Esej Archives - Membrana

arhiv

št. 95/96
2021
14/02/2022

Esej

Staroselski futurizem v Braziliji

Po pogovoru s Kadujem Xukurujem

Louise M. Hisayasu

št. 95/96
2021
14/02/2022

8 min.

Retomada je mnogo več kot samo ponovno prilaščanje ozemlja, predstavlja jedro mobilizacije staroselcev, protagonizem in avtonomijo.

Staroselski futurizem je v staroselski sodobni kulturi prisoten vse intenzivneje: v glasbi, umetnosti in na festivalih. Kadu Xukuru je multimedijski umetnik, ki ustvarja kolaže; v njih združuje grafično oblikovanje in fotografsko prakso ter ilustrira svoj pogled na prihodnost staroselcev. Kadu je v pogovoru izpostavil pomembne simbole, vidne v njegovih delih, in pojasnil, kako njegova umetniška praksa vzajemno deluje z odporniškimi gibanji, v katerih je aktiven, zlasti z retomado, gibanjem za ponovno prilastitev tradicionalnih ozemelj staroselcev.

Ključne besede: dekolonizacija, futurismo indígena, kolaž, retomada, staroselski futurizem

Louise M. Hisayasu je neodvisna raziskovalka in projektna koordinatorka, ki deluje v Berlinu. Njene raziskave in interdisciplinarna praksa so zlasti usmerjene v razumevanje, kako kolektivni spomin oblikuje, ustvarja in določa kulturo. V Berlinu raziskuje staroselsko sodobno kulturo, predvsem sodobno glasbo, staroselski futurizem in medijske umetnosti.

Kadu Xukuru je multimedijski umetnik, ki združuje fotografsko, digitalno in videoperformativno umetniško prakso. Na Katoliški univerzi v Pernambucu je magistriral iz zgodovine; danes je aktivni član organizacije Mata Sul Indígena.

Mirim, Katú. 2021. Futurismo Indígena. Online. Dostopno tukaj.
Oliveira, Kelly. N. d. »Os Brasis E Suas Memórias.« V Xicão Xukuru: Biografia. Dostopno tukaj.
Povos Indígenas no Brasil, Xukuru. Dostopno tukaj.
Rabben, Linda. 2003. Brazil’s Indians and the Onslaught of Civilization: The Yanomami and the Kayapo. University of Washington Press.
Xukuru, Kadu in conversation with Louise Hisayasu. 2021.
Ze, Antonio. 2020. »Conheca a diversidade e o ativismo da música indígena contemporânea.« Sim São Paulo. Online. 10. september 2020. Dostopno tukaj.

Cena posamičnega eseja v pdf formatu je 3.00 EUR. Če ste naročnik na spletno vsebino revije Fotografija lahko dokupite dostop do vseh prispevkov na strani v pdf formatu za 24.00 EUR: Fotografija PDF dostop (Imeti morate naročnino na spletno vsebino!)

KUPI PDF: Louise M. Hisayasu: Staroselski futurizem v Braziliji – PDF
PRENESI PDF:

Louise M. Hisayasu: Staroselski futurizem v Braziliji

št. 95/96
2021
13/02/2022

Esej

Kljubovalna alegorija kot izraz fotografske prakse

Paralelna kriza Yannisa Karpouzisa

Vasileios Kantas

št. 95/96
2021
13/02/2022

12 min.

Karpouzis objektiv poravna z opazovalčevim očiščem in ustvari kiklopskega opazovalca z velikim in pogumnim očesom, ki panoptični pogled oblasti nadzora zrcali nazaj k svojemu viru in tako prevzema nadzor nad mehanizmom moči, ki je bil izrabljen proti njemu.

