- št. 95/96
- 2021
- 14/02/2022
8 min.
Staroselski futurizem je v staroselski sodobni kulturi prisoten vse intenzivneje: v glasbi, umetnosti in na festivalih. Kadu Xukuru je multimedijski umetnik, ki ustvarja kolaže; v njih združuje grafično oblikovanje in fotografsko prakso ter ilustrira svoj pogled na prihodnost staroselcev. Kadu je v pogovoru izpostavil pomembne simbole, vidne v njegovih delih, in pojasnil, kako njegova umetniška praksa vzajemno deluje z odporniškimi gibanji, v katerih je aktiven, zlasti z retomado, gibanjem za ponovno prilastitev tradicionalnih ozemelj staroselcev.
Louise M. Hisayasu je neodvisna raziskovalka in projektna koordinatorka, ki deluje v Berlinu. Njene raziskave in interdisciplinarna praksa so zlasti usmerjene v razumevanje, kako kolektivni spomin oblikuje, ustvarja in določa kulturo. V Berlinu raziskuje staroselsko sodobno kulturo, predvsem sodobno glasbo, staroselski futurizem in medijske umetnosti.
Kadu Xukuru je multimedijski umetnik, ki združuje fotografsko, digitalno in videoperformativno umetniško prakso. Na Katoliški univerzi v Pernambucu je magistriral iz zgodovine; danes je aktivni član organizacije Mata Sul Indígena.
Opus del Yannisa Karpouzisa, naslovljenih Paralelna kriza (Parallel Crisis), gledalca popelje v rahlo prikrito in nejasno vzporedno vesolje, v katerem je ekonomija skoraj nepomembna, saj so v ospredju človeške vrednote. Karpouzis s ponovnim vračanjem v atensko pokrajino in premislekom o sociopolitičnem položaju, ki ga je prinesla grška finančna kriza leta 2010, poskuša z vizualnimi namigi (in ne z neposrednim soočenjem) prikazati revščino, potrtost in čustveno otopelost državljanov, ki se trudijo ohranjati dostojanstvo. Karpouzis z vpeljavo počasnega pristopa k fotografiji in uporabo mnogih tehnik fotografiranja dokumentira vsakodnevno urbano življenje, katerega podobe imajo na trenutke udarnost tempirane bombe, po drugi strani pa zastrupljenemu načinu življenja predstavljajo morebitni protistrup, saj zagovarjajo politiko prekinitve znotraj samih omrežij moči.
Vasileios Kantas je študiral fotografijo, kritično teorijo in pedagogiko umetnosti in oblikovanja. V doktorski dizertaciji Razkritje geste fotografiranja (Unfolding the Act of Photography) je predlagal holistični pristop k razumevanju podob. Njegova raziskovalna monografija Dvoumnost fotografije (Photo Ambiguity) je poskus kognitivne razlage gledalčevega razumevanja podob, ki nihajo med resničnim in uprizorjenim. Od leta 2001 sodeluje pri fotografskih projektih, predstavlja svoje raziskave in razstavlja lastna fotografska dela. Njegove fotografije so del zbirk, med katerimi je tudi KMoPA (Muzej fotografskih umetnosti Kiyosato). Trenutno predava fotografijo na Univerzi v zahodni Atiki, na Narodni in Kapodistrijski univerzi v Atenah pa poučuje predmet fotografija: teoretski pristopi in
osebni slogi.
V prispevku se avtor sprašuje, kakšen učinek imajo fotografije, ki spremljajo objave na družbenih omrežjih, sploh če gre za lažne novice. Povzema tudi ugotovitve kognitivne psihologije, ki pričajo o tem, da fotografije, ki so vsebinsko povezane z neko izjavo, a ne predstavljajo nobenih novih dokazov za sprejetje te izjave, kljub temu krepijo subjektivni občutek, da je izjava resnična. Ta ugotovitev je reflektirana v luči epidemičnega širjenja lažnih novic na spletu in pomanjkanja konkretnih rešitev, ki bi ta problem nagovarjale sistemsko in ne na ravni posameznika.
Martin Justin (1998) po končanem dodiplomskem študiju primerjalne književnosti in filozofije šolanje nadaljuje na drugostopenjskem programu filozofije. Deluje kot literarni kritik, svoje prispevke pa objavlja na portalih AirBeletrina in LUD Literatura ter v reviji Literatura. V svojih tekstih reflektira sodobno slovensko romaneskno produkcijo, prevodno leposlovje in humanistiko, zanima pa ga tudi (analitična) filozofija znanosti. Leta 2018 je izdal zbirko kratkih zgodb Črepinje.
