- št. -
- 2023
- 09/10/2023
14 min.
Ob pogledu na mestno veduto nas pogosto zmotijo stavbe, objekti in konstrukcije, ki – tako se zdi – kazijo celostno podobo mesta. Urbana okolja vključujejo elemente, ki se nam morda ne zdijo estetski, vendar so za potrebe bivanja sodobnega človeka nujni; zato take elemente pogosto odmislimo oziroma se naučimo gledati mimo njih. Fotografa Kaya & Blank pa tovrstne objekte postavljata v središče svoje fotografske knjige Second Nature (Druga narava, 2022). Umetnika Işık Kaya in Thomas Georg Blank v fotografski seriji, ki je bila predstavljena tudi na letošnjem Kranj Foto Festu, dokumentirata čudaške hibridne objekte in si ob njih postavljata vprašanje, kakšen je odnos med naravo in tehnologijo. Recenzija se sprašuje o tem, kakšen je človekov odnos do okolja, v katerem prebiva, kako uporablja tehnologijo in ali je v urbanem okolju sploh še sposoben »vrnitve k naravi« – ali je morda ob človekovem intenzivnem posegu v naravo že potreben razmislek o redefiniciji naravnega, da bo ustrezala naši digitalni dobi?
Živa Hanc (1998, Ljubljana) zaključuje študij umetnostne zgodovine na ljubljanski Filozofski fakulteti. Preučuje umetnost 20. in 21. stoletja (s poudarkom na arhitekturni teoriji) in azijsko filozofijo, predvsem japonsko estetiko.
Işık Kaya in Thomas Georg Blank sta intermedijska umetnika, ki delujeta zlasti na področjih fotografije in videografije. Pri svojem delu preučujeta način, kako ljudje oblikujejo in naseljujejo svet. V raziskovalnem pristopu izhajata iz dokumentarnih praks. S premikanjem mej tega, kako je lahko prikazana resničnost, ustvarjata neodvisne, pogosto povsem hiperrealistične vizualne svetove – zato so meje med resničnostjo in fikcijo v njunem delu zabrisane. V projektih se pogosto osredotočata na sledi ekonomske infrastrukture in kako se človekova prevlada nad naravo kaže v vsakdanji arhitekturi.
Mahayni, Ziad. 2022. »Transcending Nature: Antennafication of Humans and Trees.« Second Nature. Heidelberg: Kehrer Verlag.
de Beistegui, Miguel. 2002. »Heidegger in kraj arhitekture.« Phainomena XI, št. 39–40: 189–224.
Bellamy Foster, John in Paul Burkett. 2001. »Marx and the Dialectic of Organic/Inorganic Relations: A Rejoinder to Salleh and Clark.« Organization & Environment 14, št. 4 (december): 451–462.
Clarke, Amy. 2022. »Fake Foliage and Faux-cades: The Contexual Autheticity of Disguised Infrastructure.« Second Nature. Heidelberg: Kehrer Verlag.
Gardels, Nathan. 2015. »After Utopia: The Primitive Society of the Future.« V Jean Baudrillard: From Hyperreality to Disappearance: Uncollected Interviews, uredila Richard G. Smith in David B. Clarke, 24–28. Edinburgh: Edinburgh University Press.
Gefter, Philip. 2008. »Bernd and Hilla Becher: Landscape/Typology.« Aperture, št. 193 (zima): 20.
Lange, Christy. 2010. »New Topographics.« Frieze, 1. april 2010. https://www.frieze.com/article/new-topographics.
Nordquist, Richard. 2019. »H.L. Mencken’s ‘The Libido for the Ugly’ The Libido for the Ugly’.« ThoughtCo, 22. april 2019. https://www.thoughtco.com/libido-for-the-ugly-by-mencken-1690254.
Ramzy, Nelly. 2015. »Sustainable spaces with psychological connotation: Historical architecture as reference book for biomimetic models with biophilic qualities.« Archnet-IJAR 9, št. 2 (julij): 248–267.
