univerzi NYU Steinhardt. Področje vizualne kulture je opisal v dveh preglednih knjigah An Introduction to Visual Culture (1999) in The Visual Culture Reader (1998). Pozneje se je posvetil fenomenom sodobnih vizualnih komunikacij. V knjigi How To See The World (2015) je opisal posledice prve vizualne revolucije 19. stoletja (nastanek filma, fotografije in rentgena) in znanstvenih iznajdb 17. stoletja (mikroskop, teleskop in zemljevidi) ter jih umestil v sedanje vizualno preobilje, ki ga oblikujejo facebook, instagram in posnetki nadzornih kamer. S knjigo The Right to Look: A Counterhistory of Visuality (2011) pa je raziskoval alternativne vizualne (politične) zgodovine 20. stoletja, kamor sodi tudi gibanje Black Lives Matter – ki ga je spremljal kot vizualni aktivist.
Optična in mehanična orodja so bila prva velika »obogatitev« človeških čutov. Mikroskop je približal svetove, ki so bili premajhni za optično zmogljivost očesa. Teleskop je posegel po preveč oddaljenem vesolju, rentgenski žarki so izrisali nedostopne notranjosti telesa. Takšne obogatitve niso bile nedolžne, saj so zahtevale drugačno razlago sveta, ki bi se ujemal s podobami neskončno majhnega, oddaljenega ali skritega. Podobno obogatitev zdaj prinašajo tehnologije računalniškega oblaka, strojnega vida in umetne inteligence. S temi orodji bo morda mogoče zbrati in analizirati na milijarde digitalnih podob, ki jih vsak dan ustvarijo ljudje in stroji. Toda kdo bo analiziral te podobe in s kakšnim namenom? Nam bodo pomagale bolje razumeti družbo in se učiti iz preteklih napak? Ali pa so jih že ugrabili trgovci s pozornostjo in politični demagogi, ki z novimi komunikacijskimi tehnologijami učinkovito širijo stare ideologije?
- Ključne besede: komunikacijske tehnlogije, obogatena fotografija, obogatena resničnost, realnost, resničnost, strojni vid, strojno učenje
