- št. 98/99
- 2021
- 04/09/2022
8 min.
Monika Schwärzler is an Associate Professor at Webster Vienna Private University, Department of Media Communications; Doctorate in Philosophy from the University of Vienna; graduate training at the Museum of Modern Art in Vienna; taught at Webster University in St. Louis, MO and in the study abroad program of the University of Oregon; lectures at the International Summer and Winter School of the University of Vienna; founder and chair of the T.K. Lang Gallery at Webster University. Main fields of research: visual culture, art and media theory, history of photography, animation. Most recent publication: At Face Value and Beyond. Photographic Constructions of Reality, Transcript Verlag, 2016.
Pričujoči esej se osredotoča na kožo kot površino, dovzetno za projekcije in vsakovrstne družbene karakteristike. Ukvarja se z zapisi na koži, tako z latentnimi besedili kot jasnimi oznakami; s transgresijami in transkripcijami somatskih podatkov na moralne dileme; z ženskim zardevanjem v portretistiki 18. stoletja in brezsramnim obnašanjem v spletnih performansih deklet danes; s pordelimi lički, snežno belo kožo in počečkanimi telesi. Ukvarja se z »nežnejšim spolom«, ideološkimi konstrukti čistosti in nedolžnosti ter namernim preoblikovanjem kože, z dejanji in poustvarjanjem dejanj nasilja in agresije, upora in kljubovanja. Esej vključuje predstavitev fotografskega projekta avstrijske umetnice Iris Andraschek – projekta, ki zleze pod kožo.
Monika Schwärzler je neodvisna pedagoginja in piska, profesorica in nekdanja vodja katedre za umetnost s poudarkom na vizualni kulturi na dunajski zasebni univerzi Webster, kjer je ustanovila in predsedovala galeriji T. K. Lang. Doktorirala je iz filozofije na Dunajski univerzi, podiplomsko izobraževanje pa je opravila v dunajskem Muzeju moderne umetnosti. Poučevala je na Univerzi Webster v St. Louisu v ZDA in v programu izobraževanja v tujini Univerze v Oregonu. Trenutno predava na Univie: na poletnih mednarodnih in evropskih študijah ter zimskih kulturnih in zgodovinskih študijah (na Dunajski univerzi). Predava tudi na Donavski univerzi. Njene raziskave zajemajo umetnost in medijsko teorijo, vizualno kulturo in kreativno pisanje; na vseh področjih so izdali njene publikacije, med katerimi je na primer At Face Value & Beyond: Photographic constructions of Reality, ki jo je 2016 izdala založba Transcript Verlag.
Macinnisove fotografije različnih skupin živali so tako osupljive, ker se zdi, da so vse živali, zbrane pred fotoaparatom, kar najbolj pripravljene sprejeti strmenje v objektiv in razmerja moči, ki jih to prinaša s sabo. Običajno je živali težko fotografirati, saj ne sodelujejo preveč rade, gibljejo se nepredvidljivo in pogosto se izmuznejo iz dosega objektiva. Macinnisovi protagonisti pozirajo in zrejo naravnost v objektiv. Videti so krotki, umirjeni, ‘civilizirani,’ potrpežljivo čakajo na svojo fotografsko upodobitev. Kot na vseh dobro zastavljenih in reprezentativnih skupinskih fotografijah ni nobenih znakov nereda ali potencialne subverzije. Macinnisove pisane družine so videti prijazne ter izžarevajo enotnost in občutek estetskega reda. Macinnisove fotografije omogočajo razmislek o skupinskih fotografijah in njihovih specifičnih postavitvah. Obenem pa se zaradi njih človek boleče zave, kako disciplinirano početje je fotografiranje. Poziranje in mirovanje pred fotoaparatom je kulturna praksa, ki se je je bilo treba priučiti in jo ponotranjiti. Izjave iz zgodbe iz začetnega obdobja fotografije to dokazujejo. Ko gledamo Macinnisove popolnoma disciplinirane živalske modele, spoznamo, kako velikemu delu svoje lastne neukrotljivosti smo se morali odreči za to, da smo se prilagodili sistemu fotografiranja.
