arhiv

Esej
Fotografska knjiga je vsekakor medij, ob katerem se pojavlja mnogo vprašanj ter izrazoslovnih zagat. Ali je pravilno reči fotoknjiga ali so tovrstni izdelki avtorske knjige?

Prispevek je nastal kot refleksija pogovora ob podelitvi nagrad Maribor Photobook Award 2023, ki je potekal v Umetnostni Galeriji Maribor, kjer so bile vsa prispela dela na odprti poziv tudi razstavljena. Posveča se vprašanjem same forme fotoknjige, kam točno se umešča in kakšna je njena vloga danes, ob tem pa neizogibno zadane tudi ob vprašanje podpore in načinov financiranja fotoknjižnih projektov.

17 min.
Memento mori, ne za idejo, da bomo vsi umrli, temveč za tiste, ki so umrli zaradi moje krvi in zapuščine vampirizma.

Naseljevanje Združenih držav Amerike je spremljalo namerno in skrajno nasilje nad tamkaj živečimi avtohtonimi ljudstvi in nad samo zemljo, njegov namen pa je bil povečati evropsko bogastvo. V širokopoteznem poskusu izbrisa nekdaj uspešnih staroselskih teles so bili njihovi ontologije, socialne prakse, jezik in zgodovina večinoma prezrti in pahnjeni v praznino kolonialne izgradnje. Arhiv in kanon sta želela ohraniti meje te praznine, zato sta ohranila mite in zavračata priznanje prvotnih prebivalcev te dežele in uspešnih civilizacij, ki so jih ti vzpostavili več tisočletij pred evropsko invazijo, ter zločinov, storjenih nad njimi. Posledica mitov, ki so predpostavljali večvrednost evropskih ljudstev in njihove ontologije, so bile vse bolj nevarne ekološke katastrofe in številne kršitve človekovih pravic. Diskurz o resnici in pravičnosti s tem postane popravljanje, za katerega je potrebna vzpostavitev protiarhiva, ki ga je zaradi kampanje za splošni izbris in prikritje mogoče sestaviti le s plastenjem zgodb in podob, pri čemer so avtorji številnih med njimi sami storilci. Svojo kri, svojo družinsko kolonialno zgodovino in našo dediščino, skupaj z nemogočimi podobami, arhivskimi fotografijami izginulih pokrajin, krajev, ki so bili sveti za avtohtona ljudstva, dajem na voljo kot orodje za (novo) pripoved o poštenih zgodovinah in prizadevanje za odpravo krivic.

Po desetih letih lahko rečem, da počasi začenjam razumeti način, kako se izda dobra fotoknjiga.
Prispevek se posveča slovenski mikro založbi fotografskih knjig The Angry Bat, ki letos praznuje deseto obletnico obstoja. Založnik skozi prizmo lastnih izkušenj opisuje postopek izdaje fotografske knjige od izbire avtorja, tiska, do prodaje na knjižnih sejmih.

Fotografije iz osebnih in javnih arhivov se poigravajo z razmerji med podobo in vednostjo ter preteklimi dogodki in njihovo dokumentacijo. Spomini in domišljijske sanjarije opredeljujejo preteklost kot del osebne in interpretativne zahteve do zgodovine, v tem primeru povojne Jugoslavije. V vseh zgodbah se znova pojavlja skrivnostna številka 5.

Srhljiva fotografija, na kateri je upodobljen krmar v zaporniški obleki v zaporu, je v Narodnem arhivu na Češkoslovaškem čakala 63 let, da so jo odkrili. Sestavljanje kronologije se izkaže za manjši izziv, saj se fotografija prvega šolskega dne njegove vnukinje na Dunaju znajde v škatli za cigare s starimi družinskimi spominki. Se je Stjepan preselil v Avstrijo takoj po izpustitvi iz zapora v okviru izmenjave vohunov med Češkoslovaško in Jugoslavijo? Ko je Milica odrasla, ni več znala govoriti nemško, prav tako se ni mogla spomniti, zakaj so jo poslali živet k starim staršem v drugo državo. Morda bi ključ lahko našli v porumeneli fotografiji z Jadrana, ki spominja na poletje leta 1987, ko se njen sin Robert pridruži starim staršem v letovišču za vojne invalide v Črni gori. 

8 min.
V svetu simbolnega reda ni predhodno nekaznovanih in neizkušenih in tudi prazne in čiste površine nosijo nevidna besedila, ki so lahko precej škodljiva in nasilna.

Pričujoči esej se osredotoča na kožo kot površino, dovzetno za projekcije in vsakovrstne družbene karakteristike. Ukvarja se z zapisi na koži, tako z latentnimi besedili kot jasnimi oznakami; s transgresijami in transkripcijami somatskih podatkov na moralne dileme; z ženskim zardevanjem v portretistiki 18. stoletja in brezsramnim obnašanjem v spletnih performansih deklet danes; s pordelimi lički, snežno belo kožo in počečkanimi telesi. Ukvarja se z »nežnejšim spolom«, ideološkimi konstrukti čistosti in nedolžnosti ter namernim preoblikovanjem kože, z dejanji in poustvarjanjem dejanj nasilja in agresije, upora in kljubovanja. Esej vključuje predstavitev fotografskega projekta avstrijske umetnice Iris Andraschek – projekta, ki zleze pod kožo.

