- št. 95/96
- 2021
- 14/02/2022
8 min.
Louise M. Hisayasu je interdisciplinarna raziskovalka, rojena v São Paulu, ki živi v Berlinu. Zanimajo jo diskurzi o dekolonialni teoriji, marginalnih zgodbah in o spominu. Njen projekt Arhiv Tadaima (Arquivo Tadaima) odpira mesto japonsko-brazilski pripovednosti, ki jo raziskuje s (pre)oblikovanjem kultur s kritičnim premislekom o migraciji in identiteti. Nedavno je s programom Erasmus Mundus – Mediji, umetnost in kultura zaključila večpredmetni podiplomski študij na področju medijskih študij ter umetnosti in tehnologije.
Staroselski futurizem je v staroselski sodobni kulturi prisoten vse intenzivneje: v glasbi, umetnosti in na festivalih. Kadu Xukuru je multimedijski umetnik, ki ustvarja kolaže; v njih združuje grafično oblikovanje in fotografsko prakso ter ilustrira svoj pogled na prihodnost staroselcev. Kadu je v pogovoru izpostavil pomembne simbole, vidne v njegovih delih, in pojasnil, kako njegova umetniška praksa vzajemno deluje z odporniškimi gibanji, v katerih je aktiven, zlasti z retomado, gibanjem za ponovno prilastitev tradicionalnih ozemelj staroselcev.
Louise M. Hisayasu je neodvisna raziskovalka in projektna koordinatorka, ki deluje v Berlinu. Njene raziskave in interdisciplinarna praksa so zlasti usmerjene v razumevanje, kako kolektivni spomin oblikuje, ustvarja in določa kulturo. V Berlinu raziskuje staroselsko sodobno kulturo, predvsem sodobno glasbo, staroselski futurizem in medijske umetnosti.
Kadu Xukuru je multimedijski umetnik, ki združuje fotografsko, digitalno in videoperformativno umetniško prakso. Na Katoliški univerzi v Pernambucu je magistriral iz zgodovine; danes je aktivni član organizacije Mata Sul Indígena.
Prispevek se osredotoča na serijo Travelling Through the Territory (Potovanje skozi Teritorij), ki je nastala ob sodelovanju brazilskega fotografa Gabriela Uchide z ljudstvom Uru-eu-wau-wau. Intervju popisuje fotografovo izkušnjo življenja in sodelovanja z staroselskim amazonskim plemenom, razpravlja pa tudi o politični klimi v Braziliji in o vznemirjajočem občutku glede uničevanja Amazonije. Brazilska zgodovina se je bolj ali manj oddaljila od zgodovine avtohtonih prebivalcev, ki jih je mnogokrat marginalizirala in odrinila v pradavne čase. Nezakoniti vdori na ozemlja, grožnje s smrtjo in krivice naraščajo, k čemur prispeva tudi uničujoče govoričenje predsednika Bolsonara. Dandanes se fotografija avtohtoni populaciji, ki je neločljiva od upora in protesta, ponuja kot orodje za samoobrambo in ohranitev. Poleg fotoaparatov h kroženju informacij in nepristranskim pripovedim pripomorejo tudi v glavnem dostopen internet in pametni telefoni, ki omogočajo neposreden stik z globalnim občinstvom.
Louise M. Hisayasu je interdisciplinarna raziskovalka, rojena v São Paulu, ki živi v Berlinu. Zanimajo jo diskurzi o dekolonialni teoriji, marginalnih zgodbah in o spominu. Njen projekt Arhiv Tadaima (Arquivo Tadaima) odpira mesto japonsko-brazilski pripovednosti, ki jo raziskuje s (pre)oblikovanjem kultur s kritičnim premislekom o migraciji in identiteti. Nedavno je s programom Erasmus Mundus – Mediji, umetnost in kultura zaključila večpredmetni podiplomski študij na področju medijskih študij ter umetnosti in tehnologije.
Gabriel Uchida je bil rojen v Valinhosu, (São Paulo, Brazilija). Po končanem študiju novinarstva se je leta 2008 začel ukvarjati s fotografijo. Po tem je delal po številnih državah, med drugim v Argentini, Urugvaju, na Kubi, v ZDA, Nemčiji, Turčiji, Etiopiji in Namibiji. Njegove fotografije so bile doslej objavljene že v več kot 30 državah, razstavljal pa je v Nemčiji, Etiopiji in Braziliji. Leta 2018 je Uchida osvojil prvo nagrado na Svetovnem vodnem forumu in na tekmovanju »Ojo a La Amazonia – FAO/ONU«. Od leta 2016 živi in potuje po brazilskem amazonskem pragozdu, kjer fotografira staroselce in pojave, povezane z okoljskimi vprašanji.