Opus del Yannisa Karpouzisa, naslovljenih Paralelna kriza (Parallel Crisis), gledalca popelje v rahlo prikrito in nejasno vzporedno vesolje, v katerem je ekonomija skoraj nepomembna, saj so v ospredju človeške vrednote. Karpouzis s ponovnim vračanjem v atensko pokrajino in premislekom o sociopolitičnem položaju, ki ga je prinesla grška finančna kriza leta 2010, poskuša z vizualnimi namigi (in ne z neposrednim soočenjem) prikazati revščino, potrtost in čustveno otopelost državljanov, ki se trudijo ohranjati dostojanstvo. Karpouzis z vpeljavo počasnega pristopa k fotografiji in uporabo mnogih tehnik fotografiranja dokumentira vsakodnevno urbano življenje, katerega podobe imajo na trenutke udarnost tempirane bombe, po drugi strani pa zastrupljenemu načinu življenja predstavljajo morebitni protistrup, saj zagovarjajo politiko prekinitve znotraj samih omrežij moči.

Ključne besede: alegorija, izgred, kriza, sociopolitično, tančica, urbano, vrzel

Vasileios Kantas je študiral fotografijo, kritično teorijo in pedagogiko umetnosti in oblikovanja. V doktorski dizertaciji Razkritje geste fotografiranja (Unfolding the Act of Photography) je predlagal holistični pristop k razumevanju podob. Njegova raziskovalna monografija Dvoumnost fotografije (Photo Ambiguity) je poskus kognitivne razlage gledalčevega razumevanja podob, ki nihajo med resničnim in uprizorjenim. Od leta 2001 sodeluje pri fotografskih projektih, predstavlja svoje raziskave in razstavlja lastna fotografska dela. Njegove fotografije so del zbirk, med katerimi je tudi KMoPA (Muzej fotografskih umetnosti Kiyosato). Trenutno predava fotografijo na Univerzi v zahodni Atiki, na Narodni in Kapodistrijski univerzi v Atenah pa poučuje predmet fotografija: teoretski pristopi in
osebni slogi.

Block, Ned Joel. 2003. »Mental Paint.« V Reflections and Replies: Essays on the Philosophy of Tyler Burge, uredila Martin Hahn in Bjorn Ramberg. Cambridge, Mass: MIT Press.
Ducasse, Curt John. 1942. »Moore’s Refutation of Idealism.« V Philosophy of G. E. Moore, uredil Paul Arthur Schilpp. Chicago: Northwestern University Press.
Karpouzis, Yannis. 2021. Parallel Crisis. Atene: Empty Square.
Karpouzis, Yannis. B. d. »The Parallel Crisis by Yannis Karpouzis.« V The Greek Foundation. Dostopno tukaj.
Kocijančič, Gorazd, ur. 2012. Fragmenti predsokratikov. Prevedli Daša Benko, idr. Ljubljana: Beletrina.
Tokyo 2020 Shooting Results. b. d. Dostopno tukaj.

KUPI PDF: Vasileios Kantas: Paralelna kriza Yannisa Karpouzisa – PDF
PRENESI PDF:

Vasileios Kantas: Paralelna kriza Yannisa Karpouzisa

št. -
2021
30/12/2021

Esej

Kognitivna (foto)pristranskost

Fotografija in resničnostnost

Martin Justin

št. -
2021
30/12/2021

8 min.

Učinek povečanega občutka resničnosti neke trditve vztraja še vsaj dva dneva potem, ko smo prvič videli skupaj trditev in fotografijo.

V prispevku se avtor sprašuje, kakšen učinek imajo fotografije, ki spremljajo objave na družbenih omrežjih, sploh če gre za lažne novice. Povzema tudi ugotovitve kognitivne psihologije, ki pričajo o tem, da fotografije, ki so vsebinsko povezane z neko izjavo, a ne predstavljajo nobenih novih dokazov za sprejetje te izjave, kljub temu krepijo subjektivni občutek, da je izjava resnična. Ta ugotovitev je reflektirana v luči epidemičnega širjenja lažnih novic na spletu in pomanjkanja konkretnih rešitev, ki bi ta problem nagovarjale sistemsko in ne na ravni posameznika.

