Geoffrey Batchen

Geoffrey Batchen (roj. 1956) se pri svojem delu kot predavatelj, pisec in kurator osredotoča na zgodovino fotografije. Zlasti ga zanima način, na katerega fotografija posega v vse druge vidike sodobnega življenja, naj bo to spolnost ali vojne, atomi ali planeti, trgovina ali umetnost. Poleg strokovne usposobljenosti na področju splošne fotografske teorije in zgodovinopisja je Batchen eden od pionirjev preučevanja vernakularne fotografije (fotografije brez umetniških teženj, recimo snepšotov, oglaševalske fotografije in predmetov, kot je fotografski nakit). Veliko objavlja, doslej v 18 jezikih. Je avtor knjig Goreč od želje: zasnovanje fotografije (1997), ki je bila prevedena v španščino, korejščino, japonščino in slovenščino, Each Wild Idea: Writing, Photography, History (2001), Forget Me Not: Photography and Remembrance (2004), William Henry Fox Talbot (2008), What of Shoes: Van Gogh and Art History (2009, izšla v nemščini in angleščini) in Suspending Time: Life, Photography, Death (2010, izšla v japonščini in angleščini). Uredil je tudi antologijo esejev z naslovom Photography Degree Zero: Reflections on Roland Barthes‘s Camera Lucida (2009) in souredil antologijo Picturing Atrocity: Photography in Crisis (2012). Zadnjih dvajset let se mednarodno udejstvuje na umetnostnem področju kot kurator in urednik.

Akademiki in muzeji se običajno izogibajo dokazom o fotografski reproduktibilnosti. Gre za neželen opomin na trgovino in delo, na promiskuitetnost in razširjanje, na preobrazbo in transgresijo.

Pogovor Olene Chervonik z Geoffreyjem Batchenom o njegovih zadnjih objavljenih delih: Apparitions: Photography and Dissemination (Prikazni: Fotografija in diseminacija), ki je na police knjigarn prišla leta 2019, in Negative/Positive: A History of Photography (Negativ/Pozitiv: Zgodovina fotografije), ki bo predvidoma objavljena v drugi polovici leta 2020*. Pogovor se vrti okrog pogojev fotografske reproduktibilnosti, ponavljanj in razlik, ki so vpisani v medij že od samega nastanka. Prikazni raziskuje odnos fotografije z različnimi tiskanimi mediji v 19. stoletju, Negativ/Pozitiv pa sledi izčrpni zgodovini zmožnosti medija za razmnoževanje, ki je pogojena z odvisnostjo fotografije od funkcije negativa, ki se, kot pravi Batchen, v fotografski zgodovini kaže kot potlačeni Drugi. O fotografskem negativu se v kritični literaturi le redko razpravlja, še redkeje pa se ga reproducira ali izpostavlja v razstavnem prostoru, čeprav gre za sredstvo, ki omogoča reproduktibilnost. Batchen razmišlja o blokadi te kritične sestavine medija in predlaga, da je negativ povezan z delovanjem fotografije kot kapitalističnim modusom proizvodnje. S tem ko ne predstavljamo negativa, naturaliziramo operativno logiko kapitalizma – to stanje pa je očitno treba razburkati, tako da nagnjenost fotografije k množenju podob osvetlimo s kritičnim, razkrivajočim in potemtakem politično angažiranim žarometom.

*Geoffrey Batchen, Apparitions: Photography and Dissemination (Sydney: Power Publications, 2018); Negative/Positive: A History of Photography (London: Routledge, 2020).

Previdni moramo biti, da nostalgičnega žara ne projiciramo izključno v preteklost, kot da je magijo mogoče najti samo tam, v našem času pa ne.

Geoffrey Batchen je zaradi dolgoletnega zanimanja za zgodovino zgodnje fotografije ustrezen sogovornik za razpravo o fotografski magiji. Pogovor z njim niha med magijo in realizmom, pa tudi med drugimi antonimi znotraj medija: negativ in pozitiv, analogno in digitalno. Ob upoštevanju vseh teh opozicijskih idej Batchen predlaga, da morajo teoretiki »priznati in sprejeti abstrakcije in protislovja fotografije«. Različna protislovja v teoriji in zgodovini fotografije so tako ključna tematika v pogovoru z njim. Pogovor je potekal tudi o indeksičnosti digitalnih fotografij. Po Batchenu lahko negativni / pozitivni sistem tradicionalne fotografije primerjamo z binarno kodo digitalnih slik, ki »torej temelji na isti opozicijski logiki, ki je ustvarila analogno fotografijo – na enakem medsebojnem delovanju ene in druge plati.« Poleg tega digitalnost ne odpravlja čarobnega značaja sodobnih fotografij; v tem kontekstu Batchen omenja sposobnost takojšnjega prenosa posnetkov z enega kraja Zemlje na drugega. V zaključku Batchen razkrije nekaj podrobnosti svoje prihajajoče knjige Negative/Positive: A History of Photography.

< 1 min.
Vernakularna fotografija kot parergon predstavlja odsotno prisotnost, ki določa zgodovinsko in fizično identiteto tega medija; vernakularne fotografije so tisto, kar določa, kaj prava fotografija ni. Da bi zares razumeli fotografijo in njeno zgodovino, se moramo torej resno posvetiti temu, kar se je zgodovina odločila zatreti.