Kritični pogled in preiskovalna preobleka sta potrebna v času, kjer so neenakomerne meje med »resničnim« in varljivim zabrisane v našem dojemanju resničnosti. Obkroženi smo z vmesniki, ekrani, virtualnimi prostori in neskončnimi omrežji. Oddaljevanje tehnoloških napredkov od fotografskega medija ima potencial, da spremeni naše odnose do našega okolja in naših dojemanj samih sebe s pomočjo podob. Nič več nismo zgolj prejemniki podob, sedaj jih tudi aktivno proizvajamo; v 1980-ih, sta bila filozof Vilém Flusser in filmar Harun Farocki že vpeta v vprašanja, ki se dotikajo razumevanja našega odnosa do podob in naše odgovornosti do produkcije podob. Oba sta pozivala svoje bralce in gledalce naj se vključijo v dialog, da bodo razumeli fenomen fotografije in njegovo neposredno korelacijo z masovnimi komunikacijskimi strukturami.
Louise Hisayasu opravlja doktorat na področju digitalne humanistike. Nekaj mesecev je opravljala pripravništvo in izvajala raziskave v arhivu Vilém Flusser v Berlinu. Trenutno se šola na Šoli za kreativne medije, Univerze v Hong Kongu (School of Creative Media na City University of Hong Kong).
“V viktorijanski dobi so novi tehnični pripomočki so postali humanizirani, transformirani v človeške pravljične like – fotoaparat menih, teleskop velikan, mikroskop služabnik, čarobni pomočniki, ki glavnemu liku čarovnika pomagajo razkriti skrivnosti univerzuma.”
Ⓒ 2021 Membrana - Vse pravice pridržane
razstavljoči avtorji: Anne Noble, Ewa Doroszenko, Goran Bertok, Gorkem Ergun, Karina-Sirkku Kurz, Špela Šivic
produkcija: Cankarjev dom, kulturni in kongresni center, Ljubljana in zavod Membrana
zasnova: zavod Membrana (Jan Babnik, Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj)
kuratorstvo in postavitev: Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
kustosinja razstavnega programa Cankarjevega doma: Katarina Hergouth
19. januar–1. marec 2022, Prvo preddverje Cankarjevega doma
Otvoritev: 19. januarja ob 19. uri.
Koža, 19. januar – 1. marec 2022
Mednarodna fotografska razstava
Cankarjev dom, prvo preddverje
otvoritev: 19.1.2022 ob 19:00
avtorji: Goran Bertok, Ewa Doroszenko, Görkem Ergün, Karina-Sirkku Kurz, Anne Noble, Špela Šivic
zasnova razstave: zavod Membrana – Jan Babnik, Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
kuratorstvo: Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
produkcija: Cankarjev dom in zavod Membrana
Podaljšan rok za oddajo predlogov prispevkov (povzetki dolžine do 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 30. avgust 2021. Podaljšan rok za oddajo celotnih prispevkov na podlagi izbranih predlogov je 4. oktober 2021. Predloge pošljite prek spletnega obrazca ali se obrnite na nas prek kontaktnega obrazca in/ali naslova editors(at)membrana.org.
Podaljšan rok za oddajo predlogov prispevkov (povzetki dolžine do 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 11. junij 2021. Podaljšan rok za oddajo celotnih prispevkov na podlagi izbranih predlogov je 16. avgust 2021. Predloge pošljite prek spletnega obrazca ali se obrnite na nas prek kontaktnega obrazca in/ali naslova editors(at)membrana.org.
Prijave sprejemamo do vključno ponedeljka 26. 10. 2020 na:
elektronski naslov: info@membrana.org
in/ali
poštni naslov: Membrana, Maurerjeva 8, 1000 Ljubljana
Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 27. julij 2020. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 21. september 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.