Ključne besede: fotografija in resnica, fotomontaža, kognitivne pristranskosti, koronavirus, lažne novice, resničnostnost

Martin Justin (1998) po končanem dodiplomskem študiju primerjalne književnosti in filozofije šolanje nadaljuje na drugostopenjskem programu filozofije. Deluje kot literarni kritik, svoje prispevke pa objavlja na portalih AirBeletrina in LUD Literatura ter v reviji Literatura. V svojih tekstih reflektira sodobno slovensko romaneskno produkcijo, prevodno leposlovje in humanistiko, zanima pa ga tudi (analitična) filozofija znanosti. Leta 2018 je izdal zbirko kratkih zgodb Črepinje.

Abed, Erica, Elise Fenn in Kathy Pezdek. 2017. »Photographs Elevate Truth Judgments About Less Well-Known People (But Not Yourself).« Journal of Applied Research in Memory and Cognition 6 (2): 203–209. Dostopno tukaj.
Byosiere, Sarah-Elizabeth, Philippe A. Chouinard, Tiffani J. Howell in Pauleen C. Bennett. 2018. »What do dogs (Canis familiaris) see? A review of vision in dogs and implications for cognition research.« Psychonomic Bulletin & Review 25 (5): 1798–1813. Dostopno tukaj.
Fenn, Elise, Eryn J. Newman, Kathy Pezdek in Maryanne Garry. 2013. »The effect of nonprobative photographs on truthiness persists over time.« Acta Psychologica 144 (1): 207–211. Dostopno tukaj.
Fenn, Elise, Nicholas Ramsay, Justin Kantner, Kathy Pezdek in Erica Abed. 2019. »Nonprobative Photos Increase Truth, Like, and Share Judgments in a Simulated Social Media Environment.« Journal of Applied Research in Memory and Cognition 8 (2): 131–138. Dostopno tukaj.
Newman, Eryn J., Maryanne Garry, Daniel M. Bernstein, Justin Kantner in D. Stephen Lindsay. 2012. »Nonprobative photographs (or words) inflate truthiness.« Psychonomic Bulletin & Review 19 (5): 969–974. Dostopno tukaj.
Newman, Eryn J., Maryanne Garry, Christian Unkelbach, Daniel M. Bernstein, D. Stephen Lindsay in Robert A. Nash. 2015. »Truthiness and falsiness of trivia claims depend on judgmental contexts.« Journal of Experimental Psychology: Learning, Memory, and Cognition 41 (5): 1337–1348. Dostopno tukaj.
Newman, Eryn J., in Lynn Zhang. 2020. »Truthiness: How non-probative photos shape belief.« V The Psychology of Fake News, uredili Rainer Greifeneder, Mariela E. Jaffé, Eryn J. Newman in Norbert Schwarz, 90–114. Routledge. Dostopno tukaj.
Zhang, Lynn, Eryn J. Newman in Norbert Schwarz. 2021. »When photos backfire: Truthiness and falsiness effects in comparative judgments.« Journal of Experimental Social Psychology 92 (januar): 104054. Dostopno tukaj.

št. 93/94
2020
20/12/2020

eng

Esej

Arhiv je prisoten

Uprizarjanje zgodbe o diktaturi z družinskim albumom

Ana Janeiro

št. 93/94
2020
20/12/2020

7 min.

Fotografija je bila ključna za režimsko propagando: bila je eno najpogosteje rabljenih orodij za širjenje idealov portugalske Nove države in 'politike duha'.