14 min.
Človeške like bodo nadomestili računalniško generirani avatarji, ki bodo lahko prevzeli podobe znanih osebnosti, lahko bodo povsem izmišljeni ali celo nerealni.

Tehnologije užitka, ki prihajajo, bodo globoko zarezale v razumevanje medčloveških odnosov in delovanje družbe prihodnosti. Industrija užitka bo ponujala individualizirane vizualne izkušnje obogatene z umetno inteligenco, ki bo poskrbela za neponovljivost dogodkov. Kako bo družba preprečila zasvojenost z željo po popolnem užitku in na kakšen način se bo na to pripravila? Nas bo ta možnost ujela nepripravljene in brez odgovorov tako na negativne kot tudi pozitivne strani takega razvoja?

prijavi se

prijavi se na novice in pozive za projekte in prispevke
novice

avtor: Andreas Müller-Pohle
produkcija: Cankarjev dom, kulturni in kongresni center, Ljubljana in zavod Membrana
kuratorstvo in postavitev: Jan Babnik in Nataša Ilec Kralj
kustosinja razstavnega programa Cankarjevega doma: Katja Ogrin
22. marec–14. maj 2023, Mala galerija Cankarjevega doma
Otvoritev: 22. marec ob 20. uri.

VODENI OGLEDI:

10. maj 2023 ob 13. uri, Mala galerija Cankarjevega dom (vodi Jan Babnik)
14. maj 2023, ob 11. uri (zaključek razstave), Mala galerija Cankarjevega dom (vodi Jan Babnik)

razstavljoči avtorji: Anne Noble, Ewa Doroszenko, Goran Bertok, Gorkem Ergun, Karina-Sirkku Kurz, Špela Šivic
produkcija: Cankarjev dom, kulturni in kongresni center, Ljubljana in zavod Membrana
zasnova: zavod Membrana (Jan Babnik, Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj)
kuratorstvo in postavitev: Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
kustosinja razstavnega programa Cankarjevega doma: Katarina Hergouth
19. januar–1. marec 2022, Prvo preddverje Cankarjevega doma
Otvoritev: 19. januarja ob 19. uri.

Koža, 19. januar – 1. marec 2022
Mednarodna fotografska razstava
Cankarjev dom, prvo preddverje

otvoritev: 19.1.2022 ob 19:00

avtorji: Goran Bertok, Ewa Doroszenko, Görkem Ergün, Karina-Sirkku Kurz, Anne Noble, Špela Šivic
zasnova razstave: zavod Membrana – Jan Babnik, Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
kuratorstvo: Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
produkcija: Cankarjev dom in zavod Membrana

Podaljšan rok za oddajo predlogov prispevkov (povzetki dolžine do 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 30. avgust 2021. Podaljšan rok za oddajo celotnih prispevkov na podlagi izbranih predlogov je 4. oktober 2021. Predloge pošljite prek spletnega obrazca ali se obrnite na nas prek kontaktnega obrazca in/ali naslova editors(at)membrana.org.

Podaljšan rok za oddajo predlogov prispevkov (povzetki dolžine do 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 11. junij 2021. Podaljšan rok za oddajo celotnih prispevkov na podlagi izbranih predlogov je 16. avgust 2021. Predloge pošljite prek spletnega obrazca ali se obrnite na nas prek kontaktnega obrazca in/ali naslova editors(at)membrana.org.

Prijave sprejemamo do vključno ponedeljka 26. 10. 2020 na:
elektronski naslov: info@membrana.org
in/ali
poštni naslov: Membrana, Maurerjeva 8, 1000 Ljubljana

Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 27. julij 2020. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 21. september 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.

kje: Cankarjev dom, sejna soba M3/4
kdaj: 27. februar 2020, 0b 18. uri

20. januar–1. marec 2020 / Prvo preddverje Cankarjevega doma
Otvoritev: Predstavitev na strani CD 
ČE, 30. jan 2020, ob 18.00 // Vodstvo po razstavi z Jasno Jernejšek, sokuratorko razstave, in Špelo Škulj, vizualno umetnico
ČE, 6. feb 2020, ob 18.00 // Vodstvo po razstavi z Janom Babnikom, sokuratorjem razstave, in Miho Godcem, vizualnim umetnikom
ČE, 20. feb 2020, ob 18.00 // Vodstvo po razstavi z Jasno Jernejšek, sokuratorko razstave, Miho Godcem in Valerie Wolf Gang, vizualnima umetnikoma
ČE, 27. feb 2020, ob 18.00 // Pogovor z Marion Balac, vizualno umetnico, in Jožetom Guno, docentom na Fakulteti za elektrotehniko UL

kje: Galerija Jakopič, Ljubljana, v sklopu razstave Jaka Babnik: Pigmalion
kdaj: 5. december 2019
trajanje: 18.00 – 21.00
sodelujeta: dr. Victor Burgin, dr. Ilija T. Tomanić
moderator: dr. Jan Babnik

  • 18.00: Predavanje Victorja Burgina: Kaj je kamera? Kje je fotografija?
  • 19.00: Predstavitev nove številke revije Fotografije (Kamera in aparat: Izbrani spisi Victorja Burgina) v pogovoru z umetnikom in teoretikom Victorjem Burginom in Ilijo T. Tomanićem, piscem spremne besede k slovenskemu prevodu. Pogovor bo moderiral Jan Babnik, gl. in odgovorni urednik revije Fotografija
  • 20.30: razprodaja preteklih številk revije Fotografija

Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 16. december 2019. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 16. marec 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.