- št. -
- 2023
- 13/12/2023
7 min.
Prispevek je nastal kot refleksija pogovora ob podelitvi nagrad Maribor Photobook Award 2023, ki je potekal v Umetnostni Galeriji Maribor, kjer so bile vsa prispela dela na odprti poziv tudi razstavljena. Posveča se vprašanjem same forme fotoknjige, kam točno se umešča in kakšna je njena vloga danes, ob tem pa neizogibno zadane tudi ob vprašanje podpore in načinov financiranja fotoknjižnih projektov.
Urška Savič (1992) je fotografinja, piska in novinarka na področju kulture ter ustvarjalka radijskih oddaj in zvočnih pokrajin. Leta 2014 je diplomirala iz fotografije na FAMU v Pragi, kjer se je ukvarjala s tematikami kolaža in fotomontaže, magistrirala pa na ALUO (2020) v Ljubljani, kjer se je na oddelku za kiparstvo osredotočala na obsesivno dokumentacijo in arhivarsko prakso v sodobni umetnosti. Kot samozaposlena v kulturi sodeluje z različnimi publikacijami in soustvarja večmedijske projekte. Kot zunanja sodelavka poučuje na oddelku za fotografijo ALUO, od leta 2023 pa z zavodom Membrana sodeluje tudi kot urednica.
Badger, Gerry. 2017. »Saj je vse samo fikcija. Pripovedništvo in fotoknjiga.« Fotografija št. 75/76. Splet. https://www.membrana.si/clanek/saj-je-vse-samo-fikcija-pripovednistvo-in-fotoknjiga/.
Colner, Miha. 2022 .»Fotoknjiga kot prostor ustvarjalne svobode.« Fotografija št. 103/104. Splet. 18.12.2023. https://www.membrana.si/clanek/fotoknjiga-kot-prostor-ustvarjalne-svobode/
Gerčar, Jaka. 2023. »Na kratko o založništvu fotoknjig. Nekaj značilnosti liminalnega knjižnega polja.« Fotografija št. 105/105. Splet. https://www.membrana.si/clanek/na-kratko-o-zaloznistvu-fotoknjig-nekaj-znacilnosti-liminalnega-knjiznega-polja/
Sitar, Matej. 2022. »Izdajanje fotografskih knjig skozi oči slovenskega založnika.« Membrana, 2022. Splet. https://www.membrana.si/esej/izdajanje-fotografskih-knjig-skozi-oci-slovenskega-zaloznika-10-let-zalozbe-angry-bat/
Naseljevanje Združenih držav Amerike je spremljalo namerno in skrajno nasilje nad tamkaj živečimi avtohtonimi ljudstvi in nad samo zemljo, njegov namen pa je bil povečati evropsko bogastvo. V širokopoteznem poskusu izbrisa nekdaj uspešnih staroselskih teles so bili njihovi ontologije, socialne prakse, jezik in zgodovina večinoma prezrti in pahnjeni v praznino kolonialne izgradnje. Arhiv in kanon sta želela ohraniti meje te praznine, zato sta ohranila mite in zavračata priznanje prvotnih prebivalcev te dežele in uspešnih civilizacij, ki so jih ti vzpostavili več tisočletij pred evropsko invazijo, ter zločinov, storjenih nad njimi. Posledica mitov, ki so predpostavljali večvrednost evropskih ljudstev in njihove ontologije, so bile vse bolj nevarne ekološke katastrofe in številne kršitve človekovih pravic. Diskurz o resnici in pravičnosti s tem postane popravljanje, za katerega je potrebna vzpostavitev protiarhiva, ki ga je zaradi kampanje za splošni izbris in prikritje mogoče sestaviti le s plastenjem zgodb in podob, pri čemer so avtorji številnih med njimi sami storilci. Svojo kri, svojo družinsko kolonialno zgodovino in našo dediščino, skupaj z nemogočimi podobami, arhivskimi fotografijami izginulih pokrajin, krajev, ki so bili sveti za avtohtona ljudstva, dajem na voljo kot orodje za (novo) pripoved o poštenih zgodovinah in prizadevanje za odpravo krivic.