Esej opisuje raziskavo družinskega fotografskega arhiva, ki je pripadal mojim starim staršem in predstavlja obdobje portugalske preteklosti (1940–1975), ki ga je zaznamovala ena najdaljših diktatur v zgodovini. Raziskava izvede »ikonografsko« analizo fotografij v družinskih albumih ter preišče, kako je nanje vplivala konsistentna in skrajno vizualna propaganda režima Nove države (1933–1974). Tako prikaže, kako se je ikonografija te vizualne propagande vtisnila v družinski album, posebno v primeru njene propagandne strategije ter njene ideologije in politike, ki zadevajo ženske. Pozneje so bila ta dognanja raziskana z uprizoritveno fotografijo, s čimer je nastal fotografski korpus. Ta se osredotoča pretežno na lik moje babice ter raziskuje držo in kretnjo, ki sta bili nato na novo uprizorjeni za fotoaparat. Informacija, ki jo vsebujejo arhivske podobe, se na novo napiše znotraj uprizoritvenih podob.

Ključne besede: arhiv, diktatura, fotografija, performans, vizualna propaganda, vloga žensk

Ana Janeiro je doktorirala na Westminstrski univerzi (2019) in magistrirala iz fotografije na KIAD (trenutno UCA) v Rochestru v Združenem kraljestvu. Študirala je likovno umetnost na Lizbonski univerzi v Lizboni. Že petnajst let redno razstavlja. Posebej omembe vredni sta naslednji solo razstavi: The Archive is Present, London Gallery West, London, Združeno kraljestvo (2019); ALBUM, Índia Portuguesa 1951-1961, Laboratório das Artes, Guimarães, Portugalska (2010). Nedavno je sodelovala pri naslednjih skupinskih razstavah: GoaPhoto, Revisiting the Album, Aldona, Goa, Indija (2019); hyphen- an exposition between art and research, AmbikaP3, London, Združeno kraljestvo (2019); Beyond the mirror, Muzej Calouste Gulbenkian, Lizbona, Portugalska (2017/18). Je gostujoča izredna profesorica na Šoli za komunikacijske in medijske vede na Politehničnem inštitutu v Lizboni. Predstavljena je v več umetniških zbirkah.

Bate, David. 2010. »The Memory of Photography.« Photographies 3 (2): 243–57.
Carvalheiro, José, in Maria Silveirinha. 2015. »Acting on the Body of the Audience: Dictatorship, Hegemony, and Gender Censorship in Portugal.« Feminist Media Studies, 1–16.
Cova, Anne, in António Costa Pinto. 2002. »Women under Salazar’s Dictatorship.« Portuguese Journal of Social Science 1 (2): 129–46.
Janeiro Fernandes, Ana. 2019. »Gazing at the Family: Archives, Performance and Portuguese Photography (1940–1975).« University of Westminster.
Sontag, Susan. 1980. »Fascinating Fascism.« V Under the Sign of Saturn. New York: Farrar, Straus & Giroux, 73–105.

št. 90/91
2020
18/12/2020

eng

Esej

Verfünfungseffekt

Pokukajmo v začarani svet petkratnih portretov in samorazcepitve

Geska Helena & Robert Brečević

št. 90/91
2020
18/12/2020

11 min.

Čarodej-umetnik se od čarodeja-prevaranta loči po tem, da prvi že vnaprej odkrito priznava svoj namen, da nas preslepi, kar se potem za nazaj tudi potrdi.

Med medijsko-arheološko raziskavo optičnih iluzij, fotografskih trikov in odpisanih spominkov sva odkrila tehniko fotografske multigrafije, ki je odprla vrata v čarobni svet kloniranih videzov, ki krožijo v orbitah lastnih odsevov. Ko sva jo spremenila v nama ljubši umetniški medij, je fotografska tehnika s preloma stoletja postala video multigrafija. Kot bizarno zanimivost naj omeniva, da je samoizolacija postala ne le tema tega članka, ampak – zaradi nepredvidenega razmaha nedavno mutiranega virusa – tudi prevladujoča lastnost razmer, v katerih sva delo dokončala. Verfünfungseffekt pomeni uporabo medija videa tako, da ustvarimo kalejdoskopski gibljivi portret, kjer črepinje ega, ki menjajo vidike, posnamemo v sinhroniziran performans solipsistične intersubjektivnosti. Video multigrafija omogoča sestavljanje drobnih odmikov v časovnih zamikih, ki jih apliciramo na enega ali več odsevov jaza – s tem pa raztreščimo klonirano popolnost in konformizem večkratne prezence. Takšna optična iluzija kar kliče po refleksiji o tem, kako mediji spreminjajo naše zaznavanje časa in prostora, s tem pa vzbuja začudenje glede tega, kje je naše mesto v obstajanju.

