Esej Archives - Membrana

arhiv

št. 93/94
2020
20/12/2020

eng

Esej

Arhiv je prisoten

Uprizarjanje zgodbe o diktaturi z družinskim albumom

Ana Janeiro

št. 93/94
2020
20/12/2020

7 min.

Fotografija je bila ključna za režimsko propagando: bila je eno najpogosteje rabljenih orodij za širjenje idealov portugalske Nove države in 'politike duha'.

Esej opisuje raziskavo družinskega fotografskega arhiva, ki je pripadal mojim starim staršem in predstavlja obdobje portugalske preteklosti (1940–1975), ki ga je zaznamovala ena najdaljših diktatur v zgodovini. Raziskava izvede »ikonografsko« analizo fotografij v družinskih albumih ter preišče, kako je nanje vplivala konsistentna in skrajno vizualna propaganda režima Nove države (1933–1974). Tako prikaže, kako se je ikonografija te vizualne propagande vtisnila v družinski album, posebno v primeru njene propagandne strategije ter njene ideologije in politike, ki zadevajo ženske. Pozneje so bila ta dognanja raziskana z uprizoritveno fotografijo, s čimer je nastal fotografski korpus. Ta se osredotoča pretežno na lik moje babice ter raziskuje držo in kretnjo, ki sta bili nato na novo uprizorjeni za fotoaparat. Informacija, ki jo vsebujejo arhivske podobe, se na novo napiše znotraj uprizoritvenih podob.

Ključne besede: arhiv, diktatura, fotografija, performans, vizualna propaganda, vloga žensk

Ana Janeiro je doktorirala na Westminstrski univerzi (2019) in magistrirala iz fotografije na KIAD (trenutno UCA) v Rochestru v Združenem kraljestvu. Študirala je likovno umetnost na Lizbonski univerzi v Lizboni. Že petnajst let redno razstavlja. Posebej omembe vredni sta naslednji solo razstavi: The Archive is Present, London Gallery West, London, Združeno kraljestvo (2019); ALBUM, Índia Portuguesa 1951-1961, Laboratório das Artes, Guimarães, Portugalska (2010). Nedavno je sodelovala pri naslednjih skupinskih razstavah: GoaPhoto, Revisiting the Album, Aldona, Goa, Indija (2019); hyphen- an exposition between art and research, AmbikaP3, London, Združeno kraljestvo (2019); Beyond the mirror, Muzej Calouste Gulbenkian, Lizbona, Portugalska (2017/18). Je gostujoča izredna profesorica na Šoli za komunikacijske in medijske vede na Politehničnem inštitutu v Lizboni. Predstavljena je v več umetniških zbirkah.

Bate, David. 2010. »The Memory of Photography.« Photographies 3 (2): 243–57.
Carvalheiro, José, in Maria Silveirinha. 2015. »Acting on the Body of the Audience: Dictatorship, Hegemony, and Gender Censorship in Portugal.« Feminist Media Studies, 1–16.
Cova, Anne, in António Costa Pinto. 2002. »Women under Salazar’s Dictatorship.« Portuguese Journal of Social Science 1 (2): 129–46.
Janeiro Fernandes, Ana. 2019. »Gazing at the Family: Archives, Performance and Portuguese Photography (1940–1975).« University of Westminster.
Sontag, Susan. 1980. »Fascinating Fascism.« V Under the Sign of Saturn. New York: Farrar, Straus & Giroux, 73–105.

št. 90/91
2020
18/12/2020

eng

Esej

Verfünfungseffekt

Pokukajmo v začarani svet petkratnih portretov in samorazcepitve

Geska Helena & Robert Brečević

št. 90/91
2020
18/12/2020

11 min.

Čarodej-umetnik se od čarodeja-prevaranta loči po tem, da prvi že vnaprej odkrito priznava svoj namen, da nas preslepi, kar se potem za nazaj tudi potrdi.