kje: Cankarjev dom, sejna soba M3/4
kdaj: 27. februar 2020, 0b 18. uri
20. januar–1. marec 2020 / Prvo preddverje Cankarjevega doma
Otvoritev: Predstavitev na strani CD
ČE, 30. jan 2020, ob 18.00 // Vodstvo po razstavi z Jasno Jernejšek, sokuratorko razstave, in Špelo Škulj, vizualno umetnico
ČE, 6. feb 2020, ob 18.00 // Vodstvo po razstavi z Janom Babnikom, sokuratorjem razstave, in Miho Godcem, vizualnim umetnikom
ČE, 20. feb 2020, ob 18.00 // Vodstvo po razstavi z Jasno Jernejšek, sokuratorko razstave, Miho Godcem in Valerie Wolf Gang, vizualnima umetnikoma
ČE, 27. feb 2020, ob 18.00 // Pogovor z Marion Balac, vizualno umetnico, in Jožetom Guno, docentom na Fakulteti za elektrotehniko UL
kje: Galerija Jakopič, Ljubljana, v sklopu razstave Jaka Babnik: Pigmalion
kdaj: 5. december 2019
trajanje: 18.00 – 21.00
sodelujeta: dr. Victor Burgin, dr. Ilija T. Tomanić
moderator: dr. Jan Babnik
Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 16. december 2019. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 16. marec 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.
Kdaj: 18. julij 2019 ob 10.00
Trajanje: 90 min
Kje: Prvo preddverje Cankarjevega doma, Prešernova cesta 10, 1000 Ljubljana (vhod iz pasaže Maximarket)
Delavnico vodita: Leopold Štefanič in Neža Ternik
Cankarjev dom – prvo preddverje, 20. 6.–25. 8. 2019
Prešernova cesta 10, 1000 Ljubljana
Spremljevalni program
Razstavo spremlja diskurzivno-izobraževalni program in izid nove številke revije Fotografija, ki tematiko instinkta in (fotografske) reprezentacije živali razširja ter interdisciplinarno povezuje z drugimi področji.
Otvoritveni dogodki: četrtek, 20. junij 2019
17.00 // Pogovor z Majo Smrekar, intermedijsko umetnico, prof. dr. Alenko Dovč, doktorico veterinarske medicine in diplomatko Evropskega kolidža za dobrobit, in dr. Blažem Mazijem, filozofom (namesto slednjega se nam bo pridružil Lenart Kučić, novinar); moderira Jasna Jernejšek, kuratorka razstave.
18.00 // Predstavitev nove številke revije Fotografija z Janom Babnikom in Ilijo T. Tomanićem urednikoma revije.
18.30 // Vodstvo po razstavi z Jasno Jernejšek, kuratorko razstave, in Danielom Szalaijem, fotografom.
19.00 // Odprtje razstave
Delavnice in vodstva:
27. junij 2019 ob 10.00 // Delavnica interpretacije fotografije za seniorje (trajanje 90 min, Prvo preddverje Cankarjevega doma).
4. julij 2019 ob 15.00 // Vodstvo po razstavi
11. julij ob 17.00 2019 // Vodstvo po razstavi
18. julij 2019 ob 10.00 // Delavnica interpretacije fotografije za otroke (trajanje 90 min, začetek ob 10.00 v Prirodoslovnem muzeju z ogledom dioram, nadaljevanje ob 11.00 v Prvem preddverju Cankarjevega doma). V sodelovanju s Prirodoslovnim muzejem Slovenije.
Obrazstavni program se izvaja v okviru javnega razpisa Projektno delo z negospodarskim in neprofitnim sektorjem – Študentski inovativni projekti za družbeno korist, ki je namenjen vključevanju študentov različnih študijskih smeri v organizacijo in izvedbo večjega družbenoangažiranega kulturnega dogodka ter njihovemu povezovanju tako z večjimi kulturnimi institucijami (Cankarjev dom) kot z manjšimi nevladnimi organizacijami (zavod Membrana). Projekt financirata Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije ter Evropski socialni sklad Evropske unije.
Naše spletno mesto uporablja piškotke za izboljšanje naših storitev. Kot uporabnik se morate strinjati z uporabo in sprejeti naše pogoje. Trenutno uporabljamo samo piškotke, ki so potrebni za normalno delovanje spletne strani. Za več informacij obiščite naš pravilnik o zasebnosti in pogoje storitev. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporabljamo, si oglejte spodnji seznam.
Ta piškotek je nujen za aplikacije PHP. Piškotek se uporablja za shranjevanje in identifikacijo edinstvenega ID-ja uporabniške seje za namen upravljanja uporabniške seje na spletnem mestu. Piškotek je sejni piškotek in se izbriše, ko so vsa okna brskalnika zaprta.
Strinjam se z uporabo piškotkov, strinjam se s pogoji storitve in pravilnikom o zasebnosti in želim še naprej uporabljati spletno stran.