Ključne besede: fotografska multigrafija, kriza prezence, petkratni portret, video multigrafija, zrcalna fotografija

Geska Helena Brečević (rojena 1975) in Robert Brečević (rojen 1971) tvorita umetniški duet Performing Pictures, ki sta ga ustanovila leta 2004. Par prebiva v Stockholmu na Švedskem in na otoku Rabu na Hrvaškem. Pri delu se osredotočata na spomin in gibanje, pri tem povezujeta jezik in gibljive slike na način, ki pogosto terja gledalčev odziv. Vse bogatejši korpus njunih videov, animacij s camero obscuro, kinematografskih prikazni (ciné-apparitions) in naključnih snepšotov briše meje med različnimi mediji, med negibnimi in gibljivimi slikami ter med bežnostjo in obstojnostjo. Leta 2020 bo izšla njuna knjiga z naslovom A postliminal script and explanatory notes on a film called Dreaming the Memories of Now (Postliminalni scenarij in pojasnjevalne opombe k filmu Sanjanje spominov na zdaj). www.performingpictures.se

št. 90/91
2020
17/12/2020

eng

Esej

Magija v temi

Lewis Bush

št. 90/91
2020
17/12/2020

8 min.

Policija se bolj zanima za moj na videz profesionalni fotoaparat in stativ kakor za karkoli, kar dejansko fotografiram, in tej opremi pripisuje neko magično moč, ki je turisti s svojimi kompaktnimi fotoaparati nimajo.

Fotografijo so njeno celotno zgodovino dojemali kot nekaj, kar je prežeto z magičnimi lastnostmi, kar lahko zazna nadnaravno ali ujame del identitete tistih, ki jih upodobi. Tudi v bolj razsvetljenih časih ta prepričanja vztrajajo, tako da varnostniki in policisti fotografiji pogosto pripisujejo, da je zmožna zajeti in posneti podrobnosti do nevarne stopnje. V odziv na niz srečanj s tovrstnimi uslužbenci sem začel popotovanje po lokacijah londonskega Cityja, opremljen s camero obscuro, ki sem jo uporabil za risanje skrajno občutljivih lokacij v najmanjših podrobnostih, čakajoč na odziv. Moj namen je bil, da varnostnike in policiste pritegnem v razpravo o njihovih strahovih glede fotografije ter ponazorim, da zmožnosti, ki jih pogosto povezujemo s fotografijo, sploh niso značilne zgolj zanjo.

Ključne besede: camera obscura, javni prostor, protiterorizem, risba, varovanje

Lewis Bush z delovanjem v različne medijih in platformah vizualizira sodobne oblike oblasti. Po študiju zgodovine in delu na področju mednarodnega razvoja je leta 2012 začel razvijati lastne projekte. Pri svojem delu je raziskoval različne probleme, od agresivnega novega razvoja Londona do sistemskih neenakosti v umetnostnem svetu. Med njegovimi nedavnimi deli sta Sence države (Shadows of the State), v katerem preučuje pomanjkanje demokratičnosti pri zbiranju informacij, in Trgovinska območja (Trading Zones), ki se osredotoča na mednarodne finance. Bush je obširno pisal o fotografiji, od leta 2011 pa ustvarja blog Disphotic. Poleg tega kurira razstave in je predavatelj dokumentarne fotografije na London College of Communication.

arhiv

prijavi se na novice in pozive za projekte in prispevke

izdaje

za avtorje

prijavi se

prijavi se na novice in pozive za projekte in prispevke

novice