Med medijsko-arheološko raziskavo optičnih iluzij, fotografskih trikov in odpisanih spominkov sva odkrila tehniko fotografske multigrafije, ki je odprla vrata v čarobni svet kloniranih videzov, ki krožijo v orbitah lastnih odsevov. Ko sva jo spremenila v nama ljubši umetniški medij, je fotografska tehnika s preloma stoletja postala video multigrafija. Kot bizarno zanimivost naj omeniva, da je samoizolacija postala ne le tema tega članka, ampak – zaradi nepredvidenega razmaha nedavno mutiranega virusa – tudi prevladujoča lastnost razmer, v katerih sva delo dokončala. Verfünfungseffekt pomeni uporabo medija videa tako, da ustvarimo kalejdoskopski gibljivi portret, kjer črepinje ega, ki menjajo vidike, posnamemo v sinhroniziran performans solipsistične intersubjektivnosti. Video multigrafija omogoča sestavljanje drobnih odmikov v časovnih zamikih, ki jih apliciramo na enega ali več odsevov jaza – s tem pa raztreščimo klonirano popolnost in konformizem večkratne prezence. Takšna optična iluzija kar kliče po refleksiji o tem, kako mediji spreminjajo naše zaznavanje časa in prostora, s tem pa vzbuja začudenje glede tega, kje je naše mesto v obstajanju.

Ključne besede: fotografska multigrafija, kriza prezence, petkratni portret, video multigrafija, zrcalna fotografija

Geska Helena Brečević (rojena 1975) in Robert Brečević (rojen 1971) tvorita umetniški duet Performing Pictures, ki sta ga ustanovila leta 2004. Par prebiva v Stockholmu na Švedskem in na otoku Rabu na Hrvaškem. Pri delu se osredotočata na spomin in gibanje, pri tem povezujeta jezik in gibljive slike na način, ki pogosto terja gledalčev odziv. Vse bogatejši korpus njunih videov, animacij s camero obscuro, kinematografskih prikazni (ciné-apparitions) in naključnih snepšotov briše meje med različnimi mediji, med negibnimi in gibljivimi slikami ter med bežnostjo in obstojnostjo. Leta 2020 bo izšla njuna knjiga z naslovom A postliminal script and explanatory notes on a film called Dreaming the Memories of Now (Postliminalni scenarij in pojasnjevalne opombe k filmu Sanjanje spominov na zdaj). www.performingpictures.se

št. 90/91
2020
17/12/2020

eng

Esej

Magija v temi

Lewis Bush

št. 90/91
2020
17/12/2020

8 min.

Policija se bolj zanima za moj na videz profesionalni fotoaparat in stativ kakor za karkoli, kar dejansko fotografiram, in tej opremi pripisuje neko magično moč, ki je turisti s svojimi kompaktnimi fotoaparati nimajo.

Fotografijo so njeno celotno zgodovino dojemali kot nekaj, kar je prežeto z magičnimi lastnostmi, kar lahko zazna nadnaravno ali ujame del identitete tistih, ki jih upodobi. Tudi v bolj razsvetljenih časih ta prepričanja vztrajajo, tako da varnostniki in policisti fotografiji pogosto pripisujejo, da je zmožna zajeti in posneti podrobnosti do nevarne stopnje. V odziv na niz srečanj s tovrstnimi uslužbenci sem začel popotovanje po lokacijah londonskega Cityja, opremljen s camero obscuro, ki sem jo uporabil za risanje skrajno občutljivih lokacij v najmanjših podrobnostih, čakajoč na odziv. Moj namen je bil, da varnostnike in policiste pritegnem v razpravo o njihovih strahovih glede fotografije ter ponazorim, da zmožnosti, ki jih pogosto povezujemo s fotografijo, sploh niso značilne zgolj zanjo.

Ključne besede: camera obscura, javni prostor, protiterorizem, risba, varovanje

Lewis Bush z delovanjem v različne medijih in platformah vizualizira sodobne oblike oblasti. Po študiju zgodovine in delu na področju mednarodnega razvoja je leta 2012 začel razvijati lastne projekte. Pri svojem delu je raziskoval različne probleme, od agresivnega novega razvoja Londona do sistemskih neenakosti v umetnostnem svetu. Med njegovimi nedavnimi deli sta Sence države (Shadows of the State), v katerem preučuje pomanjkanje demokratičnosti pri zbiranju informacij, in Trgovinska območja (Trading Zones), ki se osredotoča na mednarodne finance. Bush je obširno pisal o fotografiji, od leta 2011 pa ustvarja blog Disphotic. Poleg tega kurira razstave in je predavatelj dokumentarne fotografije na London College of Communication.

