Esej Archives - Membrana

arhiv

št. 98/99
2021
04/09/2022

Esej

Zgovorna koža

Koža, ki ugovarja

Monika Schwarzler

št. 98/99
2021
04/09/2022

8 min.

V svetu simbolnega reda ni predhodno nekaznovanih in neizkušenih in tudi prazne in čiste površine nosijo nevidna besedila, ki so lahko precej škodljiva in nasilna.

Pričujoči esej se osredotoča na kožo kot površino, dovzetno za projekcije in vsakovrstne družbene karakteristike. Ukvarja se z zapisi na koži, tako z latentnimi besedili kot jasnimi oznakami; s transgresijami in transkripcijami somatskih podatkov na moralne dileme; z ženskim zardevanjem v portretistiki 18. stoletja in brezsramnim obnašanjem v spletnih performansih deklet danes; s pordelimi lički, snežno belo kožo in počečkanimi telesi. Ukvarja se z »nežnejšim spolom«, ideološkimi konstrukti čistosti in nedolžnosti ter namernim preoblikovanjem kože, z dejanji in poustvarjanjem dejanj nasilja in agresije, upora in kljubovanja. Esej vključuje predstavitev fotografskega projekta avstrijske umetnice Iris Andraschek – projekta, ki zleze pod kožo.

Ključne besede: Iris Andraschek, koža kot diskurzivno polje, spletni performans, transgresija, uprizoritev

Monika Schwärzler je neodvisna pedagoginja in piska, profesorica in nekdanja vodja katedre za umetnost s poudarkom na vizualni kulturi na dunajski zasebni univerzi Webster, kjer je ustanovila in predsedovala galeriji T. K. Lang. Doktorirala je iz filozofije na Dunajski univerzi, podiplomsko izobraževanje pa je opravila v dunajskem Muzeju moderne umetnosti. Poučevala je na Univerzi Webster v St. Louisu v ZDA in v programu izobraževanja v tujini Univerze v Oregonu. Trenutno predava na Univie: na poletnih mednarodnih in evropskih študijah ter zimskih kulturnih in zgodovinskih študijah (na Dunajski univerzi). Predava tudi na Donavski univerzi. Njene raziskave zajemajo umetnost in medijsko teorijo, vizualno kulturo in kreativno pisanje; na vseh področjih so izdali njene publikacije, med katerimi je na primer At Face Value & Beyond: Photographic constructions of Reality, ki jo je 2016 izdala založba Transcript Verlag.

Andraschek, Iris. n.d. »Iris Andraschek: Where to draw the Line?« Dostopno tukaj.
Rosenthal, Angela. 2005. »Visceral Culture: Blushing And The Legibility Of Whiteness In Eighteenth-Century British Portraiture.« V Art:History:Visual:Culture, uredila Deborah Cherry. New Jersey: John Wiley & Sons.
Rouquet, A. 1806. »The Present State of the Arts.« In Bell´s Court and Fashionable Magazine, uredil John Bell, zvezek 1. London.

št. 98/99
2021
04/09/2022

Esej

Pornografija prihodnosti

Rajko Bizjak

št. 98/99
2021
04/09/2022

14 min.

Človeške like bodo nadomestili računalniško generirani avatarji, ki bodo lahko prevzeli podobe znanih osebnosti, lahko bodo povsem izmišljeni ali celo nerealni.

Tehnologije užitka, ki prihajajo, bodo globoko zarezale v razumevanje medčloveških odnosov in delovanje družbe prihodnosti. Industrija užitka bo ponujala individualizirane vizualne izkušnje obogatene z umetno inteligenco, ki bo poskrbela za neponovljivost dogodkov. Kako bo družba preprečila zasvojenost z željo po popolnem užitku in na kakšen način se bo na to pripravila? Nas bo ta možnost ujela nepripravljene in brez odgovorov tako na negativne kot tudi pozitivne strani takega razvoja?

Ključne besede: pornografija, realnočasovna hiperrealistična animacija, UI, VR

Rajko Bizjak je filmski in televizijski snemalec, ki je diplomiral na Akademiji dramskih umetnosti v Zagrebu. Posnel je več kratkih dokumentarnih in igranih filmov, dva celovečerna dokumentarca in več eksperimentalnih filmov. V svojem fotografskem opusu se je ukvarjal predvsem s telesom kot simbolom užitka in bivanja, kar je predstavil v svojih zbirkah Igra (1986), Hommage a Eikoh Hosoe (1991), Kanaan (1996), Cvetovi (2001), Zvezdni prah – inkarnacija (2007), Kratke zgodbe (2011), Zvezdni prah – komparacija (2015) in Evolucija (2016). V zadnjih letih dela predvsem kot predavatelj na Akademiji umetnosti Univerze v Novi Gorici, Visoki šoli za storitve, na oddelku za fotografijo v Ljubljani in na Academii v Mariboru.

