- št. 88/89
- 2019
- 09/12/2020
21 min.
Čeprav je humor nekaj, kar domnevno vsi razumemo, se ob poizkusu natančnejše opredelitve kaj točno zajema, izkaže za precej bolj kompleksen pojav. Varira glede na družbeno skupino, status ter v času in prostoru. Humor se v različnih oblikah pojavlja v vseh kulturah in v vseh obdobjih. Da bo neka stvar imela humorni ali komični učinek je odvisno od prepleta več dejavnikov, ki jih različne teorije humorja, komičnega in smeha tolmačijo različno. Humor deloma temelji na značilnostih našega odziva in deloma na lastnostih humornih objektov, ki izzovejo učinek humornega. V sodobni umetnosti (npr. z uporabo ironije, parodije, burleske, satire, karikature, groteske, šale ali vica, komedije, duhovitosti, sarkazma in hudomušnosti) se humor pogosto pojavlja kot mehanizem, ki vzbuja razmislek o nesmiselnosti vsakodnevnega obstoja in kot sredstvo kritičnega angažmaja. Uporablja se za razbijanje okvirjev okusa, družbenih pravil, norm in avtoritete. Humor je mehanizem premeščanja nekega temeljnega nelagodja in se loteva loti vrzeli, oddaljenosti od kod, družbenih konvencij in vnaprej zasnovanih idej. Članek analizira kako se humor manifestira v delih nekaterih slovenskih ustvarjalcev, ki delujejo v polju sodobne fotografije, in razčlenjuje zakaj njihove fotografije lahko razumemo tudi kot obliko protesta proti ne/smiselnosti ustaljenih družbenih norm in simbolne konstrukcije pomenov.
Jasna Jernejšek deluje kot neodvisna kuratorka, vodja projektov, avtorica in recenzentka na področju sodobnih vizualnih umetnosti. Posebej se osredotoča na sodobne avtorske prakse, teorijo in zgodovino fotografije ter vizualne komunikacije, ki jih interdisciplinarno prepleta z družboslovnimi vedami. Diplomirala je iz kulturologije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani (2007), kjer je končala tudi znanstveni magisterij komunikologije (2013). Poleg vodenja zavoda za povezovanje, raziskovanje in promocijo medijskih umetnosti Zavod Sektor projektno sodeluje z različnimi razstavišči in nevladnimi organizacijami s področja kulture, kot so SCCA–Ljubljana, Zavod Membrana, Zavod Fokus in drugimi.
KUPI PDF: J. Jernejšek: Humor kot konceptualno orožje – PDF
PRENESI PDF:
Vizualni sprehod po ozadjih in kulisah fotografskega mojstra Josipa Pelikana pospremljen s komentarji Helene Vogelsang, višje muzejske sodelavke inskrbnice Pelikanove zbirke, ki jo hrani Muzej novejše zgodovine Celje. Poslikana ozadja z različnimi motivi, ki jih je Pelikan uporabljal pri portretiranju in vsakodnevnem delu v studiu, predstavljajo pomemben del fotografove zapuščine in so del stalne postavitve v steklenem ateljeju, edinem ohranjenem primeru steklenega fotografskega ateljeja s konca 19. stoletja v Sloveniji. Različna ozadja so portretirancu omogočala, da se je na fotografiji predstavil na način, kot mu je ustrezal, si npr. zvišal socialni status ali pa se je s postavitvijo v specifično okolje preizkusil v drugačni vlogi, kot jo je imel v vsakdanjem življenju. V tem bi lahko iskali vzroke za popularnost portretov, narejenih v tehniki mokrega kolodija sodobnega fotografa Boruta Peterlina. Z njimi je fotograf revitaliziral namembnost Pelikanovih ozadij in obudil ponovno zanimanje tako za stare analogne fotografske tehnike kot za celovito izkušnjo studijskega portretiranja, ki danes ne sodi (več) med običajne fotografske prakse.
Helena Vogelsang Novak (1962) je diplomirala na Pedagoški akademiji Univerze v Mariboru na oddelku za zgodovino (1984). Po zaključenem študiju je nekaj let pridobivala pedagoške izkušnje pri delu z različnimi ciljnimi skupinami. Od leta 1998 je zaposlena v Muzeju novejše zgodovine Celje, kjer opravlja dela in naloge višje muzejske sodelavke. Leta 1999 je opravila strokovni izpit za muzejsko sodelavko na Ministrstvu za kulturo (Uprava za kulturno dediščino). Že vrsto let se posveča oživljanju edinega steklenega fotografskega ateljeja v Sloveniji, ki je dragocen primerek naše kulturne dediščine, ter bogati fotografski zapuščini mojstra fotografa Josipa Pelikana.
Josip Pelikan (1885–1977), fotografski mojster, ki je glavnino svojega ustvarjalnega življenja posvetil Celju ter njegovi širši okolici. Izredno obsežno, skoraj neugotovljivo je njegovo delo s portretno fotografijo, njegova tehnična in pokrajinska tematika pa je izjemno bogata. Njegovo mesto je med pionirji maloslikovne kamere leica, ki je v času takratnih »trdih« fotografij pomenila pravo revolucijo. Pelikan se je dobro izuril v očetovi delavnici, saj je obvladoval zahteven kolodijski postopek. Bil je mojster retuširanja, poznal je skrivnosti fotografskega papirja, primerne motivu in fotografski zamisli. Fotograf Pelikan predstavlja za Celje in njegovo področje živi dokument nekega obdobja, njegova fotografska kamera je v turistično zanimivem mestu zabeležila prenekatere dogodke in mestne vedute, ki jih danes ni več. Bil je trdoživ in resen pri delu, a obenem sproščen in duhovit, kar pozorno oko prepozna na njegovih fotografijah.