št. 88/89
2019
09/12/2020

eng

Esej

Dejanja. Položaji. Mogoči scenariji.

Ileana L. Selejan

št. 88/89
2019
09/12/2020
https://doi.org/10.47659/m7.050.art

9 min.

Kadarkoli se zgradi zid, se bodo vedno pojavili ljudje, ki bodo ‘vstali’, da ga ‘naskočijo’, torej da prečkajo meje. Četudi le v domišljiji. Kakor da bi iznajdevanje podob prispevalo – nekje malo, drugje močno – k ponovnemu iznajdevanju naših političnih upov.

Skozi osebne spomine in vplivne zgodovinske epizode – padec berlinskega zidu, romunska revolucija in proteste aprila 2018 v Nikaragvi – esej raziskuje točke povezave med osebnim in političnim ter raziskuje, kako sta le-ta intimno povezana ter neločljivo prepletena. Ta pristop lahko umestimo nekje med zgodovinsko analizo in avtobiografsko fikcijo; cilj je omogočiti sobivanje večplastnih pripovedi in nasprotujočih si časovnih okvirov. Romunski umetnik Călin Man za ponazoritev tega posega v znane dokumentarne fotografije, na katere se sklicuje besedilo, tako da jih povezuje z vsakodnevnimi posnetki iz mesta Arad, posnetimi na različnih točkah vzdolž opisanega časovnega loka.

Ključne besede: dokumentarna fotografija, osebna zgodovina, revolucija, spomin, transnacionalizem

Ileana L. Selejan je raziskovalna sodelavka na oddelku za antropologijo na Univerzitetnem kolidžu v Londonu, kjer sodeluje pri projektu Citizens of Photography: The Camera and the Political Imagination (Državljani fotografije: fotoaparat in politična domišljija), ki ga financira Evropski raziskovalni svet (subvencija št. 695283), ter izredna predavateljica na Central Saint Martins in Akademiji za umetnost v Londonu. Pred tem je bila kuratorska sodelavka za fotografijo s štipendijo Linda Wyatt Gruber ’66 pri muzeju Davis na Wellesley kolidžu, kjer je kurirala razstavo Charlotte Brooks at LOOK: 1951–1971. Doktorirala je iz umetnostne zgodovine na Inštitutu za lepe umetnosti Newyorške univerze in za svoje doktorske raziskave v Nikaragvi od Muzeja za lepe umetnosti v Houstonu prejela nagrado Joan and Stanford Alexander za leto 2012–2013. Kot pomožna predavateljica je poučevala na oddelku za fotografijo in slikovno obdelavo na Šoli za umetnosti Tisch, na oddelku za umetnostno zgodovino Newyorške univerze, na Parsonovi šoli za oblikovanje in na oddelku za lepe umetnosti na Zahodni univerzi v Temišvaru v Romuniji.

Cena posamičnega eseja v pdf formatu je 3.00 EUR. Če ste naročnik na spletno vsebino revije Fotografija lahko dokupite dostop do vseh prispevkov na strani v pdf formatu za 24.00 EUR: Fotografija PDF dostop (Imeti morate naročnino na spletno vsebino!)

KUPI PDF: Ileana L. Selejan: Dejanja. Položaji. Mogoči scenariji. – PDF
PRENESI PDF:

I.L. Selejan: Dejanja. Polozaji. Mogoci scenariji.

št. 84/85
2019
08/12/2020

eng

Esej

Instinkti divjine

Panos Kompatsiaris

št. 84/85
2019
08/12/2020
https://doi.org/10.47659/m6.034.ess

5 min.

Živali zrejo v objektiv v formatu, značilnem za selfije, kot da bi se zavedale, da se bo njihov pogled uprl v milijone drugih pogledov v digitalnem univerzumu.

št. 84/85
2019
08/12/2020

eng

Esej

Živalski interneti

Lenart J. Kučić

št. 84/85
2019
08/12/2020
https://doi.org/10.47659/m6.012.ess

5 min.

Fotografije živalskih ljubljenčkov na družabnih omrežjih kažejo, da fotografija v digitalni ekonomiji nikoli ni samo digitalizirana različica nekdanje analogne fotografske podobe.

arhiv

prijavi se na novice in pozive za projekte in prispevke

izdaje

za avtorje

prijavi se

prijavi se na novice in pozive za projekte in prispevke

novice