Konec leta 2020 je skupnost 685 prebivalcev islandskega pristaniškega mesta prizadel zemeljski plaz, ki je pretresel lokalno skupnost. Fotoknjiga Skriðusögur (2022), podnaslovljena The Landslide Stories, je delo slovenskih fotografov Matjaža Rušta in Katje Goljat. V sodelovanju s Ströndin Studiem in 27 prebivalci Seyðisfjörðurja sta zabeležila posledice katastrofe, pri čemer knjiga deluje kot dokumentacijsko sredstvo ali kot ilustracija »zgodb«, ki so nastale zaradi nesreče. V recenziji sledi razmislek o tem, kakšne so značilnosti žanra fotografij katastrof (disaster photography) v navezavi s sublimnim, kot ga je opredelil Edmund Burke. Pri vprašanju o načinu upodabljanja bolečine in nasilja se moramo nadalje spraševati o njunem učinkovanju. Skriðusögur nam predstavi intimne zgodbe posameznikov oddaljene skupnosti, ki delujejo kot svojevrsten opomnik. Dobro moramo premisliti o tem, kakšni sosedi smo, kakšno skupnost gradimo in kakšne zgodbe bomo pripovedovali, ko se bo podobna nesreča pripetila nam samim.
Živa Hanc (1998, Ljubljana) je študentka magistrskega študija umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Preučuje umetnost 20. in 21. stoletja (s poudarkom na arhitekturni teoriji) in azijsko filozofijo, predvsem japonsko estetiko.
Atwood, Sara. 2019. »The Assumption of the Dragon: Ruskin’s Mythic Vision.« Victorian Environmental Nightmares, ur. Laurence W. Mazzeno in Ronald D. Morrison, 25–44. Cham, Švica: Palgrave Macmillan.
Barrell, John. 1983. The Dark Side of the Landscape – The Rural Poor in English Painting 1730–1840. Cambridge: Cambridge University Press.
Burke, Edmund. 1987. A Philosophical Enquiry into the Origin of our Ideas of the Sublime and Beautiful. Oxford: Basil Blackwell.
Huber, Mary. 2019. »How Is Disaster Photography Sublime?« Frieze, september, 2019. https://www.frieze.com/article/how-disaster-photography-sublime.
Jóhannesdóttir, G., in Gísladóttir, G. 2010. »People living under threat of volcanic hazard in southern Iceland: vulnerability and risk perception.« Natural Hazards and Earth System Sciences, št. 10 (februar): 407–420. https://doi.org/10.5194/nhess-10-407-2010.
Kreft, Lev. 1991. »Sublimno pri Edmundu Burkeu.« Filozofski vestnik 12 (2): 119–132.
Oslund, Karen. 2002. »Imagining Iceland: Narratives of Nature and History in the North Atlantic.« The British Journal for the History of Science 35, št. 3 (september): 313–334.
Sontag, Susan. 2006. Pogled na bolečino drugega, prevedla Seta Knop. Ljubljana: Sophia.
Fotografija hrane je med najbolj konzumiranimi podvrstami fotografije. Kot fotografija z večjo umetniško vrednostjo je izpostavljena fotografija v vlogi ilustriranja knjig kuharskih mojstrov (chefov). V svojem motivu predstavlja tihožitja, slikarski žanr, ki je bil zgodovinsko zaznamovan kot manjvreden. Pri razmisleku, zakaj ni zapisa podrobnejše analize ali pa vsaj zglednejšega pregleda razvoja t. i. “food photography”, torej tega, na kakšen način se je pristopalo do fotografiranja hrane, se prispevek vrača k umetnostnozgodovinskim žanrom in njihovi kategorizaciji. Kuhar ali chef z izrazitim poudarkom na vizualnem ali prezentaciji privzema pristope, ki so lastne vizualnim umetnikom. S tem jedi dobivajo status umetniških objektov, pri čemer je fotografija sredstvo, ki vodi v njihovo fetišizacijo.
Živa Hanc (1998, Ljubljana) je študentka magistrskega študija umetnostne zgodovine na ljubljanski Filozofski fakulteti. Njena zanimanja vključujejo umetnost 20. in 21. stoletja (s poudarkom na arhitekturni teoriji) in azijske filozofije, kjer jo zanima predvsem japonska estetika.
“Fotograf, ki se je odločil živeti v družbi in uživati njene prednosti, je hočeš nočeš akter v politični situaciji, čeprav si hote nadene plašnice, kadarkoli pokuka v iskalo fotoaparata.”
