Geoffrey Batchen

Geoffrey Batchen (roj. 1956) se pri svojem delu kot predavatelj, pisec in kurator osredotoča na zgodovino fotografije. Zlasti ga zanima način, na katerega fotografija posega v vse druge vidike sodobnega življenja, naj bo to spolnost ali vojne, atomi ali planeti, trgovina ali umetnost. Poleg strokovne usposobljenosti na področju splošne fotografske teorije in zgodovinopisja je Batchen eden od pionirjev preučevanja vernakularne fotografije (fotografije brez umetniških teženj, recimo snepšotov, oglaševalske fotografije in predmetov, kot je fotografski nakit). Veliko objavlja, doslej v 18 jezikih. Je avtor knjig Goreč od želje: zasnovanje fotografije (1997), ki je bila prevedena v španščino, korejščino, japonščino in slovenščino, Each Wild Idea: Writing, Photography, History (2001), Forget Me Not: Photography and Remembrance (2004), William Henry Fox Talbot (2008), What of Shoes: Van Gogh and Art History (2009, izšla v nemščini in angleščini) in Suspending Time: Life, Photography, Death (2010, izšla v japonščini in angleščini). Uredil je tudi antologijo esejev z naslovom Photography Degree Zero: Reflections on Roland Barthes‘s Camera Lucida (2009) in souredil antologijo Picturing Atrocity: Photography in Crisis (2012). Zadnjih dvajset let se mednarodno udejstvuje na umetnostnem področju kot kurator in urednik.

Akademiki in muzeji se običajno izogibajo dokazom o fotografski reproduktibilnosti. Gre za neželen opomin na trgovino in delo, na promiskuitetnost in razširjanje, na preobrazbo in transgresijo.

Pogovor Olene Chervonik z Geoffreyjem Batchenom o njegovih zadnjih objavljenih delih: Apparitions: Photography and Dissemination (Prikazni: Fotografija in diseminacija), ki je na police knjigarn prišla leta 2019, in Negative/Positive: A History of Photography (Negativ/Pozitiv: Zgodovina fotografije), ki bo predvidoma objavljena v drugi polovici leta 2020*. Pogovor se vrti okrog pogojev fotografske reproduktibilnosti, ponavljanj in razlik, ki so vpisani v medij že od samega nastanka. Prikazni raziskuje odnos fotografije z različnimi tiskanimi mediji v 19. stoletju, Negativ/Pozitiv pa sledi izčrpni zgodovini zmožnosti medija za razmnoževanje, ki je pogojena z odvisnostjo fotografije od funkcije negativa, ki se, kot pravi Batchen, v fotografski zgodovini kaže kot potlačeni Drugi. O fotografskem negativu se v kritični literaturi le redko razpravlja, še redkeje pa se ga reproducira ali izpostavlja v razstavnem prostoru, čeprav gre za sredstvo, ki omogoča reproduktibilnost. Batchen razmišlja o blokadi te kritične sestavine medija in predlaga, da je negativ povezan z delovanjem fotografije kot kapitalističnim modusom proizvodnje. S tem ko ne predstavljamo negativa, naturaliziramo operativno logiko kapitalizma – to stanje pa je očitno treba razburkati, tako da nagnjenost fotografije k množenju podob osvetlimo s kritičnim, razkrivajočim in potemtakem politično angažiranim žarometom.

*Geoffrey Batchen, Apparitions: Photography and Dissemination (Sydney: Power Publications, 2018); Negative/Positive: A History of Photography (London: Routledge, 2020).

Previdni moramo biti, da nostalgičnega žara ne projiciramo izključno v preteklost, kot da je magijo mogoče najti samo tam, v našem času pa ne.

Geoffrey Batchen je zaradi dolgoletnega zanimanja za zgodovino zgodnje fotografije ustrezen sogovornik za razpravo o fotografski magiji. Pogovor z njim niha med magijo in realizmom, pa tudi med drugimi antonimi znotraj medija: negativ in pozitiv, analogno in digitalno. Ob upoštevanju vseh teh opozicijskih idej Batchen predlaga, da morajo teoretiki »priznati in sprejeti abstrakcije in protislovja fotografije«. Različna protislovja v teoriji in zgodovini fotografije so tako ključna tematika v pogovoru z njim. Pogovor je potekal tudi o indeksičnosti digitalnih fotografij. Po Batchenu lahko negativni / pozitivni sistem tradicionalne fotografije primerjamo z binarno kodo digitalnih slik, ki »torej temelji na isti opozicijski logiki, ki je ustvarila analogno fotografijo – na enakem medsebojnem delovanju ene in druge plati.« Poleg tega digitalnost ne odpravlja čarobnega značaja sodobnih fotografij; v tem kontekstu Batchen omenja sposobnost takojšnjega prenosa posnetkov z enega kraja Zemlje na drugega. V zaključku Batchen razkrije nekaj podrobnosti svoje prihajajoče knjige Negative/Positive: A History of Photography.

< 1 min.
Vernakularna fotografija kot parergon predstavlja odsotno prisotnost, ki določa zgodovinsko in fizično identiteto tega medija; vernakularne fotografije so tisto, kar določa, kaj prava fotografija ni. Da bi zares razumeli fotografijo in njeno zgodovino, se moramo torej resno posvetiti temu, kar se je zgodovina odločila zatreti.