Gverilska vrtnarka, ki je postala gverilska filmarka Erin Wilkerson (rojena leta 1982 v Los Angelesu) je s partnerjem Travisom Wilkersonom soustanoviteljica kolektiva za politično umetnost Creative Agitation. Znana sta po hibridnih dokumentarnih filmih Nuclear Family (2021) in Machine Gun or Typewriter? (2015), razstavljala pa sta tudi na Beneškem bienalu, Filmskem festivalu v Locarnu in Berlinalu. Pri svojem delu se posveča raziskovanju fizičnih in kognitivnih meja, metodologijam radikalne skrbi ter kuratorstvu in zbiranju protiarhiva. Je odgovorna urednica spletne revije NOW Journal, ki je platforma za urgentne prakse kot odziv na svetovne dogodke. Pri svoji sedanji praksi gradi na svojem zgodnjem poklicnem delu na področju krajinske arhitekture, ko si je začela prizadevati za trajnostnost in preizpraševanje praks rabe zemljišč. Ker si želi širiti znanje, poučuje in vodi delavnice na mednarodni ravni. Trenutno je absolventka doktorskega študija iz prakse in raziskovanja v okviru inštituta TransArt in univerze John Moores v Liverpoolu, v svojih delih pa razširja opredelitev pojma »invazivne vrste«,tudi v filmu Strange Flower (little sister to the poor).
Azoulay, Ariella Aïsha. 2019. Errata. Razstavni katalog razstave Errata, kurirala Ariella Aïsha Azoulay in Carles Guerra, 11.10.2019–12.01.2020. Barcelona Tapiès Foundation. https://fundaciotapies.org/wp-content/uploads/2019/09/ENG_Ariella_Azoulay-Errata.pdf
Barad, Karen. 2017. »No Small Matter Mushroom Clouds, Ecologies of Nothingness, and Strange Topologies of Spacetime Mattering.« V Arts of Living on a Damaged Planet: Ghosts and Monsters of the Anthropocene, uredili Anna Lowenhaupt Tsing, Heather Anne Swanson, Elaine Gan, in Nils Bubandt. Minneapolis: University of Minnesota Press.
Diprose, Rosylyn. 2002. Corporeal Generosity: On Giving with Nietzsche, Merleau-Ponty, and Levinas. Albany: State University of New York Press.
Epp Buller, Rachel, Elena Marchevska in Charles Reeve. 2022. »Alicia Harris: On indigenous art and native feminisms.« Podcast. Renewing the World. Podbeam.
Ghosh, Amitav. 2023. The Nutmeg’s Curse: Parables for a Planet in Crisis. Chicago: University of Chicago Press.
Gilbert, Samuel. 2019. »‘National Tragedy’: Trump begins wall construction in Unesco reserve.« The Guardian, 13. september 2019.
Pietsch, Bryan in Jacey Fortin. 2020. »How Mount Rushmore Became Mount Rushmore.« New York Times, 1. julij 2020.
Srhljiva fotografija, na kateri je upodobljen krmar v zaporniški obleki v zaporu, je v Narodnem arhivu na Češkoslovaškem čakala 63 let, da so jo odkrili. Sestavljanje kronologije se izkaže za manjši izziv, saj se fotografija prvega šolskega dne njegove vnukinje na Dunaju znajde v škatli za cigare s starimi družinskimi spominki. Se je Stjepan preselil v Avstrijo takoj po izpustitvi iz zapora v okviru izmenjave vohunov med Češkoslovaško in Jugoslavijo? Ko je Milica odrasla, ni več znala govoriti nemško, prav tako se ni mogla spomniti, zakaj so jo poslali živet k starim staršem v drugo državo. Morda bi ključ lahko našli v porumeneli fotografiji z Jadrana, ki spominja na poletje leta 1987, ko se njen sin Robert pridruži starim staršem v letovišču za vojne invalide v Črni gori.