Borut Peterlin (1974) je diplomiral na Akademiji lepih umetnosti FAMU v Pragi (1998) in zaključil podiplomski študij fotografije na London College of Printing (2003). Dolga leta je deloval kot fotoreporter in urednik fotografije pri tedniku Mladina. Bil je pobudnik, organizator in programski vodja festivala dokumentarne fotografije Fotopub v Novem mestu, obenem pa je sodeloval s številnimi mednarodnimi agencijami. V zadnjih letih se posveča oživljanju starih fotografskih tehnik iz 19. stoletja, ki jih združuje s svojo avtorsko prakso. Živi in deluje v Straži pri Novem mestu. www.borutpeterlin.com
“Oceno Camere lucide kot literarnega dela bo treba še napisati.”
Ⓒ 2021 Membrana - Vse pravice pridržane
avtor: Andreas Müller-Pohle
produkcija: Cankarjev dom, kulturni in kongresni center, Ljubljana in zavod Membrana
kuratorstvo in postavitev: Jan Babnik in Nataša Ilec Kralj
kustosinja razstavnega programa Cankarjevega doma: Katja Ogrin
22. marec–14. maj 2023, Mala galerija Cankarjevega doma
Otvoritev: 22. marec ob 20. uri.
VODENI OGLEDI:
10. maj 2023 ob 13. uri, Mala galerija Cankarjevega dom (vodi Jan Babnik)
14. maj 2023, ob 11. uri (zaključek razstave), Mala galerija Cankarjevega dom (vodi Jan Babnik)
razstavljoči avtorji: Anne Noble, Ewa Doroszenko, Goran Bertok, Gorkem Ergun, Karina-Sirkku Kurz, Špela Šivic
produkcija: Cankarjev dom, kulturni in kongresni center, Ljubljana in zavod Membrana
zasnova: zavod Membrana (Jan Babnik, Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj)
kuratorstvo in postavitev: Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
kustosinja razstavnega programa Cankarjevega doma: Katarina Hergouth
19. januar–1. marec 2022, Prvo preddverje Cankarjevega doma
Otvoritev: 19. januarja ob 19. uri.
Koža, 19. januar – 1. marec 2022
Mednarodna fotografska razstava
Cankarjev dom, prvo preddverje
otvoritev: 19.1.2022 ob 19:00
avtorji: Goran Bertok, Ewa Doroszenko, Görkem Ergün, Karina-Sirkku Kurz, Anne Noble, Špela Šivic
zasnova razstave: zavod Membrana – Jan Babnik, Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
kuratorstvo: Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
produkcija: Cankarjev dom in zavod Membrana
Podaljšan rok za oddajo predlogov prispevkov (povzetki dolžine do 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 30. avgust 2021. Podaljšan rok za oddajo celotnih prispevkov na podlagi izbranih predlogov je 4. oktober 2021. Predloge pošljite prek spletnega obrazca ali se obrnite na nas prek kontaktnega obrazca in/ali naslova editors(at)membrana.org.
Podaljšan rok za oddajo predlogov prispevkov (povzetki dolžine do 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 11. junij 2021. Podaljšan rok za oddajo celotnih prispevkov na podlagi izbranih predlogov je 16. avgust 2021. Predloge pošljite prek spletnega obrazca ali se obrnite na nas prek kontaktnega obrazca in/ali naslova editors(at)membrana.org.
Prijave sprejemamo do vključno ponedeljka 26. 10. 2020 na:
elektronski naslov: info@membrana.org
in/ali
poštni naslov: Membrana, Maurerjeva 8, 1000 Ljubljana
Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 27. julij 2020. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 21. september 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.
kje: Cankarjev dom, sejna soba M3/4
kdaj: 27. februar 2020, 0b 18. uri
20. januar–1. marec 2020 / Prvo preddverje Cankarjevega doma
Otvoritev: Predstavitev na strani CD
ČE, 30. jan 2020, ob 18.00 // Vodstvo po razstavi z Jasno Jernejšek, sokuratorko razstave, in Špelo Škulj, vizualno umetnico
ČE, 6. feb 2020, ob 18.00 // Vodstvo po razstavi z Janom Babnikom, sokuratorjem razstave, in Miho Godcem, vizualnim umetnikom
ČE, 20. feb 2020, ob 18.00 // Vodstvo po razstavi z Jasno Jernejšek, sokuratorko razstave, Miho Godcem in Valerie Wolf Gang, vizualnima umetnikoma
ČE, 27. feb 2020, ob 18.00 // Pogovor z Marion Balac, vizualno umetnico, in Jožetom Guno, docentom na Fakulteti za elektrotehniko UL
kje: Galerija Jakopič, Ljubljana, v sklopu razstave Jaka Babnik: Pigmalion
kdaj: 5. december 2019
trajanje: 18.00 – 21.00
sodelujeta: dr. Victor Burgin, dr. Ilija T. Tomanić
moderator: dr. Jan Babnik
Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 16. december 2019. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 16. marec 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.