V izboru esejev objavljenih v tej izdaji se odpirajo vprašanja razširjanja fotografskih podob, vpetosti fotografije v širše družbene sisteme in njene soudeleženosti pri pisanju njej lastne zgodovine. Batchen posebno pozornost posveča načinu umetnostne institucionalizacije »na novo« odkritih žanrov in kako ti poskusi historiziranja poenotijo in poenostavijo sicer raznovrsten repertoar posnetkov (njihove motive, barve, odtenke) na prepoznaven zbir elementov, ki tvorijo fotografijo v polju umetnosti. Batchen ugotavlja, da ne preseneča, če so tisti snepšoti, ki so danes vredni pozornosti (konec prejšnjega stoletja se je izrazito vzbudilo zanimanje muzejev, galerij in založb za »vsakodnevne« fotografske prakse), videti, kot da bi jih posnel kakšen izmed kanoniziranih fotografov. Tovrstna redukcija je večinoma v domeni širšega umetnostnega sistema in se širi z razstavami, katalogi, zgodovinskimi pregledi in kritiškimi zapisi. Batchen se sprašuje, ali je tovrstna zgodovina fotografije res primerna za obravnavo fotografije in njene preteklosti. Sam zagovarja načelo, da potrebujemo novo zgodovino, nov način preučevanja, ki bi bil bolj motiviran z lastnim predmetom preučevanja, in ne (tako kot do sedaj) z lastno metodo. Batchen išče nov pristop, ki bi po vzoru študij vizualne kulture »naslavljal določen predmet proučevanja in ga ne bi obravnaval« (Batchen 2019, 43).

Zanimivo je, da to ni bilo prvič, da so človeške sposobnosti dojemanja podlegle trikom antarktične svetlobe in vremenskih razmer.

In the conversation, two of the most prominent New Zealand authors in the field of photography talk about the body of work of Anne Noble’s Antarctica photography projects. Had we lived is a re-photographic project reflecting on the tragedies of heroic age exploration (commemorating the centenary of the deaths of Robert Falcon Scott and his men on their return from the South Pole – Terra Nova Expedition or British Antarctic Expedition to the South Pole, 1912) and on the memory of Erebus tragedy of 1975, when a tourist plane flying over Antarctica crashed into Mt Erebus, killing all 257 people on board. Anne Noble re-photographed image taken by Herbert Bowers at the South Pole – the photograph of Scott and his men taken after they arrived at the South Pole to find Amundsen had already been and gone. Phantasms and Nieves Penitentes projects hint at the triumph of Antarctica over human endeavour and as a non-explorer type herself photographer Anne Noble states: “I rather liked this perverse reversal”. Both tragic events have a notable relationship to photography – Erebus in particular, as those who died were likely looking out of the aeroplane windows taking photographs at the time of impact. This relationship is addressed throughout the conversation between the two, providing an insightful commentary on the questions of authenticity, documentary value and the capacity of photography to exist in the in-between spaces of thoughtful imagining, and rational dreaming.

Avtorji

prijavi se

prijavi se na novice in pozive za projekte in prispevke

Pozdravljeni! Pred kratkim smo posodobili spletno stran. Če se vsebina ne prikazuje pravilno, vas prosimo da izbrišete predpomnilnik brskalnika! (INFO?)

novice

Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 27. julij 2020. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 21. september 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.

Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 16. december 2019. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 16. marec 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.

Kdaj: 27. junij 2019 ob 10.00
Trajanje:
90 min
Kje: Prvo preddverje Cankarjevega doma, Prešernova cesta 10, 1000 Ljubljana (vhod iz pasaže Maximarket)
Delavnico vodita: Leopold Štefanič in Neža Ternik

Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 09. april 2019. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 24. junij 2019. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.

Kontaktiraje urednike na editors@membrana.si. Rok za predloge prispevkov (izvlečki dolžine 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 18.1. 2019. Rok za dokončane prispevke na podlagi sprejetih predlogov je 20.3.2019. Predloge pošljite na editors@membrana.org.

Kontaktiraje urednike na editors@membrana.org. Rok za dokončane prispevke na podlagi sprejetih predlogov je 30. september 2018. Predloge pošljite na editors@membrana.org.

Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 07. maj 2018. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 30. avgust 2018. Osnutke pošljite neposredno na editors@membrana.org.

ROK PRIJAVE: do srede 24.1. 2018.
Prijave sprejemamo po elektronski pošti info@membrana.si in/ali na naslov Membrana, Maurerjeva 8, 1000 Ljubljana.

ROK PRIJAVE: do srede 24.1. 2018.
Prijave sprejemamo po elektronski pošti info@membrana.si in/ali na naslov Membrana, Maurerjeva 8, 1000 Ljubljana.

Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 10. junij 2017. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 15. september 2017. Osnutke pošljite neposredno na editors@membrana.org.

Prijave sprejemamo do vključno četrtka 16.3.2017 na:
elektronski naslov: info@membrana.si
in/ali
poštni naslov: Membrana, Maurerjeva 8, 1000 Ljubljana

24. 11. 2016 ob 19.00 v Slovenski kinoteki z Godardovim filmskim esejem Hvalnica ljubezni (Éloge de l’amour, 2001) napovedujemo novo fotografsko-filmsko knjižno zbirko Kamera.

Naše spletno mesto uporablja piškotke za izboljšanje naših storitev. Kot uporabnik se morate strinjati z uporabo in sprejeti naše pogoje. Trenutno uporabljamo samo piškotke, ki so potrebni za normalno delovanje spletne strani. Za več informacij obiščite naš pravilnik o zasebnosti in pogoje storitev. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporabljamo, si oglejte spodnji seznam.

Ta piškotek je nujen za aplikacije PHP. Piškotek se uporablja za shranjevanje in identifikacijo edinstvenega ID-ja uporabniške seje za namen upravljanja uporabniške seje na spletnem mestu. Piškotek je sejni piškotek in se izbriše, ko so vsa okna brskalnika zaprta.

Strinjam se z uporabo piškotkov, strinjam se s pogoji storitve in pravilnikom o zasebnosti in želim še naprej uporabljati spletno stran.