Geska Helena Brečević (rojena 1975) in Robert Brečević (rojen 1971) tvorita umetniški tandem Performing Pictures, ustanovljen leta 2004. Dvojec živi v Stockholmu na Švedskem in na otoku Rabu na Hrvaškem. Dela Performing Pictures se osredotočajo na spomin in gibanje ter povezujejo jezik in gibljive podobe na načine, ki pogosto zahtevajo odziv gledalca. Njuna razvijajoča se zbirka videoposnetkov, animacij s kamero obskuro, cinéaparatov, literarnih del in naključnih posnetkov briše meje med medijskimi oblikami, med mirujočimi in gibljivimi podobami ter med efemernostjo in trajnostjo.
www.performingpictures.art.
Pričujoči esej se osredotoča na kožo kot površino, dovzetno za projekcije in vsakovrstne družbene karakteristike. Ukvarja se z zapisi na koži, tako z latentnimi besedili kot jasnimi oznakami; s transgresijami in transkripcijami somatskih podatkov na moralne dileme; z ženskim zardevanjem v portretistiki 18. stoletja in brezsramnim obnašanjem v spletnih performansih deklet danes; s pordelimi lički, snežno belo kožo in počečkanimi telesi. Ukvarja se z »nežnejšim spolom«, ideološkimi konstrukti čistosti in nedolžnosti ter namernim preoblikovanjem kože, z dejanji in poustvarjanjem dejanj nasilja in agresije, upora in kljubovanja. Esej vključuje predstavitev fotografskega projekta avstrijske umetnice Iris Andraschek – projekta, ki zleze pod kožo.
Monika Schwärzler je neodvisna pedagoginja in piska, profesorica in nekdanja vodja katedre za umetnost s poudarkom na vizualni kulturi na dunajski zasebni univerzi Webster, kjer je ustanovila in predsedovala galeriji T. K. Lang. Doktorirala je iz filozofije na Dunajski univerzi, podiplomsko izobraževanje pa je opravila v dunajskem Muzeju moderne umetnosti. Poučevala je na Univerzi Webster v St. Louisu v ZDA in v programu izobraževanja v tujini Univerze v Oregonu. Trenutno predava na Univie: na poletnih mednarodnih in evropskih študijah ter zimskih kulturnih in zgodovinskih študijah (na Dunajski univerzi). Predava tudi na Donavski univerzi. Njene raziskave zajemajo umetnost in medijsko teorijo, vizualno kulturo in kreativno pisanje; na vseh področjih so izdali njene publikacije, med katerimi je na primer At Face Value & Beyond: Photographic constructions of Reality, ki jo je 2016 izdala založba Transcript Verlag.
Tehnologije užitka, ki prihajajo, bodo globoko zarezale v razumevanje medčloveških odnosov in delovanje družbe prihodnosti. Industrija užitka bo ponujala individualizirane vizualne izkušnje obogatene z umetno inteligenco, ki bo poskrbela za neponovljivost dogodkov. Kako bo družba preprečila zasvojenost z željo po popolnem užitku in na kakšen način se bo na to pripravila? Nas bo ta možnost ujela nepripravljene in brez odgovorov tako na negativne kot tudi pozitivne strani takega razvoja?
Rajko Bizjak je filmski in televizijski snemalec, ki je diplomiral na Akademiji dramskih umetnosti v Zagrebu. Posnel je več kratkih dokumentarnih in igranih filmov, dva celovečerna dokumentarca in več eksperimentalnih filmov. V svojem fotografskem opusu se je ukvarjal predvsem s telesom kot simbolom užitka in bivanja, kar je predstavil v svojih zbirkah Igra (1986), Hommage a Eikoh Hosoe (1991), Kanaan (1996), Cvetovi (2001), Zvezdni prah – inkarnacija (2007), Kratke zgodbe (2011), Zvezdni prah – komparacija (2015) in Evolucija (2016). V zadnjih letih dela predvsem kot predavatelj na Akademiji umetnosti Univerze v Novi Gorici, Visoki šoli za storitve, na oddelku za fotografijo v Ljubljani in na Academii v Mariboru.
“Reprezentacija Gospodarja, kot bi bil sam rad prikazan, vključuje ideologijo, ki je v nasprotju z realnostjo njegovih dejanj. Ne gre samo za bitko med civilno družbo in vlado, temveč tudi za boj za lastništvo podobe Gospodarja in njegovo vsebino.”
