Esej Archives - Membrana

arhiv

št. -
2022
09/12/2022

Esej

Izdajanje fotografskih knjig skozi oči slovenskega založnika

10 let založbe Angry Bat

Matej Sitar

št. -
2022
09/12/2022

11 min.

Po desetih letih lahko rečem, da počasi začenjam razumeti način, kako se izda dobra fotoknjiga.

Prispevek se posveča slovenski mikro založbi fotografskih knjig The Angry Bat, ki letos praznuje deseto obletnico obstoja. Založnik skozi prizmo lastnih izkušenj opisuje postopek izdaje fotografske knjige od izbire avtorja, tiska, do prodaje na knjižnih sejmih.

Ključne besede: fotografija, fotoknjiga, izdajanje knjig, samozaložba, tisk

Matej Sitar je umetniški fotograf s široko paleto delovanja. Za različne revije in arhitekte fotografira arhitekturne prostore, v omejeni nakladi izdaja foto-knjige pod lastno znamko The Angry Bat ob tem pa tudi redno razstavlja. Trenutno živi in deluje v Mariboru. Za knjigo America, my way je prejel nagrado EMZIN. Je prejemnik več štipendij in dobitnik prestižne nagrade Essl za mladega sodobnega umetnika (2009). Njegova dela so v stalnih zbirkah muzejev (Albertina, UGM Maribor) in v raznih privatnih zbirkah.

št. -
2022
29/11/2022

Esej

Kot je zagotovo bilo

Spomin in domišljijske sanjarije iz povojne Jugoslavije

Geska Helena & Robert Brečević

št. -
2022
29/11/2022

14 min.

Fotografije iz osebnih in javnih arhivov se poigravajo z razmerji med podobo in vednostjo ter preteklimi dogodki in njihovo dokumentacijo. Spomini in domišljijske sanjarije opredeljujejo preteklost kot del osebne in interpretativne zahteve do zgodovine, v tem primeru povojne Jugoslavije. V vseh zgodbah se znova pojavlja skrivnostna številka 5.

Srhljiva fotografija, na kateri je upodobljen krmar v zaporniški obleki v zaporu, je v Narodnem arhivu na Češkoslovaškem čakala 63 let, da so jo odkrili. Sestavljanje kronologije se izkaže za manjši izziv, saj se fotografija prvega šolskega dne njegove vnukinje na Dunaju znajde v škatli za cigare s starimi družinskimi spominki. Se je Stjepan preselil v Avstrijo takoj po izpustitvi iz zapora v okviru izmenjave vohunov med Češkoslovaško in Jugoslavijo? Ko je Milica odrasla, ni več znala govoriti nemško, prav tako se ni mogla spomniti, zakaj so jo poslali živet k starim staršem v drugo državo. Morda bi ključ lahko našli v porumeneli fotografiji z Jadrana, ki spominja na poletje leta 1987, ko se njen sin Robert pridruži starim staršem v letovišču za vojne invalide v Črni gori.

Ključne besede: fiktivni dokumentarec, fotografija kot pripovedno orodje, kreativna fikcija, mikrozgodovine, ponovno ustvarjanje preteklosti s fotografijami, povojna Jugoslavija, umetniška apropriacija arhivov

Geska Helena Brečević (rojena 1975) in Robert Brečević (rojen 1971) tvorita umetniški tandem Performing Pictures, ustanovljen leta 2004. Dvojec živi v Stockholmu na Švedskem in na otoku Rabu na Hrvaškem. Dela Performing Pictures se osredotočajo na spomin in gibanje ter povezujejo jezik in gibljive podobe na načine, ki pogosto zahtevajo odziv gledalca. Njuna razvijajoča se zbirka videoposnetkov, animacij s kamero obskuro, cinéaparatov, literarnih del in naključnih posnetkov briše meje med medijskimi oblikami, med mirujočimi in gibljivimi podobami ter med efemernostjo in trajnostjo.
www.performingpictures.art.

št. 98/99
2021
04/09/2022

Esej

Zgovorna koža

Koža, ki ugovarja

Monika Schwarzler

št. 98/99
2021
04/09/2022

8 min.

V svetu simbolnega reda ni predhodno nekaznovanih in neizkušenih in tudi prazne in čiste površine nosijo nevidna besedila, ki so lahko precej škodljiva in nasilna.

Pričujoči esej se osredotoča na kožo kot površino, dovzetno za projekcije in vsakovrstne družbene karakteristike. Ukvarja se z zapisi na koži, tako z latentnimi besedili kot jasnimi oznakami; s transgresijami in transkripcijami somatskih podatkov na moralne dileme; z ženskim zardevanjem v portretistiki 18. stoletja in brezsramnim obnašanjem v spletnih performansih deklet danes; s pordelimi lički, snežno belo kožo in počečkanimi telesi. Ukvarja se z »nežnejšim spolom«, ideološkimi konstrukti čistosti in nedolžnosti ter namernim preoblikovanjem kože, z dejanji in poustvarjanjem dejanj nasilja in agresije, upora in kljubovanja. Esej vključuje predstavitev fotografskega projekta avstrijske umetnice Iris Andraschek – projekta, ki zleze pod kožo.