Monika Schwärzler je izredna profesorica na Websterjevi zasebni dunajski univerzi na oddelku za medijske komunikacije. Iz filozofije je doktorirala na Dunajski univerzi. Diplomsko usposabljanje je opravljala v Muzeju moderne umetnosti na Dunaju. Predavala je tudi na Websterjevi univerzi v St. Louisu v zvezni državi Missouri ter v okviru programa študija v tujini na Univerzi v Oregonu. Predava tudi na Mednarodni poletni in zimski šoli Dunajske univerze. Je ustanoviteljica in predsednica Galerije T. K. Langa na Websterjevi univerzi. Njena glavna raziskovalna področja so: vizualna kultura, teorija umetnosti in medijev, zgodovina fotografije, animacija. Zadnje objavljeno delo je At Face Value and Beyond. Photographic Constructions of Reality, Transcript Verlag, 2016.
PRENESI PDF:
Konec 19. stoletja so pačenje imeli za simptom shizofrenije, pokanje frisov pa za napad na spodobnost in zanesljivost obraznih potez. Dandanes pa je pačenje postalo pogosta praksa v družbenih medijih. V članku zagovarjamo stališče, da spačena fiziognomija uporabnikov Facebooka pomeni »ready-made« izraze, ki ne ustrezajo kakšni globlje občuteni psihični resničnosti. Pri krčenju obraznih mišic, kot ga odigravajo člani skupnosti družbenih medijev, ne gre za nič esencialnega. Gre samo za igro, preizkušanje poz in oponašanje že priznane burkaške izraze. Moja teza je, da z uprizarjanjem tovrstnih grimas mladi ustvarjajo resničnost presežnosti in ekscesa, ki bi jo drugače pogrešali. Dandanes naj bi se vsakdo imel kar se le da dobro, pretirano pačenje pa učinkovito sporoča prav to. Pačenje je tako postalo performativno dejanje, s katerim s pomočjo fotografij samega sebe prepričaš v občutenje uživaškega življenja. V zagovor te teze predstavlja članek poglobljeno branje reklame, ki se je pred kratkim pojavila na reklamnih panojih na Dunaju. Reklama prikazuje dekle, ki uprizarja eno od standardnih grimas. Besedno sporočilo ob tem pravi: »Kaj samo stojiš? Poziraj!« S tem namiguje, da si manekenka zasluži pohvalo za dodatni napor, ki ga od nje zahteva poziranje. Posledično pa se njen lik prelevi v klasično disciplinirano telo, ki že dolgo velja za eno glavnih bojnih področij ekonomskih interesov in merjenja moči.
Monika Schwärzler je izredna profesorica na Websterjevi zasebni dunajski univerzi na oddelku za medijske komunikacije. Iz filozofije je doktorirala na Dunajski univerzi. Diplomsko usposabljanje je opravljala v Muzeju moderne umetnosti na Dunaju. Predavala je tudi na Websterjevi univerzi v St. Louisu v zvezni državi Missouri ter v okviru programa študija v tujini na Univerzi v Oregonu. Predava tudi na Mednarodni poletni in zimski šoli Dunajske univerze. Je ustanoviteljica in predsednica Galerije T. K. Langa na Websterjevi univerzi. Njena glavna raziskovalna področja so: vizualna kultura, teorija umetnosti in medijev, zgodovina fotografije, animacija. Zadnje objavljeno delo je At Face Value and Beyond. Photographic Constructions of Reality, Transcript Verlag, 2016.
KUPI PDF: Monika Schwaerzler: Ko se pridne punce pacijo – PDF
PRENESI PDF:
“Različne verzije duhologije, kakor poljska duchologia ali ostalgija, opisujejo stanje duha, v katerem pogled na preteklost in njen materialni objekt trčijo s sedanjostjo. Ti fantomi živijo v vsakdanjem življenju in niso nič neobičajnega.”
