Ana Peraica

Ana Peraica je avtorica knjig Fotografija kao Dokaz (Multimedijalni institut, Zagreb, 2018), Culture of the Selfie (Institute of Network Cultures, Amsterdam, 2017) in Sub/versions (Revolver, Berlin, 2009). Je tudi urednica Smuggling Anthologies (MMSU, Rijeka, 2015), Victims Symptom (Institute of Network Cultures, Amsterdam, 2009) in Žena na raskrižju ideologija (HULU, Split, 2007). Poglavja iz njenih knjig so objavljena v antologijah, ki jih objavljajo Afterall/MIT Press, Loecker Verlaag, Samarah Institute of Cultural Studies idr. Je tudi avtorica gesel v izdajah enciklopedije, ki jo je objavila založba Sage. Članke je objavljala v akademskih revijah, kot sta Leonardo in Afterimage, pa tudi v revijah, kot so Springerin, Flash Art, Fotografija in mnoge druge.Trenutno piše knjigo Postdigital Arcadia, skupaj s Patrickom Lichtyjem je tudi sourednica  revije Intelligent Agent Reader. Poučuje na magistrskem programu Zgodovine medijske umetnosti na Donavski univerzi v Kremsu ter na magistrskem programu Kulture medijske umetnosti (ERASMUS MUNDUS) na Donavski univerzi v Aalborgu, Poznanu in Singapurju. Peraica živi in dela v Dioklecijanovi palači v Splitu na Hrvaškem, kjer vodi družinsko fotografsko trgovino Atelier Perajica in se aktivno angažira pri ohranjanju življenja znotraj tega naseljenega rimskega spomenika, ki je na seznamu svetovne dediščine.

Medtem ko kulisa aktivno sodeluje pri pripovedi, je ozadje, s silo vizualne retorike, preprosto najboljša tehnična izbira, ki služi krepitvi ospredja.

Ana Peraica se je rodila v družini fotografov. Njen dedek in oče sta vodila družinski foto studio Atelier Perajica na glavnem trgu Dioklecijanove palače v Splitu na Hrvaškem. Studio je prešel v Anine roke in danes še vedno tam dela sama. Poleg vodenja ateljeja se osredotoča na fotografsko teorijo, natančneje na področju sodobne umetnosti, študij vizualne kulture in teorij medijev. Zelo navdihujoče je videti, kako njena preteklost in praksa v studiu vpliva na njeno raziskovanje in obratno. V svojih spisih se osredotoča na omrežno družbo, strategije anonimnosti in psevdonimnosti, vzporedne hiper-narative itd. Trenutno dela na svoji novi knjigi Postdigital Arcadia, v kateri se osredotoča na spremembe v post-digitalni fotografiji (npr. slike iz zraka in 360° slik) in razpravlja o spremembah, ki jih prinaša nova vizualna govorica, našem dojemanju realnosti. Govorila sva tudi o njeni zadnji objavljeni knjigi Kultura selfijev (The Culture of the Selfie), pomembni raziskavi o tem sodobnem pojavu.

Vsaka inovacija vizualnih medijev spremeni način, kako vidimo svet za lastnim hrbtom.

(odlomek iz knjige Postdigital Arcadia, v pripravi)

Selfiji ne služijo samo tradicionalni vlogi fotografskega (samo)beleženja, temveč tudi manevriranju prostora za lastnim hrbtom. Na žalost pa prihaja do številnih nesreč snemalcev selfijev zaradi zadenjske hoje pri delanju posnetkov, ker se obe resničnosti, neposredovana in posredovana, človeški in strojni vid, ne ujemata. Tako fotografska tehnologija, ki temelji na vzvratnem ogledalu (v katerem se predmeti v ogledalu zdijo bližje kot v resnici), dokončno rešuje eno največjih tragedij človeškega zaznavanja samega sebe – nezmožnost, da bi videli in nadzorovali svet za lastnim hrbtom.

Obstajata dva različna tipa grimas: nevtralna, družbena grimasa, ki je pogosto zaželena projekcija na mesto samopredstavitve, ter intimna grimasa, ki pa je popolno nasprotje prve.