Lamas Jr., Mark. 2017. »The Sin of Cunnilingus.« CSCO – New College, University of Edinburgh. Dostopno tukaj.
Merriam-Webster.com Dictionary. N. d. »Pornography.« Dostopno tukaj.
Morris, Mike. 2020. »How Much Money Does Porn Make?« RedLightNetwork. Dostopno tukaj.
ReportLinker. N. d. Dostopno tukaj.
Seasia – GoodNews from Southeast Asia. 2019. »Rank of Countries with Fastest (and Slowest) Internet in The World 2019.« Julij, 2019.
Wikipedia. N. d. »Pornography.« Dostopno tukaj.

št. 98/99
2021
01/09/2022

Esej

Površinska napetost

O prilastitvi stock podob

Anisha Baid

št. 98/99
2021
01/09/2022

6 min.

Stock fotografije se simultano nanašajo na sodobno vizualno kulturo in jo ustvarjajo. V njej je pomen proizveden intertekstualno, torej znotraj mreže podob, grafičnih elementov in besedila.

Esej z razpravo o lastnem videoprojektu Razbijanje zaslona reflektira politiko stock podob. V delu se zaslon manifestira kot napeta površina – tanka plast kože, ki jo nenehno prelamljata spolni in razredni konflikt, ki opredeljujeta današnje računalniško delo. Prilaščanje stock podob in drugih korporacijskih vizualnih predlog, ustvarjenih za komercialno rabo, postaja način iskanja uporništva v nenehnih pripovedih o gladki integraciji in produktivnosti, ki jo ti formati vpeljujejo. Podobe ženskih teles, ki se s fizičnim nasiljem spopadajo z računalniki, predstavljajo izvirno tipologijo normativnih podob, ki sicer ne prikazujejo jeznih ali agresivnih žensk. V mojem delu se te frustracije združujejo v prikazu nekakšnega kolektivnega besa, ki se sklene v neposredni metafori »razbijanja« ali uničevanja površine zaslona.

Ključne besede: površinska napetost, prilastitev, spol, stock fotografija, vmesnik

Anisha Baid je umetnica in piska iz Kolkate v Indiji, ki trenutno živi in deluje v Pittsburghu v ZDA. V svoji umetniški praksi in raziskavah se osredotoča na presečišča računalniških vmesnikov, korporativne kulture in spolno opredeljenega dela. Ustvarja z najdenim in arhivskim materialom, ki pogosto izvira s spleta, da bi izgradila pripoved, ki se giblje med fiktivnim in dokumentarnim. Njena dela poskušajo zbosti ravne površine računalniških zaslonov in dešifrirati računalniško delo v vmesnikih – tehnoloških orodjih, ki delovna okolja spreminjajo v podobotvorne prostore. V novejših delih se poglablja v razumevanje kulture digitalnih podob in fotografije in se intenzivno ukvarja s prilaščenimi »stock« in komercialnimi podobami. Baid je prejemnica nagrade Inlaks Fine Art (2021) in štipendij BangaloREsidency- Expanded (2020) bangalorskega Goethe Instituta ter Women and Intersectionality (2019) Arts and Humanities Research Council Združenega Kraljestva. Trenutno je vpisana na magisterij iz umetnosti na Univerzi Carnegie Mellon; študirala je eksperimentalne medijske umetnosti na Srishti Institute of Art v Bangaloreju.

št. 95/96
2021
14/02/2022

Esej

Staroselski futurizem v Braziliji

Po pogovoru s Kadujem Xukurujem

Louise M. Hisayasu

št. 95/96
2021
14/02/2022

8 min.

Retomada je mnogo več kot samo ponovno prilaščanje ozemlja, predstavlja jedro mobilizacije staroselcev, protagonizem in avtonomijo.

Staroselski futurizem je v staroselski sodobni kulturi prisoten vse intenzivneje: v glasbi, umetnosti in na festivalih. Kadu Xukuru je multimedijski umetnik, ki ustvarja kolaže; v njih združuje grafično oblikovanje in fotografsko prakso ter ilustrira svoj pogled na prihodnost staroselcev. Kadu je v pogovoru izpostavil pomembne simbole, vidne v njegovih delih, in pojasnil, kako njegova umetniška praksa vzajemno deluje z odporniškimi gibanji, v katerih je aktiven, zlasti z retomado, gibanjem za ponovno prilastitev tradicionalnih ozemelj staroselcev.

Ključne besede: dekolonizacija, futurismo indígena, kolaž, retomada, staroselski futurizem

Louise M. Hisayasu je neodvisna raziskovalka in projektna koordinatorka, ki deluje v Berlinu. Njene raziskave in interdisciplinarna praksa so zlasti usmerjene v razumevanje, kako kolektivni spomin oblikuje, ustvarja in določa kulturo. V Berlinu raziskuje staroselsko sodobno kulturo, predvsem sodobno glasbo, staroselski futurizem in medijske umetnosti.

