Monika Schwarzler

Monika Schwärzler is an Associate Professor at Webster Vienna Private University, Department of Media Communications; Doctorate in Philosophy from the University of Vienna; graduate training at the Museum of Modern Art in Vienna; taught at Webster University in St. Louis, MO and in the study abroad program of the University of Oregon; lectures at the International Summer and Winter School of the University of Vienna; founder and chair of the T.K. Lang Gallery at Webster University. Main fields of research: visual culture, art and media theory, history of photography, animation. Most recent publication: At Face Value and Beyond. Photographic Constructions of Reality, Transcript Verlag, 2016.

Po pravici povedano sem sramežljiv in ljudje so me strašili. Živali pa so se samo podelale na čevlje.

Macinnisove fotografije različnih skupin živali so tako osupljive, ker se zdi, da so vse živali, zbrane pred fotoaparatom, kar najbolj pripravljene sprejeti strmenje v objektiv in razmerja moči, ki jih to prinaša s sabo. Običajno je živali težko fotografirati, saj ne sodelujejo preveč rade, gibljejo se nepredvidljivo in pogosto se izmuznejo iz dosega objektiva. Macinnisovi protagonisti pozirajo in zrejo naravnost v objektiv. Videti so krotki, umirjeni, ‘civilizirani,’ potrpežljivo čakajo na svojo fotografsko upodobitev. Kot na vseh dobro zastavljenih in reprezentativnih skupinskih fotografijah ni nobenih znakov nereda ali potencialne subverzije. Macinnisove pisane družine so videti prijazne ter izžarevajo enotnost in občutek estetskega reda. Macinnisove fotografije omogočajo razmislek o skupinskih fotografijah in njihovih specifičnih postavitvah. Obenem pa se zaradi njih človek boleče zave, kako disciplinirano početje je fotografiranje. Poziranje in mirovanje pred fotoaparatom je kulturna praksa, ki se je je bilo treba priučiti in jo ponotranjiti. Izjave iz zgodbe iz začetnega obdobja fotografije to dokazujejo. Ko gledamo Macinnisove popolnoma disciplinirane živalske modele, spoznamo, kako velikemu delu svoje lastne neukrotljivosti smo se morali odreči za to, da smo se prilagodili sistemu fotografiranja.

Spačeni obrazi mladih na družabnih medijih predstavljajo vnaprej pripravljene izraze, ki ne ustrezajo nikakršni globoko občuteni psihični resničnosti. Obraz tako ne deluje več kot površina, temveč zgolj kot platno, na katerega je moč projicirati močno standardizirane znake.

Konec 19. stoletja so pačenje imeli za simptom shizofrenije, pokanje frisov pa za napad na spodobnost in zanesljivost obraznih potez. Dandanes pa je pačenje postalo pogosta praksa v družbenih medijih. V članku zagovarjamo stališče, da spačena fiziognomija uporabnikov Facebooka pomeni »ready-made« izraze, ki ne ustrezajo kakšni globlje občuteni psihični resničnosti. Pri krčenju obraznih mišic, kot ga odigravajo člani skupnosti družbenih medijev, ne gre za nič esencialnega. Gre samo za igro, preizkušanje poz in oponašanje že priznane burkaške izraze. Moja teza je, da z uprizarjanjem tovrstnih grimas mladi ustvarjajo resničnost presežnosti in ekscesa, ki bi jo drugače pogrešali. Dandanes naj bi se vsakdo imel kar se le da dobro, pretirano pačenje pa učinkovito sporoča prav to. Pačenje je tako postalo performativno dejanje, s katerim s pomočjo fotografij samega sebe prepričaš v občutenje uživaškega življenja. V zagovor te teze predstavlja članek poglobljeno branje reklame, ki se je pred kratkim pojavila na reklamnih panojih na Dunaju. Reklama prikazuje dekle, ki uprizarja eno od standardnih grimas. Besedno sporočilo ob tem pravi: »Kaj samo stojiš? Poziraj!« S tem namiguje, da si manekenka zasluži pohvalo za dodatni napor, ki ga od nje zahteva poziranje. Posledično pa se njen lik prelevi v klasično disciplinirano telo, ki že dolgo velja za eno glavnih bojnih področij ekonomskih interesov in merjenja moči.

Avtorji

prijavi se

prijavi se na novice in pozive za projekte in prispevke

Pozdravljeni! Pred kratkim smo posodobili spletno stran. Če se vsebina ne prikazuje pravilno, vas prosimo da izbrišete predpomnilnik brskalnika! (INFO?)

novice

Podaljšan rok za oddajo predlogov prispevkov (povzetki dolžine do 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 11. junij 2021. Podaljšan rok za oddajo celotnih prispevkov na podlagi izbranih predlogov je 16. avgust 2021. Predloge pošljite prek spletnega obrazca ali se obrnite na nas prek kontaktnega obrazca in/ali naslova editors(at)membrana.org.

Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 27. julij 2020. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 21. september 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.

Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 16. december 2019. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 16. marec 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.

Kdaj: 27. junij 2019 ob 10.00
Trajanje:
90 min
Kje: Prvo preddverje Cankarjevega doma, Prešernova cesta 10, 1000 Ljubljana (vhod iz pasaže Maximarket)
Delavnico vodita: Leopold Štefanič in Neža Ternik

Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 09. april 2019. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 24. junij 2019. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.

Kontaktiraje urednike na editors@membrana.si. Rok za predloge prispevkov (izvlečki dolžine 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 18.1. 2019. Rok za dokončane prispevke na podlagi sprejetih predlogov je 20.3.2019. Predloge pošljite na editors@membrana.org.

Kontaktiraje urednike na editors@membrana.org. Rok za dokončane prispevke na podlagi sprejetih predlogov je 30. september 2018. Predloge pošljite na editors@membrana.org.

Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 07. maj 2018. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 30. avgust 2018. Osnutke pošljite neposredno na editors@membrana.org.

ROK PRIJAVE: do srede 24.1. 2018.
Prijave sprejemamo po elektronski pošti info@membrana.si in/ali na naslov Membrana, Maurerjeva 8, 1000 Ljubljana.

ROK PRIJAVE: do srede 24.1. 2018.
Prijave sprejemamo po elektronski pošti info@membrana.si in/ali na naslov Membrana, Maurerjeva 8, 1000 Ljubljana.

Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 10. junij 2017. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 15. september 2017. Osnutke pošljite neposredno na editors@membrana.org.

Prijave sprejemamo do vključno četrtka 16.3.2017 na:
elektronski naslov: info@membrana.si
in/ali
poštni naslov: Membrana, Maurerjeva 8, 1000 Ljubljana

Naše spletno mesto uporablja piškotke za izboljšanje naših storitev. Kot uporabnik se morate strinjati z uporabo in sprejeti naše pogoje. Trenutno uporabljamo samo piškotke, ki so potrebni za normalno delovanje spletne strani. Za več informacij obiščite naš pravilnik o zasebnosti in pogoje storitev. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporabljamo, si oglejte spodnji seznam.

Ta piškotek je nujen za aplikacije PHP. Piškotek se uporablja za shranjevanje in identifikacijo edinstvenega ID-ja uporabniške seje za namen upravljanja uporabniške seje na spletnem mestu. Piškotek je sejni piškotek in se izbriše, ko so vsa okna brskalnika zaprta.

Strinjam se z uporabo piškotkov, strinjam se s pogoji storitve in pravilnikom o zasebnosti in želim še naprej uporabljati spletno stran.