- št. 80/81
- 2018
- 06/12/2020
Čas branja: 13 min.
Nicholas Mirzoeff je profesor medijskih, kulturnih in komunikacijskih študij na ameriški univerzi NYU Steinhardt. Področje vizualne kulture je opisal v dveh preglednih knjigah An Introduction to Visual Culture (1999) in The Visual Culture Reader (1998). Pozneje se je posvetil fenomenom sodobnih vizualnih komunikacij. V knjigi How To See The World (2015) je opisal posledice prve vizualne revolucije 19. stoletja (nastanek filma, fotografije in rentgena) in znanstvenih iznajdb 17. stoletja (mikroskop, teleskop in zemljevidi) ter jih umestil v sedanje vizualno preobilje, ki ga oblikujejo facebook, instagram in posnetki nadzornih kamer. S knjigo The Right to Look: A Counterhistory of Visuality (2011) pa je raziskoval alternativne vizualne (politične) zgodovine 20. stoletja, kamor sodi tudi gibanje Black Lives Matter – ki ga je spremljal kot vizualni aktivist.
Optična in mehanična orodja so bila prva velika »obogatitev« človeških čutov. Mikroskop je približal svetove, ki so bili premajhni za optično zmogljivost očesa. Teleskop je posegel po preveč oddaljenem vesolju, rentgenski žarki so izrisali nedostopne notranjosti telesa. Takšne obogatitve niso bile nedolžne, saj so zahtevale drugačno razlago sveta, ki bi se ujemal s podobami neskončno majhnega, oddaljenega ali skritega. Podobno obogatitev zdaj prinašajo tehnologije računalniškega oblaka, strojnega vida in umetne inteligence. S temi orodji bo morda mogoče zbrati in analizirati na milijarde digitalnih podob, ki jih vsak dan ustvarijo ljudje in stroji. Toda kdo bo analiziral te podobe in s kakšnim namenom? Nam bodo pomagale bolje razumeti družbo in se učiti iz preteklih napak? Ali pa so jih že ugrabili trgovci s pozornostjo in politični demagogi, ki z novimi komunikacijskimi tehnologijami učinkovito širijo stare ideologije?
Lenart J. Kučić je novinar, predavatelj in raziskovalec množičnih medijev. Za Sobotno prilogo Dela je deset let spremljal presečišče medijev, tehnologije in družbe, lani pa se je pridružil mediju za preiskovalno novinarstvo Pod črto. Je tudi ustanovitelj mreže podkastov Marsowci ter soavtor več raziskav in strokovnih člankov o medijskem lastništvu.
Nicholas Mirzoeff je profesor medijskih, kulturnih in komunikacijskih študij na ameriški univerzi NYU Steinhardt. Področje vizualne kulture je opisal v dveh preglednih knjigah An Introduction to Visual Culture (1999) in The Visual Culture Reader (1998). Pozneje se je posvetil fenomenom sodobnih vizualnih komunikacij. V knjigi How To See The World (2015) je opisal posledice prve vizualne revolucije 19. stoletja (nastanek filma, fotografije in rentgena) in znanstvenih iznajdb 17. stoletja (mikroskop, teleskop in zemljevidi) ter jih umestil v sedanje vizualno preobilje, ki ga oblikujejo facebook, instagram in posnetki nadzornih kamer. S knjigo The Right to Look: A Counterhistory of Visuality (2011) pa je raziskoval alternativne vizualne (politične) zgodovine 20. stoletja, kamor sodi tudi gibanje Black Lives Matter – ki ga je spremljal kot vizualni aktivist.
Naše spletno mesto uporablja piškotke za izboljšanje naših storitev. Kot uporabnik se morate strinjati z uporabo in sprejeti naše pogoje. Trenutno uporabljamo samo piškotke, ki so potrebni za normalno delovanje spletne strani. Za več informacij obiščite naš pravilnik o zasebnosti in pogoje storitev. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporabljamo, si oglejte spodnji seznam.
Ta piškotek je nujen za aplikacije PHP. Piškotek se uporablja za shranjevanje in identifikacijo edinstvenega ID-ja uporabniške seje za namen upravljanja uporabniške seje na spletnem mestu. Piškotek je sejni piškotek in se izbriše, ko so vsa okna brskalnika zaprta.
Strinjam se z uporabo piškotkov, strinjam se s pogoji storitve in pravilnikom o zasebnosti in želim še naprej uporabljati spletno stran.