Victor Burgin

št. 95/96
2021
12/02/2022

Intervju

Kar je bilo nekoč fotografska teorija, se je preobrazilo v teorije vizualne podobe

Intervju z Victorjem Burginom

Andreia Alves de Oliveira, Victor Burgin

št. 95/96
2021
12/02/2022

14 min.

Sprašujete me, »kaj se je od takrat spremenilo v teoriji in teoretizaciji fotografije?« Zelo enostavno – spremenila se je sama fotografija.

Če je kdaj obstajal oče fotografske teorije in če to ne bi zvenelo hudo patriarhalno (in žaljivo do feminističnih premislekov, kot se kažejo v njegovem delu), bi to bil umetnik, pisec in profesor Victor Burgin. Burgin je kot urednik zbirke esejev in ključnega besedila za študente fotografije Misliti fotografijo (Thinking Photography) iz leta 1982 pogumno zahteval in uvedel sistematični kritični teoretski pristop do področja najbolj vsakodnevnega, demokratičnega in banalnega načina ustvarjanja podob: fotografiranja in vseprisotne fotografske podobe. Njegov pristop pa ni bil zgolj zapisan, temveč predvsem vizualen: Burgin zadnjih 50 let s svojim pisanjem in umetniško prakso ni odnehal preizpraševati in razkrivati predpostavljenih načinov reprezentacije, hkrati pa je neutrudno izumljal načine »fizičnega realizma«, da bi odkril možnosti predstavitve fizične realnosti človekove zaznave.

Ključne besede: digitalna podoba, fotografska teorija, fotogrametrija, nevropsihoanaliza, nevroznanost, Victor Burgin, virtualna podoba, virtualno

Andreia Alves de Oliveira je fotografinja, raziskovalka na področju fotografije in nekdanja pravnica, ki deluje v Grčiji. Magistrirala in doktorirala je iz fotografskih študij na Univerzi v Westminstru v Londonu. Bila je gostujoča predavateljica na Univerzi v Birminghamu; je urednica Sophia Journala na Portugalskem; soudeleženka Ph: The Photography Research Network v Združenem kraljestvu in članica uredniškega odbora Membrane. Med njenimi zadnjimi razstavami in publikacijami je knjiga Civilization: The Way We Live Now (Thames & Hudson, 2018).

Victor Burgin je v Franciji živeči britanski umetnik in pisec. Je zaslužni profesor zgodovine zavesti na Univerzi v Kaliforniji, zaslužni član katedre za umetnost na fakulteti Goldsmiths Univerze v Londonu. Burginova teoretska dela so med drugim The Camera: Essence and Apparatus (2018), Parallel Texts: Interviews and Interventions about Art (2011), Situational Aesthetics (2009), The Remembered Film (2004), In/Different Spaces: Place and Memory in Visual Culture (1996), The End of Art Theory: Criticism and Postmodernity (1986) in Thinking Photography (1982). Burginova najnovejša knjiga je tekstovno-slikovno delo Onstranstvo (Afterlife, 2019). Njegova fotografska in filmska dela so predstavljena v javnih zbirkah različnih institucij, med katerimi so Muzej sodobne umetnosti v New Yorku, Tate Modern v Londonu in Center Georgesa Pompidouja v Parizu.

Barthes, Roland. 1992. Camera lucida. Ljubljana: Studia Humanitatis.
Burgin, Victor. 2018. The Camera: Essence and Apparatus. London: Mack. V slovenskem prevodu je dostopnih nekaj spisov v: Victor Burgin. Kamera in aparat. Ljubljana: Membrana, 2019.
Burgin, Victor, ur. 1982. Thinking Photography. London in Basingstoke: Macmillan in New Jersey: Humanities Press International.
Damásio, António. 2018. The Strange Order of Things: Life, Feeling, and the Making of Cultures. Pantheon Books.
Eagleman, David. 2020. Livewired. The Inside Story of the Ever-Changing Brain. New York: Pantheon Books.
Haraway, Donna. 2003. The Companion Species Manifesto. Dogs, People, and Significant Otherness. Prickly Paradigm Press.
Kittler, Friedrich. 2010. Optical Media: Berlin Lectures 1999. Cambridge, VB in Malden, ZDA: Polity Press.
Seth, Anil. 2021. Being You: A New Science of Conscience. Dutton Books.

Cena posamičnega intervjuja v pdf formatu je 6.00 EUR. Če ste naročnik na spletno vsebino revije Fotografija lahko dokupite dostop do vseh prispevkov na strani v pdf formatu za 24.00 EUR: Fotografija PDF dostop (Imeti morate naročnino na spletno vsebino!)

