International edition

Ana Peraica

Ana Peraica je avtorica knjig Fotografija kao Dokaz (Multimedijalni institut, Zagreb, 2018), Culture of the Selfie (Institute of Network Cultures, Amsterdam, 2017) in Sub/versions (Revolver, Berlin, 2009). Je tudi urednica Smuggling Anthologies (MMSU, Rijeka, 2015), Victims Symptom (Institute of Network Cultures, Amsterdam, 2009) in Žena na raskrižju ideologija (HULU, Split, 2007). Poglavja iz njenih knjig so objavljena v antologijah, ki jih objavljajo Afterall/MIT Press, Loecker Verlaag, Samarah Institute of Cultural Studies idr. Je tudi avtorica gesel v izdajah enciklopedije, ki jo je objavila založba Sage. Članke je objavljala v akademskih revijah, kot sta Leonardo in Afterimage, pa tudi v revijah, kot so Springerin, Flash Art, Fotografija in mnoge druge.Trenutno piše knjigo Postdigital Arcadia, skupaj s Patrickom Lichtyjem je tudi sourednica  revije Intelligent Agent Reader. Poučuje na magistrskem programu Zgodovine medijske umetnosti na Donavski univerzi v Kremsu ter na magistrskem programu Kulture medijske umetnosti (ERASMUS MUNDUS) na Donavski univerzi v Aalborgu, Poznanu in Singapurju. Peraica živi in dela v Dioklecijanovi palači v Splitu na Hrvaškem, kjer vodi družinsko fotografsko trgovino Atelier Perajica in se aktivno angažira pri ohranjanju življenja znotraj tega naseljenega rimskega spomenika, ki je na seznamu svetovne dediščine.

eng

Čas branja: 14 min.
Medtem ko kulisa aktivno sodeluje pri pripovedi, je ozadje, s silo vizualne retorike, preprosto najboljša tehnična izbira, ki služi krepitvi ospredja.

Ana Peraica se je rodila v družini fotografov. Njen dedek in oče sta vodila družinski foto studio Atelier Perajica na glavnem trgu Dioklecijanove palače v Splitu na Hrvaškem. Studio je prešel v Anine roke in danes še vedno tam dela sama. Poleg vodenja ateljeja se osredotoča na fotografsko teorijo, natančneje na področju sodobne umetnosti, študij vizualne kulture in teorij medijev. Zelo navdihujoče je videti, kako njena preteklost in praksa v studiu vpliva na njeno raziskovanje in obratno. V svojih spisih se osredotoča na omrežno družbo, strategije anonimnosti in psevdonimnosti, vzporedne hiper-narative itd. Trenutno dela na svoji novi knjigi Postdigital Arcadia, v kateri se osredotoča na spremembe v post-digitalni fotografiji (npr. slike iz zraka in 360° slik) in razpravlja o spremembah, ki jih prinaša nova vizualna govorica, našem dojemanju realnosti. Govorila sva tudi o njeni zadnji objavljeni knjigi Kultura selfijev (The Culture of the Selfie), pomembni raziskavi o tem sodobnem pojavu.

eng

Čas branja: 20 min.
Vsaka inovacija vizualnih medijev spremeni način, kako vidimo svet za lastnim hrbtom.

(odlomek iz knjige Postdigital Arcadia, v pripravi)

Selfiji ne služijo samo tradicionalni vlogi fotografskega (samo)beleženja, temveč tudi manevriranju prostora za lastnim hrbtom. Na žalost pa prihaja do številnih nesreč snemalcev selfijev zaradi zadenjske hoje pri delanju posnetkov, ker se obe resničnosti, neposredovana in posredovana, človeški in strojni vid, ne ujemata. Tako fotografska tehnologija, ki temelji na vzvratnem ogledalu (v katerem se predmeti v ogledalu zdijo bližje kot v resnici), dokončno rešuje eno največjih tragedij človeškega zaznavanja samega sebe – nezmožnost, da bi videli in nadzorovali svet za lastnim hrbtom.

eng

Čas branja: 8 min.
Obstajata dva različna tipa grimas: nevtralna, družbena grimasa, ki je pogosto zaželena projekcija na mesto samopredstavitve, ter intimna grimasa, ki pa je popolno nasprotje prve.

eng

Članek utemeljuje, da se sodobna kultura selfija suče okrog grimas – da temelji izključno na sosledju obraznih izrazov. Ker sta »račka« (duck face) in »riba« (fish face) na fotografijah vseprisotni, sta postali že skoraj naravni in družbeno sprejemljivi. Članek v to domnevo podvomi in se sprašuje, ali nista ta tipa grimas dejansko obstajala že prej. Grimasa lahko prihaja od znotraj, kot posledica bolečine ali blaznosti, ki spačita naraven izraz in ga prekrijeta, kakor obleka pokrije intimne dele telesa. Obstajajo torej smešne in manj smešne, družbenokomunikacijske in zrcalne grimase, pomenljiva in popolnoma brezpomenska spačenja obraza. Ob obravnavi del umetnikov in znanstvenikov, med drugimi Antona Josefa Trčke, Alphonsa Bertillona, Jean-Martina Charcota, Duchenna de Boulogne, Hanne Wilke in Sanje Iveković, se spoprijema s pojmom grimase kot poze na preseku med javnim in zasebnim.