Ključne besede: Iris Andraschek, koža kot diskurzivno polje, spletni performans, transgresija, uprizoritev

Monika Schwärzler je neodvisna pedagoginja in piska, profesorica in nekdanja vodja katedre za umetnost s poudarkom na vizualni kulturi na dunajski zasebni univerzi Webster, kjer je ustanovila in predsedovala galeriji T. K. Lang. Doktorirala je iz filozofije na Dunajski univerzi, podiplomsko izobraževanje pa je opravila v dunajskem Muzeju moderne umetnosti. Poučevala je na Univerzi Webster v St. Louisu v ZDA in v programu izobraževanja v tujini Univerze v Oregonu. Trenutno predava na Univie: na poletnih mednarodnih in evropskih študijah ter zimskih kulturnih in zgodovinskih študijah (na Dunajski univerzi). Predava tudi na Donavski univerzi. Njene raziskave zajemajo umetnost in medijsko teorijo, vizualno kulturo in kreativno pisanje; na vseh področjih so izdali njene publikacije, med katerimi je na primer At Face Value & Beyond: Photographic constructions of Reality, ki jo je 2016 izdala založba Transcript Verlag.

Andraschek, Iris. n.d. »Iris Andraschek: Where to draw the Line?« Dostopno tukaj.
Rosenthal, Angela. 2005. »Visceral Culture: Blushing And The Legibility Of Whiteness In Eighteenth-Century British Portraiture.« V Art:History:Visual:Culture, uredila Deborah Cherry. New Jersey: John Wiley & Sons.
Rouquet, A. 1806. »The Present State of the Arts.« In Bell´s Court and Fashionable Magazine, uredil John Bell, zvezek 1. London.

št. 98/99
2021
04/09/2022

Esej

Pornografija prihodnosti

Rajko Bizjak

št. 98/99
2021
04/09/2022

14 min.

Človeške like bodo nadomestili računalniško generirani avatarji, ki bodo lahko prevzeli podobe znanih osebnosti, lahko bodo povsem izmišljeni ali celo nerealni.

Tehnologije užitka, ki prihajajo, bodo globoko zarezale v razumevanje medčloveških odnosov in delovanje družbe prihodnosti. Industrija užitka bo ponujala individualizirane vizualne izkušnje obogatene z umetno inteligenco, ki bo poskrbela za neponovljivost dogodkov. Kako bo družba preprečila zasvojenost z željo po popolnem užitku in na kakšen način se bo na to pripravila? Nas bo ta možnost ujela nepripravljene in brez odgovorov tako na negativne kot tudi pozitivne strani takega razvoja?

Ključne besede: pornografija, realnočasovna hiperrealistična animacija, UI, VR

Rajko Bizjak je filmski in televizijski snemalec, ki je diplomiral na Akademiji dramskih umetnosti v Zagrebu. Posnel je več kratkih dokumentarnih in igranih filmov, dva celovečerna dokumentarca in več eksperimentalnih filmov. V svojem fotografskem opusu se je ukvarjal predvsem s telesom kot simbolom užitka in bivanja, kar je predstavil v svojih zbirkah Igra (1986), Hommage a Eikoh Hosoe (1991), Kanaan (1996), Cvetovi (2001), Zvezdni prah – inkarnacija (2007), Kratke zgodbe (2011), Zvezdni prah – komparacija (2015) in Evolucija (2016). V zadnjih letih dela predvsem kot predavatelj na Akademiji umetnosti Univerze v Novi Gorici, Visoki šoli za storitve, na oddelku za fotografijo v Ljubljani in na Academii v Mariboru.

Lamas Jr., Mark. 2017. »The Sin of Cunnilingus.« CSCO – New College, University of Edinburgh. Dostopno tukaj.
Merriam-Webster.com Dictionary. N. d. »Pornography.« Dostopno tukaj.
Morris, Mike. 2020. »How Much Money Does Porn Make?« RedLightNetwork. Dostopno tukaj.
ReportLinker. N. d. Dostopno tukaj.
Seasia – GoodNews from Southeast Asia. 2019. »Rank of Countries with Fastest (and Slowest) Internet in The World 2019.« Julij, 2019.
Wikipedia. N. d. »Pornography.« Dostopno tukaj.

št. 98/99
2021
01/09/2022

Esej

Površinska napetost

O prilastitvi stock podob

Anisha Baid

št. 98/99
2021
01/09/2022

6 min.

Stock fotografije se simultano nanašajo na sodobno vizualno kulturo in jo ustvarjajo. V njej je pomen proizveden intertekstualno, torej znotraj mreže podob, grafičnih elementov in besedila.