Esej opisuje raziskavo družinskega fotografskega arhiva, ki je pripadal mojim starim staršem in predstavlja obdobje portugalske preteklosti (1940–1975), ki ga je zaznamovala ena najdaljših diktatur v zgodovini. Raziskava izvede »ikonografsko« analizo fotografij v družinskih albumih ter preišče, kako je nanje vplivala konsistentna in skrajno vizualna propaganda režima Nove države (1933–1974). Tako prikaže, kako se je ikonografija te vizualne propagande vtisnila v družinski album, posebno v primeru njene propagandne strategije ter njene ideologije in politike, ki zadevajo ženske. Pozneje so bila ta dognanja raziskana z uprizoritveno fotografijo, s čimer je nastal fotografski korpus. Ta se osredotoča pretežno na lik moje babice ter raziskuje držo in kretnjo, ki sta bili nato na novo uprizorjeni za fotoaparat. Informacija, ki jo vsebujejo arhivske podobe, se na novo napiše znotraj uprizoritvenih podob.
Ana Janeiro je doktorirala na Westminstrski univerzi (2019) in magistrirala iz fotografije na KIAD (trenutno UCA) v Rochestru v Združenem kraljestvu. Študirala je likovno umetnost na Lizbonski univerzi v Lizboni. Že petnajst let redno razstavlja. Posebej omembe vredni sta naslednji solo razstavi: The Archive is Present, London Gallery West, London, Združeno kraljestvo (2019); ALBUM, Índia Portuguesa 1951-1961, Laboratório das Artes, Guimarães, Portugalska (2010). Nedavno je sodelovala pri naslednjih skupinskih razstavah: GoaPhoto, Revisiting the Album, Aldona, Goa, Indija (2019); hyphen- an exposition between art and research, AmbikaP3, London, Združeno kraljestvo (2019); Beyond the mirror, Muzej Calouste Gulbenkian, Lizbona, Portugalska (2017/18). Je gostujoča izredna profesorica na Šoli za komunikacijske in medijske vede na Politehničnem inštitutu v Lizboni. Predstavljena je v več umetniških zbirkah.
KUPI PDF: Ana Janeiro: Arhiv je prisoten – PDF
PRENESI PDF:
Med medijsko-arheološko raziskavo optičnih iluzij, fotografskih trikov in odpisanih spominkov sva odkrila tehniko fotografske multigrafije, ki je odprla vrata v čarobni svet kloniranih videzov, ki krožijo v orbitah lastnih odsevov. Ko sva jo spremenila v nama ljubši umetniški medij, je fotografska tehnika s preloma stoletja postala video multigrafija. Kot bizarno zanimivost naj omeniva, da je samoizolacija postala ne le tema tega članka, ampak – zaradi nepredvidenega razmaha nedavno mutiranega virusa – tudi prevladujoča lastnost razmer, v katerih sva delo dokončala. Verfünfungseffekt pomeni uporabo medija videa tako, da ustvarimo kalejdoskopski gibljivi portret, kjer črepinje ega, ki menjajo vidike, posnamemo v sinhroniziran performans solipsistične intersubjektivnosti. Video multigrafija omogoča sestavljanje drobnih odmikov v časovnih zamikih, ki jih apliciramo na enega ali več odsevov jaza – s tem pa raztreščimo klonirano popolnost in konformizem večkratne prezence. Takšna optična iluzija kar kliče po refleksiji o tem, kako mediji spreminjajo naše zaznavanje časa in prostora, s tem pa vzbuja začudenje glede tega, kje je naše mesto v obstajanju.
Geska Helena Brečević (rojena 1975) in Robert Brečević (rojen 1971) tvorita umetniški duet Performing Pictures, ki sta ga ustanovila leta 2004. Par prebiva v Stockholmu na Švedskem in na otoku Rabu na Hrvaškem. Pri delu se osredotočata na spomin in gibanje, pri tem povezujeta jezik in gibljive slike na način, ki pogosto terja gledalčev odziv. Vse bogatejši korpus njunih videov, animacij s camero obscuro, kinematografskih prikazni (ciné-apparitions) in naključnih snepšotov briše meje med različnimi mediji, med negibnimi in gibljivimi slikami ter med bežnostjo in obstojnostjo. Leta 2020 bo izšla njuna knjiga z naslovom A postliminal script and explanatory notes on a film called Dreaming the Memories of Now (Postliminalni scenarij in pojasnjevalne opombe k filmu Sanjanje spominov na zdaj). www.performingpictures.se
KUPI PDF: G. H. & R. Brecevic: Verfunfungseffekt – PDF
PRENESI PDF:
Fotografijo so njeno celotno zgodovino dojemali kot nekaj, kar je prežeto z magičnimi lastnostmi, kar lahko zazna nadnaravno ali ujame del identitete tistih, ki jih upodobi. Tudi v bolj razsvetljenih časih ta prepričanja vztrajajo, tako da varnostniki in policisti fotografiji pogosto pripisujejo, da je zmožna zajeti in posneti podrobnosti do nevarne stopnje. V odziv na niz srečanj s tovrstnimi uslužbenci sem začel popotovanje po lokacijah londonskega Cityja, opremljen s camero obscuro, ki sem jo uporabil za risanje skrajno občutljivih lokacij v najmanjših podrobnostih, čakajoč na odziv. Moj namen je bil, da varnostnike in policiste pritegnem v razpravo o njihovih strahovih glede fotografije ter ponazorim, da zmožnosti, ki jih pogosto povezujemo s fotografijo, sploh niso značilne zgolj zanjo.