Avtorji
Alberto Frigo Alexander W. Schindler Alex Beldea Aleš Završnik Alisha Sett Allan Sekula Amandine Freyd Ana Janeiro Ana Peraica Andrea Mubi Brighenti Andrea Palašti Andreia Alves de Oliveira Anisha Baid Anne Noble Artur Kucharczak Asko Lehmuskallio Aubrey Slaughter Ayse Lucie Batur Barbara Čeferin BIND Collective Bruno Caracol Carole Baker Caroline Molloy Cedric Kiefer Chinar Shah Christopher Pinney Clio Flego Dagmar Kolatschny David Bate Dejan Habicht Devon Schiller Dr. Dirk Schlottmann Dr. Marianna Michałowska Dr. Petja Grafenauer Emina Djukić Ferdinando Gizzi Gabriele de Seta Gabriel Uchida Geoffrey Batchen Gerry Badger Geska Helena & Robert Brečević Geska Helena Brečević Hana Čeferin Helena Vogelsang Novak Hendrik Zeitler Hrair Sarkissian Ileana L. Selejan Ilija T. Tomanić Ioan Daniel Mihalcea Ivan Petrović Iza Pevec Jaka Gerčar Janaki Somaiya Jan Babnik Jani Pirnat Jasna Jernejšek Jason Fulford Jernej Amon Prodnik Jernej Čuček Gerbec Joan Fontcuberta Joanna Zylinska John Berger John Hillman John S. Seberger John Tagg Juanita Rodríguez Karen Smith Karin Becker Ketaki Sheth Krupa Desai Ksenija Berk Laia Abril Lara Plavčak Laura Chen Lenart J. Kučić Lene Hald Lewis Bush Lia Villevieille Lisa Andergassen Louise M. Hisayasu Luka Savić Lukas Birk Maja Smrekar Manca Jevšček Marija Skočir Marjan Kodelja Marjan Smrke Marko Stojanović Martha Rosler Martin Bayer Martin Parr Matej Peljhan Matej Sitar Michelle Proksell Miha Colner Mihai Șovăială and Horațiu Șovăială Mladen Dolar Monika Schwarzler Montse Morcate Murat Durusoy Murat Germen Naomi Kritzer Nastja Ščurk Nataša Ilec Kralj nel yang Nezaket Tekin Nicholas Mirzoeff Nino Bektashashvili Olena Chervonik Onur Ciddi Panos Kompatsiaris Paolo Silvio Harald Favéro Patricia Prieto-Blanco Paula Horta Paula Roush Peter Burleigh Peter Keše Peter Koštrun Peter Rauch Renáta Liszi Richard Whitlock Robbie Cooper Robert Hariman Robi Kroflič Romana Zajec Ronnie Close Rosalind E. Krauss Samsul Alam Helal Sara Erjavec Tekavec Sarah Kofman Sergej Tretjakov Sibi – Bogdan Teodorescu Simon Menner Simon Podgoršek Stephen Snyder Steve Edwards Teja Miholič Urška Savič Victor Burgin Victoria Halford Vilem Flusser Witold Kanicki Yannick Cormier Živa Brglez

Naše spletno mesto uporablja piškotke za izboljšanje naših storitev. Kot uporabnik se morate strinjati z uporabo in sprejeti naše pogoje. Trenutno uporabljamo samo piškotke, ki so potrebni za normalno delovanje spletne strani. Za več informacij obiščite naš pravilnik o zasebnosti in pogoje storitev. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporabljamo, si oglejte spodnji seznam.

Ta piškotek je nujen za aplikacije PHP. Piškotek se uporablja za shranjevanje in identifikacijo edinstvenega ID-ja uporabniške seje za namen upravljanja uporabniške seje na spletnem mestu. Piškotek je sejni piškotek in se izbriše, ko so vsa okna brskalnika zaprta.

Strinjam se z uporabo piškotkov, strinjam se s pogoji storitve in pravilnikom o zasebnosti in želim še naprej uporabljati spletno stran.

prijavi se

in začni prejemati zadnje novice in informacije o pozivih za prispevke in projekte