Kadu Xukuru je multimedijski umetnik, ki združuje fotografsko, digitalno in videoperformativno umetniško prakso. Na Katoliški univerzi v Pernambucu je magistriral iz zgodovine; danes je aktivni član organizacije Mata Sul Indígena.

Mirim, Katú. 2021. Futurismo Indígena. Online. Dostopno tukaj.
Oliveira, Kelly. N. d. »Os Brasis E Suas Memórias.« V Xicão Xukuru: Biografia. Dostopno tukaj.
Povos Indígenas no Brasil, Xukuru. Dostopno tukaj.
Rabben, Linda. 2003. Brazil’s Indians and the Onslaught of Civilization: The Yanomami and the Kayapo. University of Washington Press.
Xukuru, Kadu in conversation with Louise Hisayasu. 2021.
Ze, Antonio. 2020. »Conheca a diversidade e o ativismo da música indígena contemporânea.« Sim São Paulo. Online. 10. september 2020. Dostopno tukaj.

Cena posamičnega eseja v pdf formatu je 3.00 EUR. Če ste naročnik na spletno vsebino revije Fotografija lahko dokupite dostop do vseh prispevkov na strani v pdf formatu za 24.00 EUR: Fotografija PDF dostop (Imeti morate naročnino na spletno vsebino!)

KUPI PDF: Louise M. Hisayasu: Staroselski futurizem v Braziliji – PDF
PRENESI PDF:

Louise M. Hisayasu: Staroselski futurizem v Braziliji

št. 95/96
2021
13/02/2022

Esej

Kljubovalna alegorija kot izraz fotografske prakse

Paralelna kriza Yannisa Karpouzisa

Vasileios Kantas

št. 95/96
2021
13/02/2022

12 min.

Karpouzis objektiv poravna z opazovalčevim očiščem in ustvari kiklopskega opazovalca z velikim in pogumnim očesom, ki panoptični pogled oblasti nadzora zrcali nazaj k svojemu viru in tako prevzema nadzor nad mehanizmom moči, ki je bil izrabljen proti njemu.

Opus del Yannisa Karpouzisa, naslovljenih Paralelna kriza (Parallel Crisis), gledalca popelje v rahlo prikrito in nejasno vzporedno vesolje, v katerem je ekonomija skoraj nepomembna, saj so v ospredju človeške vrednote. Karpouzis s ponovnim vračanjem v atensko pokrajino in premislekom o sociopolitičnem položaju, ki ga je prinesla grška finančna kriza leta 2010, poskuša z vizualnimi namigi (in ne z neposrednim soočenjem) prikazati revščino, potrtost in čustveno otopelost državljanov, ki se trudijo ohranjati dostojanstvo. Karpouzis z vpeljavo počasnega pristopa k fotografiji in uporabo mnogih tehnik fotografiranja dokumentira vsakodnevno urbano življenje, katerega podobe imajo na trenutke udarnost tempirane bombe, po drugi strani pa zastrupljenemu načinu življenja predstavljajo morebitni protistrup, saj zagovarjajo politiko prekinitve znotraj samih omrežij moči.

Ključne besede: alegorija, izgred, kriza, sociopolitično, tančica, urbano, vrzel

Vasileios Kantas je študiral fotografijo, kritično teorijo in pedagogiko umetnosti in oblikovanja. V doktorski dizertaciji Razkritje geste fotografiranja (Unfolding the Act of Photography) je predlagal holistični pristop k razumevanju podob. Njegova raziskovalna monografija Dvoumnost fotografije (Photo Ambiguity) je poskus kognitivne razlage gledalčevega razumevanja podob, ki nihajo med resničnim in uprizorjenim. Od leta 2001 sodeluje pri fotografskih projektih, predstavlja svoje raziskave in razstavlja lastna fotografska dela. Njegove fotografije so del zbirk, med katerimi je tudi KMoPA (Muzej fotografskih umetnosti Kiyosato). Trenutno predava fotografijo na Univerzi v zahodni Atiki, na Narodni in Kapodistrijski univerzi v Atenah pa poučuje predmet fotografija: teoretski pristopi in
osebni slogi.

Block, Ned Joel. 2003. »Mental Paint.« V Reflections and Replies: Essays on the Philosophy of Tyler Burge, uredila Martin Hahn in Bjorn Ramberg. Cambridge, Mass: MIT Press.
Ducasse, Curt John. 1942. »Moore’s Refutation of Idealism.« V Philosophy of G. E. Moore, uredil Paul Arthur Schilpp. Chicago: Northwestern University Press.
Karpouzis, Yannis. 2021. Parallel Crisis. Atene: Empty Square.
Karpouzis, Yannis. B. d. »The Parallel Crisis by Yannis Karpouzis.« V The Greek Foundation. Dostopno tukaj.
Kocijančič, Gorazd, ur. 2012. Fragmenti predsokratikov. Prevedli Daša Benko, idr. Ljubljana: Beletrina.
Tokyo 2020 Shooting Results. b. d. Dostopno tukaj.