Članek utemeljuje, da se sodobna kultura selfija suče okrog grimas – da temelji izključno na sosledju obraznih izrazov. Ker sta »račka« (duck face) in »riba« (fish face) na fotografijah vseprisotni, sta postali že skoraj naravni in družbeno sprejemljivi. Članek v to domnevo podvomi in se sprašuje, ali nista ta tipa grimas dejansko obstajala že prej. Grimasa lahko prihaja od znotraj, kot posledica bolečine ali blaznosti, ki spačita naraven izraz in ga prekrijeta, kakor obleka pokrije intimne dele telesa. Obstajajo torej smešne in manj smešne, družbenokomunikacijske in zrcalne grimase, pomenljiva in popolnoma brezpomenska spačenja obraza. Ob obravnavi del umetnikov in znanstvenikov, med drugimi Antona Josefa Trčke, Alphonsa Bertillona, Jean-Martina Charcota, Duchenna de Boulogne, Hanne Wilke in Sanje Iveković, se spoprijema s pojmom grimase kot poze na preseku med javnim in zasebnim.

Avtorji

prijavi se

prijavi se na novice in pozive za projekte in prispevke

Pozdravljeni! Pred kratkim smo posodobili spletno stran. Če se vsebina ne prikazuje pravilno, vas prosimo da izbrišete predpomnilnik brskalnika! (INFO?)

novice

Podaljšan rok za oddajo predlogov prispevkov (povzetki dolžine do 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 11. junij 2021. Podaljšan rok za oddajo celotnih prispevkov na podlagi izbranih predlogov je 16. avgust 2021. Predloge pošljite prek spletnega obrazca ali se obrnite na nas prek kontaktnega obrazca in/ali naslova editors(at)membrana.org.

Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 27. julij 2020. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 21. september 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.

Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 16. december 2019. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 16. marec 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.

Kdaj: 27. junij 2019 ob 10.00
Trajanje:
90 min
Kje: Prvo preddverje Cankarjevega doma, Prešernova cesta 10, 1000 Ljubljana (vhod iz pasaže Maximarket)
Delavnico vodita: Leopold Štefanič in Neža Ternik

Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 09. april 2019. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 24. junij 2019. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.

Kontaktiraje urednike na editors@membrana.si. Rok za predloge prispevkov (izvlečki dolžine 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 18.1. 2019. Rok za dokončane prispevke na podlagi sprejetih predlogov je 20.3.2019. Predloge pošljite na editors@membrana.org.

Kontaktiraje urednike na editors@membrana.org. Rok za dokončane prispevke na podlagi sprejetih predlogov je 30. september 2018. Predloge pošljite na editors@membrana.org.

Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 07. maj 2018. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 30. avgust 2018. Osnutke pošljite neposredno na editors@membrana.org.

ROK PRIJAVE: do srede 24.1. 2018.
Prijave sprejemamo po elektronski pošti info@membrana.si in/ali na naslov Membrana, Maurerjeva 8, 1000 Ljubljana.

ROK PRIJAVE: do srede 24.1. 2018.
Prijave sprejemamo po elektronski pošti info@membrana.si in/ali na naslov Membrana, Maurerjeva 8, 1000 Ljubljana.

Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 10. junij 2017. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 15. september 2017. Osnutke pošljite neposredno na editors@membrana.org.

Prijave sprejemamo do vključno četrtka 16.3.2017 na:
elektronski naslov: info@membrana.si
in/ali
poštni naslov: Membrana, Maurerjeva 8, 1000 Ljubljana

Naše spletno mesto uporablja piškotke za izboljšanje naših storitev. Kot uporabnik se morate strinjati z uporabo in sprejeti naše pogoje. Trenutno uporabljamo samo piškotke, ki so potrebni za normalno delovanje spletne strani. Za več informacij obiščite naš pravilnik o zasebnosti in pogoje storitev. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporabljamo, si oglejte spodnji seznam.

Ta piškotek je nujen za aplikacije PHP. Piškotek se uporablja za shranjevanje in identifikacijo edinstvenega ID-ja uporabniške seje za namen upravljanja uporabniške seje na spletnem mestu. Piškotek je sejni piškotek in se izbriše, ko so vsa okna brskalnika zaprta.

Strinjam se z uporabo piškotkov, strinjam se s pogoji storitve in pravilnikom o zasebnosti in želim še naprej uporabljati spletno stran.