Ⓒ 2021 Membrana - Vse pravice pridržane
avtor: Andreas Müller-Pohle
produkcija: Cankarjev dom, kulturni in kongresni center, Ljubljana in zavod Membrana
kuratorstvo in postavitev: Jan Babnik in Nataša Ilec Kralj
kustosinja razstavnega programa Cankarjevega doma: Katja Ogrin
22. marec–14. maj 2023, Mala galerija Cankarjevega doma
Otvoritev: 22. marec ob 20. uri.
VODENI OGLEDI:
10. maj 2023 ob 13. uri, Mala galerija Cankarjevega dom (vodi Jan Babnik)
14. maj 2023, ob 11. uri (zaključek razstave), Mala galerija Cankarjevega dom (vodi Jan Babnik)
razstavljoči avtorji: Anne Noble, Ewa Doroszenko, Goran Bertok, Gorkem Ergun, Karina-Sirkku Kurz, Špela Šivic
produkcija: Cankarjev dom, kulturni in kongresni center, Ljubljana in zavod Membrana
zasnova: zavod Membrana (Jan Babnik, Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj)
kuratorstvo in postavitev: Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
kustosinja razstavnega programa Cankarjevega doma: Katarina Hergouth
19. januar–1. marec 2022, Prvo preddverje Cankarjevega doma
Otvoritev: 19. januarja ob 19. uri.
Koža, 19. januar – 1. marec 2022
Mednarodna fotografska razstava
Cankarjev dom, prvo preddverje
otvoritev: 19.1.2022 ob 19:00
avtorji: Goran Bertok, Ewa Doroszenko, Görkem Ergün, Karina-Sirkku Kurz, Anne Noble, Špela Šivic
zasnova razstave: zavod Membrana – Jan Babnik, Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
kuratorstvo: Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
produkcija: Cankarjev dom in zavod Membrana
Podaljšan rok za oddajo predlogov prispevkov (povzetki dolžine do 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 30. avgust 2021. Podaljšan rok za oddajo celotnih prispevkov na podlagi izbranih predlogov je 4. oktober 2021. Predloge pošljite prek spletnega obrazca ali se obrnite na nas prek kontaktnega obrazca in/ali naslova editors(at)membrana.org.
Podaljšan rok za oddajo predlogov prispevkov (povzetki dolžine do 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 11. junij 2021. Podaljšan rok za oddajo celotnih prispevkov na podlagi izbranih predlogov je 16. avgust 2021. Predloge pošljite prek spletnega obrazca ali se obrnite na nas prek kontaktnega obrazca in/ali naslova editors(at)membrana.org.
Prijave sprejemamo do vključno ponedeljka 26. 10. 2020 na:
elektronski naslov: info@membrana.org
in/ali
poštni naslov: Membrana, Maurerjeva 8, 1000 Ljubljana
Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 27. julij 2020. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 21. september 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.
kje: Cankarjev dom, sejna soba M3/4
kdaj: 27. februar 2020, 0b 18. uri
20. januar–1. marec 2020 / Prvo preddverje Cankarjevega doma
Otvoritev: Predstavitev na strani CD
ČE, 30. jan 2020, ob 18.00 // Vodstvo po razstavi z Jasno Jernejšek, sokuratorko razstave, in Špelo Škulj, vizualno umetnico
ČE, 6. feb 2020, ob 18.00 // Vodstvo po razstavi z Janom Babnikom, sokuratorjem razstave, in Miho Godcem, vizualnim umetnikom
ČE, 20. feb 2020, ob 18.00 // Vodstvo po razstavi z Jasno Jernejšek, sokuratorko razstave, Miho Godcem in Valerie Wolf Gang, vizualnima umetnikoma
ČE, 27. feb 2020, ob 18.00 // Pogovor z Marion Balac, vizualno umetnico, in Jožetom Guno, docentom na Fakulteti za elektrotehniko UL
kje: Galerija Jakopič, Ljubljana, v sklopu razstave Jaka Babnik: Pigmalion
kdaj: 5. december 2019
trajanje: 18.00 – 21.00
sodelujeta: dr. Victor Burgin, dr. Ilija T. Tomanić
moderator: dr. Jan Babnik
Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 16. december 2019. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 16. marec 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.