KUPI PDF: Vasileios Kantas: Paralelna kriza Yannisa Karpouzisa – PDF
PRENESI PDF:

Vasileios Kantas: Paralelna kriza Yannisa Karpouzisa

št. -
2021
30/12/2021

Esej

Kognitivna (foto)pristranskost

Fotografija in resničnostnost

Martin Justin

št. -
2021
30/12/2021

8 min.

Učinek povečanega občutka resničnosti neke trditve vztraja še vsaj dva dneva potem, ko smo prvič videli skupaj trditev in fotografijo.

V prispevku se avtor sprašuje, kakšen učinek imajo fotografije, ki spremljajo objave na družbenih omrežjih, sploh če gre za lažne novice. Povzema tudi ugotovitve kognitivne psihologije, ki pričajo o tem, da fotografije, ki so vsebinsko povezane z neko izjavo, a ne predstavljajo nobenih novih dokazov za sprejetje te izjave, kljub temu krepijo subjektivni občutek, da je izjava resnična. Ta ugotovitev je reflektirana v luči epidemičnega širjenja lažnih novic na spletu in pomanjkanja konkretnih rešitev, ki bi ta problem nagovarjale sistemsko in ne na ravni posameznika.

Ključne besede: fotografija in resnica, fotomontaža, kognitivne pristranskosti, koronavirus, lažne novice, resničnostnost

Martin Justin (1998) po končanem dodiplomskem študiju primerjalne književnosti in filozofije šolanje nadaljuje na drugostopenjskem programu filozofije. Deluje kot literarni kritik, svoje prispevke pa objavlja na portalih AirBeletrina in LUD Literatura ter v reviji Literatura. V svojih tekstih reflektira sodobno slovensko romaneskno produkcijo, prevodno leposlovje in humanistiko, zanima pa ga tudi (analitična) filozofija znanosti. Leta 2018 je izdal zbirko kratkih zgodb Črepinje.

Abed, Erica, Elise Fenn in Kathy Pezdek. 2017. »Photographs Elevate Truth Judgments About Less Well-Known People (But Not Yourself).« Journal of Applied Research in Memory and Cognition 6 (2): 203–209. Dostopno tukaj.
Byosiere, Sarah-Elizabeth, Philippe A. Chouinard, Tiffani J. Howell in Pauleen C. Bennett. 2018. »What do dogs (Canis familiaris) see? A review of vision in dogs and implications for cognition research.« Psychonomic Bulletin & Review 25 (5): 1798–1813. Dostopno tukaj.
Fenn, Elise, Eryn J. Newman, Kathy Pezdek in Maryanne Garry. 2013. »The effect of nonprobative photographs on truthiness persists over time.« Acta Psychologica 144 (1): 207–211. Dostopno tukaj.
Fenn, Elise, Nicholas Ramsay, Justin Kantner, Kathy Pezdek in Erica Abed. 2019. »Nonprobative Photos Increase Truth, Like, and Share Judgments in a Simulated Social Media Environment.« Journal of Applied Research in Memory and Cognition 8 (2): 131–138. Dostopno tukaj.
Newman, Eryn J., Maryanne Garry, Daniel M. Bernstein, Justin Kantner in D. Stephen Lindsay. 2012. »Nonprobative photographs (or words) inflate truthiness.« Psychonomic Bulletin & Review 19 (5): 969–974. Dostopno tukaj.
Newman, Eryn J., Maryanne Garry, Christian Unkelbach, Daniel M. Bernstein, D. Stephen Lindsay in Robert A. Nash. 2015. »Truthiness and falsiness of trivia claims depend on judgmental contexts.« Journal of Experimental Psychology: Learning, Memory, and Cognition 41 (5): 1337–1348. Dostopno tukaj.
Newman, Eryn J., in Lynn Zhang. 2020. »Truthiness: How non-probative photos shape belief.« V The Psychology of Fake News, uredili Rainer Greifeneder, Mariela E. Jaffé, Eryn J. Newman in Norbert Schwarz, 90–114. Routledge. Dostopno tukaj.
Zhang, Lynn, Eryn J. Newman in Norbert Schwarz. 2021. »When photos backfire: Truthiness and falsiness effects in comparative judgments.« Journal of Experimental Social Psychology 92 (januar): 104054. Dostopno tukaj.

arhiv

prijavi se na novice in pozive za projekte in prispevke

izdaje

za avtorje

prijavi se

prijavi se na novice in pozive za projekte in prispevke

novice