Lewis Bush z delovanjem v različne medijih in platformah vizualizira sodobne oblike oblasti. Po študiju zgodovine in delu na področju mednarodnega razvoja je leta 2012 začel razvijati lastne projekte. Pri svojem delu je raziskoval različne probleme, od agresivnega novega razvoja Londona do sistemskih neenakosti v umetnostnem svetu. Med njegovimi nedavnimi deli sta Sence države (Shadows of the State), v katerem preučuje pomanjkanje demokratičnosti pri zbiranju informacij, in Trgovinska območja (Trading Zones), ki se osredotoča na mednarodne finance. Bush je obširno pisal o fotografiji, od leta 2011 pa ustvarja blog Disphotic. Poleg tega kurira razstave in je predavatelj dokumentarne fotografije na London College of Communication.
KUPI PDF: Lewis Bush: Magija v temi – PDF
PRENESI PDF:
“Reprezentacija Gospodarja, kot bi bil sam rad prikazan, vključuje ideologijo, ki je v nasprotju z realnostjo njegovih dejanj. Ne gre samo za bitko med civilno družbo in vlado, temveč tudi za boj za lastništvo podobe Gospodarja in njegovo vsebino.”
Ⓒ 2021 Membrana - Vse pravice pridržane
razstavljoči avtorji: Anne Noble, Ewa Doroszenko, Goran Bertok, Gorkem Ergun, Karina-Sirkku Kurz, Špela Šivic
produkcija: Cankarjev dom, kulturni in kongresni center, Ljubljana in zavod Membrana
zasnova: zavod Membrana (Jan Babnik, Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj)
kuratorstvo in postavitev: Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
kustosinja razstavnega programa Cankarjevega doma: Katarina Hergouth
19. januar–1. marec 2022, Prvo preddverje Cankarjevega doma
Otvoritev: 19. januarja ob 19. uri.
Koža, 19. januar – 1. marec 2022
Mednarodna fotografska razstava
Cankarjev dom, prvo preddverje
otvoritev: 19.1.2022 ob 19:00
avtorji: Goran Bertok, Ewa Doroszenko, Görkem Ergün, Karina-Sirkku Kurz, Anne Noble, Špela Šivic
zasnova razstave: zavod Membrana – Jan Babnik, Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
kuratorstvo: Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
produkcija: Cankarjev dom in zavod Membrana
Podaljšan rok za oddajo predlogov prispevkov (povzetki dolžine do 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 30. avgust 2021. Podaljšan rok za oddajo celotnih prispevkov na podlagi izbranih predlogov je 4. oktober 2021. Predloge pošljite prek spletnega obrazca ali se obrnite na nas prek kontaktnega obrazca in/ali naslova editors(at)membrana.org.
Podaljšan rok za oddajo predlogov prispevkov (povzetki dolžine do 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 11. junij 2021. Podaljšan rok za oddajo celotnih prispevkov na podlagi izbranih predlogov je 16. avgust 2021. Predloge pošljite prek spletnega obrazca ali se obrnite na nas prek kontaktnega obrazca in/ali naslova editors(at)membrana.org.