Ⓒ 2021 Membrana - Vse pravice pridržane
avtor: Andreas Müller-Pohle
produkcija: Cankarjev dom, kulturni in kongresni center, Ljubljana in zavod Membrana
kuratorstvo in postavitev: Jan Babnik in Nataša Ilec Kralj
kustosinja razstavnega programa Cankarjevega doma: Katja Ogrin
22. marec–14. maj 2023, Mala galerija Cankarjevega doma
Otvoritev: 22. marec ob 20. uri.
VODENI OGLEDI:
10. maj 2023 ob 13. uri, Mala galerija Cankarjevega dom (vodi Jan Babnik)
14. maj 2023, ob 11. uri (zaključek razstave), Mala galerija Cankarjevega dom (vodi Jan Babnik)
razstavljoči avtorji: Anne Noble, Ewa Doroszenko, Goran Bertok, Gorkem Ergun, Karina-Sirkku Kurz, Špela Šivic
produkcija: Cankarjev dom, kulturni in kongresni center, Ljubljana in zavod Membrana
zasnova: zavod Membrana (Jan Babnik, Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj)
kuratorstvo in postavitev: Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
kustosinja razstavnega programa Cankarjevega doma: Katarina Hergouth
19. januar–1. marec 2022, Prvo preddverje Cankarjevega doma
Otvoritev: 19. januarja ob 19. uri.
Koža, 19. januar – 1. marec 2022
Mednarodna fotografska razstava
Cankarjev dom, prvo preddverje
otvoritev: 19.1.2022 ob 19:00
avtorji: Goran Bertok, Ewa Doroszenko, Görkem Ergün, Karina-Sirkku Kurz, Anne Noble, Špela Šivic
zasnova razstave: zavod Membrana – Jan Babnik, Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
kuratorstvo: Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
produkcija: Cankarjev dom in zavod Membrana
Podaljšan rok za oddajo predlogov prispevkov (povzetki dolžine do 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 30. avgust 2021. Podaljšan rok za oddajo celotnih prispevkov na podlagi izbranih predlogov je 4. oktober 2021. Predloge pošljite prek spletnega obrazca ali se obrnite na nas prek kontaktnega obrazca in/ali naslova editors(at)membrana.org.
Podaljšan rok za oddajo predlogov prispevkov (povzetki dolžine do 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 11. junij 2021. Podaljšan rok za oddajo celotnih prispevkov na podlagi izbranih predlogov je 16. avgust 2021. Predloge pošljite prek spletnega obrazca ali se obrnite na nas prek kontaktnega obrazca in/ali naslova editors(at)membrana.org.
Prijave sprejemamo do vključno ponedeljka 26. 10. 2020 na:
elektronski naslov: info@membrana.org
in/ali
poštni naslov: Membrana, Maurerjeva 8, 1000 Ljubljana
Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 27. julij 2020. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 21. september 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.
kje: Cankarjev dom, sejna soba M3/4
kdaj: 27. februar 2020, 0b 18. uri
20. januar–1. marec 2020 / Prvo preddverje Cankarjevega doma
Otvoritev: Predstavitev na strani CD
ČE, 30. jan 2020, ob 18.00 // Vodstvo po razstavi z Jasno Jernejšek, sokuratorko razstave, in Špelo Škulj, vizualno umetnico
ČE, 6. feb 2020, ob 18.00 // Vodstvo po razstavi z Janom Babnikom, sokuratorjem razstave, in Miho Godcem, vizualnim umetnikom
ČE, 20. feb 2020, ob 18.00 // Vodstvo po razstavi z Jasno Jernejšek, sokuratorko razstave, Miho Godcem in Valerie Wolf Gang, vizualnima umetnikoma
ČE, 27. feb 2020, ob 18.00 // Pogovor z Marion Balac, vizualno umetnico, in Jožetom Guno, docentom na Fakulteti za elektrotehniko UL
kje: Galerija Jakopič, Ljubljana, v sklopu razstave Jaka Babnik: Pigmalion
kdaj: 5. december 2019
trajanje: 18.00 – 21.00
sodelujeta: dr. Victor Burgin, dr. Ilija T. Tomanić
moderator: dr. Jan Babnik
Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 16. december 2019. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 16. marec 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.