KUPI PDF: A.A.de Oliveira & V. Burgin: Kar je bilo nekoč fotografska teorija – PDF
PRENESI PDF:

A.A.de Oliveira & V. Burgin: Kar je bilo nekoč fotografska teorija

št. 87
2019
08/12/2020

Knjiga

Kamera in aparat

Victor Burgin

št. 87
2019
08/12/2020

< 1 min.

Brecht je zavzel stališče, da je treba bistva, ki se skrivajo za zunanjim videzom, doseči z raziskovanjem, ne pa z intuicijo. Fotografija nam je pogosto nudila brezkrajno retoriko »človečnosti – njenih radosti in tegob«.

Kronološko branje prevedenih besedil (spisi so v pričujoči številki predstavljeni kronološko z izjemo prvega prispevka »Uvod«) izboru in neizbežnim izpustitvam navkljub bolj kot radikalne miselne obrate razkriva Burginovo radikalno miselno kontinuiteto – vztrajanje pri zahtevi po nujnosti »gledanja fotografije« onstran fotografije kot objekta. In to tudi v času, ko se opeke fotografske teorije vse bolj uporabljajo za zidanje znanstvenih karier kot za obmetavanje institucionalnega reda, ki vzdržuje asimetrijo družbenih odnosov moči. Povedano drugače, Burginove eseje ne glede na letnico objave preveva ideja, da naj predmet fotografske teorije ne bi bila fotografija sama po sebi temveč prakse označevanja, ki fotografiji podeljujejo smisel. Pomen fotografije je namreč za Burgina vselej onstran, zunaj podobe. Fotografija je zanj tudi v dobi vseprisotne mobilne podobe »rdeči slanik«, ki prikriva pravi pomen. Ta se nahaja v kontekstih njene rabe, v institucionalnih diskurzih, v jeziku, ki jo obdaja in ki strukturira mišljenje ljudi, ki fotografije gledajo/berejo.

Victor Burgin (1941) se je rodil v Sheffieldu v Angliji in trenutno živi in ustvarja v Parizu v Franciji. Doštudiral je na Kraljevi akademiji za umetnost v Londonu 1965, pozneje pa je leta 1967 magistriral na univerzi Yale. V poznih šestdesetih letih je postal vse bolj priznan kot konceptualni umetnik in poznan kot politični fotograf levice. Leta 1986 je bil nominiran za Turnerjevo nagrado. Njegovo zanimanje tako za konceptualno kot materialno plat projektov ga je privedlo do edinstvenega in inovativnega pristopa k fotografiji, s kombiniranjem besedila in podobe, digitalnim videom in tudi 3D-modeliranjem. Vse te različne forme so v njegovih delih sredstvo za raziskovanje materialnosti samega medija. Kot »politični fotograf« se je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja začel osredotočati na medsebojno delovanje podob in besedila, v devetdesetih letih pa se je usmeril k digitalnim sredstvom, da bi nadaljeval svoje raziskave politike, filozofije in psihoanalize. Leta 1982 je uredil Thinking Photography, prelomno knjigo za razumevanje fotografije, v kateri so poleg njegovih člankov med drugimi objavljeni tudi spisi Allana Sekule in Johna Tagga. Je avtor številnih člankov o umetnosti (filmu, fotografiji in arhitekturi), napisanih skozi prizmo semiotike in psihoanalitske teorije (velika večina jih je objavljena v leta 2018 izdani knjigi The Camera: Essence and Apparatus). Dejaven je na teoretskem in umetnostnem področju – svoja dela je predstavil na številnih razstavah. Nekatere izmed njegovih nedavnih samostojnih razstav so: Some Cities, Galerie Thomas Zander, Köln (2017); Voyage to Italy, Kaiser Wilhelm Museum, Krefeld (2017–18) in Prairie, Neubauer Collegium for Culture and Society, Chicago. Sodeloval je tudi na številnih skupinskih razstavah: Conceptual Art in Britain 1964–1979, Tate Britain, London (2016); Trapping Lions in the Scottish Highlights, Aspen Art Museum, Aspen (2013); Spirits of Internationalism: 6 European Collections, 1956–1986, Van Abbemuseum, Eindhoven (2012). Njegovo delo je vključeno v zbirke Muzeja sodobne umetnosti v New Yorku, britanske galerije Tate, Walkerjevega centra za umetnost in v Umetniško zbirko British Council.

Victor Burgin

Avtorji

Umetniki & Projekti

prijavi se na novice in pozive za projekte in prispevke

izdaje

za avtorje

prijavi se

prijavi se na novice in pozive za projekte in prispevke

novice