Prijave sprejemamo do vključno ponedeljka 26. 10. 2020 na:
elektronski naslov: info@membrana.org
in/ali
poštni naslov: Membrana, Maurerjeva 8, 1000 Ljubljana
Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 27. julij 2020. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 21. september 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.
kje: Cankarjev dom, sejna soba M3/4
kdaj: 27. februar 2020, 0b 18. uri
20. januar–1. marec 2020 / Prvo preddverje Cankarjevega doma
Otvoritev: Predstavitev na strani CD
ČE, 30. jan 2020, ob 18.00 // Vodstvo po razstavi z Jasno Jernejšek, sokuratorko razstave, in Špelo Škulj, vizualno umetnico
ČE, 6. feb 2020, ob 18.00 // Vodstvo po razstavi z Janom Babnikom, sokuratorjem razstave, in Miho Godcem, vizualnim umetnikom
ČE, 20. feb 2020, ob 18.00 // Vodstvo po razstavi z Jasno Jernejšek, sokuratorko razstave, Miho Godcem in Valerie Wolf Gang, vizualnima umetnikoma
ČE, 27. feb 2020, ob 18.00 // Pogovor z Marion Balac, vizualno umetnico, in Jožetom Guno, docentom na Fakulteti za elektrotehniko UL
kje: Galerija Jakopič, Ljubljana, v sklopu razstave Jaka Babnik: Pigmalion
kdaj: 5. december 2019
trajanje: 18.00 – 21.00
sodelujeta: dr. Victor Burgin, dr. Ilija T. Tomanić
moderator: dr. Jan Babnik
Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 16. december 2019. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 16. marec 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.
Kdaj: 18. julij 2019 ob 10.00
Trajanje: 90 min
Kje: Prvo preddverje Cankarjevega doma, Prešernova cesta 10, 1000 Ljubljana (vhod iz pasaže Maximarket)
Delavnico vodita: Leopold Štefanič in Neža Ternik
Cankarjev dom – prvo preddverje, 20. 6.–25. 8. 2019
Prešernova cesta 10, 1000 Ljubljana
Spremljevalni program
Razstavo spremlja diskurzivno-izobraževalni program in izid nove številke revije Fotografija, ki tematiko instinkta in (fotografske) reprezentacije živali razširja ter interdisciplinarno povezuje z drugimi področji.
Otvoritveni dogodki: četrtek, 20. junij 2019
17.00 // Pogovor z Majo Smrekar, intermedijsko umetnico, prof. dr. Alenko Dovč, doktorico veterinarske medicine in diplomatko Evropskega kolidža za dobrobit, in dr. Blažem Mazijem, filozofom (namesto slednjega se nam bo pridružil Lenart Kučić, novinar); moderira Jasna Jernejšek, kuratorka razstave.
18.00 // Predstavitev nove številke revije Fotografija z Janom Babnikom in Ilijo T. Tomanićem urednikoma revije.
18.30 // Vodstvo po razstavi z Jasno Jernejšek, kuratorko razstave, in Danielom Szalaijem, fotografom.
19.00 // Odprtje razstave
Delavnice in vodstva:
27. junij 2019 ob 10.00 // Delavnica interpretacije fotografije za seniorje (trajanje 90 min, Prvo preddverje Cankarjevega doma).
4. julij 2019 ob 15.00 // Vodstvo po razstavi
11. julij ob 17.00 2019 // Vodstvo po razstavi
18. julij 2019 ob 10.00 // Delavnica interpretacije fotografije za otroke (trajanje 90 min, začetek ob 10.00 v Prirodoslovnem muzeju z ogledom dioram, nadaljevanje ob 11.00 v Prvem preddverju Cankarjevega doma). V sodelovanju s Prirodoslovnim muzejem Slovenije.
Obrazstavni program se izvaja v okviru javnega razpisa Projektno delo z negospodarskim in neprofitnim sektorjem – Študentski inovativni projekti za družbeno korist, ki je namenjen vključevanju študentov različnih študijskih smeri v organizacijo in izvedbo večjega družbenoangažiranega kulturnega dogodka ter njihovemu povezovanju tako z večjimi kulturnimi institucijami (Cankarjev dom) kot z manjšimi nevladnimi organizacijami (zavod Membrana). Projekt financirata Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije ter Evropski socialni sklad Evropske unije.
Naše spletno mesto uporablja piškotke za izboljšanje naših storitev. Kot uporabnik se morate strinjati z uporabo in sprejeti naše pogoje. Trenutno uporabljamo samo piškotke, ki so potrebni za normalno delovanje spletne strani. Za več informacij obiščite naš pravilnik o zasebnosti in pogoje storitev. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporabljamo, si oglejte spodnji seznam.
Ta piškotek je nujen za aplikacije PHP. Piškotek se uporablja za shranjevanje in identifikacijo edinstvenega ID-ja uporabniške seje za namen upravljanja uporabniške seje na spletnem mestu. Piškotek je sejni piškotek in se izbriše, ko so vsa okna brskalnika zaprta.
Strinjam se z uporabo piškotkov, strinjam se s pogoji storitve in pravilnikom o zasebnosti in želim še naprej uporabljati spletno stran.