Ⓒ 2021 Membrana - Vse pravice pridržane
avtor: Andreas Müller-Pohle
produkcija: Cankarjev dom, kulturni in kongresni center, Ljubljana in zavod Membrana
kuratorstvo in postavitev: Jan Babnik in Nataša Ilec Kralj
kustosinja razstavnega programa Cankarjevega doma: Katja Ogrin
22. marec–14. maj 2023, Mala galerija Cankarjevega doma
Otvoritev: 22. marec ob 20. uri.
VODENI OGLEDI:
10. maj 2023 ob 13. uri, Mala galerija Cankarjevega dom (vodi Jan Babnik)
14. maj 2023, ob 11. uri (zaključek razstave), Mala galerija Cankarjevega dom (vodi Jan Babnik)
razstavljoči avtorji: Anne Noble, Ewa Doroszenko, Goran Bertok, Gorkem Ergun, Karina-Sirkku Kurz, Špela Šivic
produkcija: Cankarjev dom, kulturni in kongresni center, Ljubljana in zavod Membrana
zasnova: zavod Membrana (Jan Babnik, Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj)
kuratorstvo in postavitev: Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
kustosinja razstavnega programa Cankarjevega doma: Katarina Hergouth
19. januar–1. marec 2022, Prvo preddverje Cankarjevega doma
Otvoritev: 19. januarja ob 19. uri.
Koža, 19. januar – 1. marec 2022
Mednarodna fotografska razstava
Cankarjev dom, prvo preddverje
otvoritev: 19.1.2022 ob 19:00
avtorji: Goran Bertok, Ewa Doroszenko, Görkem Ergün, Karina-Sirkku Kurz, Anne Noble, Špela Šivic
zasnova razstave: zavod Membrana – Jan Babnik, Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
kuratorstvo: Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
produkcija: Cankarjev dom in zavod Membrana
Podaljšan rok za oddajo predlogov prispevkov (povzetki dolžine do 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 30. avgust 2021. Podaljšan rok za oddajo celotnih prispevkov na podlagi izbranih predlogov je 4. oktober 2021. Predloge pošljite prek spletnega obrazca ali se obrnite na nas prek kontaktnega obrazca in/ali naslova editors(at)membrana.org.
Podaljšan rok za oddajo predlogov prispevkov (povzetki dolžine do 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 11. junij 2021. Podaljšan rok za oddajo celotnih prispevkov na podlagi izbranih predlogov je 16. avgust 2021. Predloge pošljite prek spletnega obrazca ali se obrnite na nas prek kontaktnega obrazca in/ali naslova editors(at)membrana.org.
Prijave sprejemamo do vključno ponedeljka 26. 10. 2020 na:
elektronski naslov: info@membrana.org
in/ali
poštni naslov: Membrana, Maurerjeva 8, 1000 Ljubljana
Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 27. julij 2020. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 21. september 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.
kje: Cankarjev dom, sejna soba M3/4
kdaj: 27. februar 2020, 0b 18. uri
20. januar–1. marec 2020 / Prvo preddverje Cankarjevega doma
Otvoritev: Predstavitev na strani CD
ČE, 30. jan 2020, ob 18.00 // Vodstvo po razstavi z Jasno Jernejšek, sokuratorko razstave, in Špelo Škulj, vizualno umetnico
ČE, 6. feb 2020, ob 18.00 // Vodstvo po razstavi z Janom Babnikom, sokuratorjem razstave, in Miho Godcem, vizualnim umetnikom
ČE, 20. feb 2020, ob 18.00 // Vodstvo po razstavi z Jasno Jernejšek, sokuratorko razstave, Miho Godcem in Valerie Wolf Gang, vizualnima umetnikoma
ČE, 27. feb 2020, ob 18.00 // Pogovor z Marion Balac, vizualno umetnico, in Jožetom Guno, docentom na Fakulteti za elektrotehniko UL
kje: Galerija Jakopič, Ljubljana, v sklopu razstave Jaka Babnik: Pigmalion
kdaj: 5. december 2019
trajanje: 18.00 – 21.00
sodelujeta: dr. Victor Burgin, dr. Ilija T. Tomanić
moderator: dr. Jan Babnik
Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 16. december 2019. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 16. marec 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.