Esej z razpravo o lastnem videoprojektu Razbijanje zaslona reflektira politiko stock podob. V delu se zaslon manifestira kot napeta površina – tanka plast kože, ki jo nenehno prelamljata spolni in razredni konflikt, ki opredeljujeta današnje računalniško delo. Prilaščanje stock podob in drugih korporacijskih vizualnih predlog, ustvarjenih za komercialno rabo, postaja način iskanja uporništva v nenehnih pripovedih o gladki integraciji in produktivnosti, ki jo ti formati vpeljujejo. Podobe ženskih teles, ki se s fizičnim nasiljem spopadajo z računalniki, predstavljajo izvirno tipologijo normativnih podob, ki sicer ne prikazujejo jeznih ali agresivnih žensk. V mojem delu se te frustracije združujejo v prikazu nekakšnega kolektivnega besa, ki se sklene v neposredni metafori »razbijanja« ali uničevanja površine zaslona.

Ključne besede: površinska napetost, prilastitev, spol, stock fotografija, vmesnik

Anisha Baid je umetnica in piska iz Kolkate v Indiji, ki trenutno živi in deluje v Pittsburghu v ZDA. V svoji umetniški praksi in raziskavah se osredotoča na presečišča računalniških vmesnikov, korporativne kulture in spolno opredeljenega dela. Ustvarja z najdenim in arhivskim materialom, ki pogosto izvira s spleta, da bi izgradila pripoved, ki se giblje med fiktivnim in dokumentarnim. Njena dela poskušajo zbosti ravne površine računalniških zaslonov in dešifrirati računalniško delo v vmesnikih – tehnoloških orodjih, ki delovna okolja spreminjajo v podobotvorne prostore. V novejših delih se poglablja v razumevanje kulture digitalnih podob in fotografije in se intenzivno ukvarja s prilaščenimi »stock« in komercialnimi podobami. Baid je prejemnica nagrade Inlaks Fine Art (2021) in štipendij BangaloREsidency- Expanded (2020) bangalorskega Goethe Instituta ter Women and Intersectionality (2019) Arts and Humanities Research Council Združenega Kraljestva. Trenutno je vpisana na magisterij iz umetnosti na Univerzi Carnegie Mellon; študirala je eksperimentalne medijske umetnosti na Srishti Institute of Art v Bangaloreju.

št. 95/96
2021
14/02/2022

Esej

Staroselski futurizem v Braziliji

Po pogovoru s Kadujem Xukurujem

Louise M. Hisayasu

št. 95/96
2021
14/02/2022

8 min.

Retomada je mnogo več kot samo ponovno prilaščanje ozemlja, predstavlja jedro mobilizacije staroselcev, protagonizem in avtonomijo.

Staroselski futurizem je v staroselski sodobni kulturi prisoten vse intenzivneje: v glasbi, umetnosti in na festivalih. Kadu Xukuru je multimedijski umetnik, ki ustvarja kolaže; v njih združuje grafično oblikovanje in fotografsko prakso ter ilustrira svoj pogled na prihodnost staroselcev. Kadu je v pogovoru izpostavil pomembne simbole, vidne v njegovih delih, in pojasnil, kako njegova umetniška praksa vzajemno deluje z odporniškimi gibanji, v katerih je aktiven, zlasti z retomado, gibanjem za ponovno prilastitev tradicionalnih ozemelj staroselcev.

Ključne besede: dekolonizacija, futurismo indígena, kolaž, retomada, staroselski futurizem

Louise M. Hisayasu je neodvisna raziskovalka in projektna koordinatorka, ki deluje v Berlinu. Njene raziskave in interdisciplinarna praksa so zlasti usmerjene v razumevanje, kako kolektivni spomin oblikuje, ustvarja in določa kulturo. V Berlinu raziskuje staroselsko sodobno kulturo, predvsem sodobno glasbo, staroselski futurizem in medijske umetnosti.

Kadu Xukuru je multimedijski umetnik, ki združuje fotografsko, digitalno in videoperformativno umetniško prakso. Na Katoliški univerzi v Pernambucu je magistriral iz zgodovine; danes je aktivni član organizacije Mata Sul Indígena.

Mirim, Katú. 2021. Futurismo Indígena. Online. Dostopno tukaj.
Oliveira, Kelly. N. d. »Os Brasis E Suas Memórias.« V Xicão Xukuru: Biografia. Dostopno tukaj.
Povos Indígenas no Brasil, Xukuru. Dostopno tukaj.
Rabben, Linda. 2003. Brazil’s Indians and the Onslaught of Civilization: The Yanomami and the Kayapo. University of Washington Press.
Xukuru, Kadu in conversation with Louise Hisayasu. 2021.
Ze, Antonio. 2020. »Conheca a diversidade e o ativismo da música indígena contemporânea.« Sim São Paulo. Online. 10. september 2020. Dostopno tukaj.

Cena posamičnega eseja v pdf formatu je 3.00 EUR. Če ste naročnik na spletno vsebino revije Fotografija lahko dokupite dostop do vseh prispevkov na strani v pdf formatu za 24.00 EUR: Fotografija PDF dostop (Imeti morate naročnino na spletno vsebino!)

KUPI PDF: Louise M. Hisayasu: Staroselski futurizem v Braziliji – PDF
PRENESI PDF:

Louise M. Hisayasu: Staroselski futurizem v Braziliji

arhiv

prijavi se na novice in pozive za projekte in prispevke

izdaje

za avtorje

prijavi se

prijavi se na novice in pozive za projekte in prispevke

novice