V izboru esejev objavljenih v tej izdaji se odpirajo vprašanja razširjanja fotografskih podob, vpetosti fotografije v širše družbene sisteme in njene soudeleženosti pri pisanju njej lastne zgodovine. Batchen posebno pozornost posveča načinu umetnostne institucionalizacije »na novo« odkritih žanrov in kako ti poskusi historiziranja poenotijo in poenostavijo sicer raznovrsten repertoar posnetkov (njihove motive, barve, odtenke) na prepoznaven zbir elementov, ki tvorijo fotografijo v polju umetnosti. Batchen ugotavlja, da ne preseneča, če so tisti snepšoti, ki so danes vredni pozornosti (konec prejšnjega stoletja se je izrazito vzbudilo zanimanje muzejev, galerij in založb za »vsakodnevne« fotografske prakse), videti, kot da bi jih posnel kakšen izmed kanoniziranih fotografov. Tovrstna redukcija je večinoma v domeni širšega umetnostnega sistema in se širi z razstavami, katalogi, zgodovinskimi pregledi in kritiškimi zapisi. Batchen se sprašuje, ali je tovrstna zgodovina fotografije res primerna za obravnavo fotografije in njene preteklosti. Sam zagovarja načelo, da potrebujemo novo zgodovino, nov način preučevanja, ki bi bil bolj motiviran z lastnim predmetom preučevanja, in ne (tako kot do sedaj) z lastno metodo. Batchen išče nov pristop, ki bi po vzoru študij vizualne kulture »naslavljal določen predmet proučevanja in ga ne bi obravnaval« (Batchen 2019, 43).

Zanimivo je, da to ni bilo prvič, da so človeške sposobnosti dojemanja podlegle trikom antarktične svetlobe in vremenskih razmer.

Dva izmed najvidnejših novozelandskih avtorjev s področja fotografije se pogovarjata o korpusu del Anne Noble, njenih fotografskih projektih o Antarktiki. Če bi preživeli … (Had we lived …) je re-fotografski projekt, ki razglablja o tragedijah junaške dobe velikih odkritij (ob stoletnici smrti Roberta Falcona Scotta in njegovega moštva po vrnitvi z južnega tečaja – odprave z ladjo Terra Nova oziroma britanske ekspedicije na južni pol leta 1912) in o spominu na tragedijo iz leta 1975, ko je turistično letalo med preletom Antarktike trčilo v goro Erebus, v kateri je umrlo je vseh 257 potnikov in članov posadke. Anne Noble je fotografirala fotografijo, ki jo je na Južnem polu posnel Herbert Bowers in prikazuje Scotta in njegove može po prihodu na južni pol, ko so spoznali, da jih je prehitel Amundsen. Projekta Fantazme (Phantasm) in Nieves Penitentes namigujeta na zmagoslavje Antarktike nad človeškimi prizadevanji; avtorica, ki tudi sama ni raziskovalka, ju pospremi z besedami: »Kar všeč mi je bil ta sprevrženi preobrat.« Oba tragična dogodka sta opazno povezana s fotografijo – še zlasti erebuški, saj so ponesrečenci pred trkom najverjetneje gledali skozi letalska okna in fotografirali. To povezavo sogovorca ves čas omenjata in podajata pronicljiv komentar na vprašanja avtentičnosti, dokumentarne vrednosti in zmožnosti fotografije, da obstaja v vmesnih prostorih pomenljivega domišljanja in razumskega sanjanja.

Avtorji

prijavi se

prijavi se na novice in pozive za projekte in prispevke
novice

Podaljšan rok za oddajo predlogov prispevkov (povzetki dolžine do 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 30. avgust 2021. Podaljšan rok za oddajo celotnih prispevkov na podlagi izbranih predlogov je 4. oktober 2021. Predloge pošljite prek spletnega obrazca ali se obrnite na nas prek kontaktnega obrazca in/ali naslova editors(at)membrana.org.

Podaljšan rok za oddajo predlogov prispevkov (povzetki dolžine do 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 11. junij 2021. Podaljšan rok za oddajo celotnih prispevkov na podlagi izbranih predlogov je 16. avgust 2021. Predloge pošljite prek spletnega obrazca ali se obrnite na nas prek kontaktnega obrazca in/ali naslova editors(at)membrana.org.

Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 27. julij 2020. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 21. september 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.

kje: Cankarjev dom, sejna soba M3/4
kdaj: 27. februar 2020, 0b 18. uri

20. januar–1. marec 2020 / Prvo preddverje Cankarjevega doma
Otvoritev: Predstavitev na strani CD 
ČE, 30. jan 2020, ob 18.00 // Vodstvo po razstavi z Jasno Jernejšek, sokuratorko razstave, in Špelo Škulj, vizualno umetnico
ČE, 6. feb 2020, ob 18.00 // Vodstvo po razstavi z Janom Babnikom, sokuratorjem razstave, in Miho Godcem, vizualnim umetnikom
ČE, 20. feb 2020, ob 18.00 // Vodstvo po razstavi z Jasno Jernejšek, sokuratorko razstave, Miho Godcem in Valerie Wolf Gang, vizualnima umetnikoma
ČE, 27. feb 2020, ob 18.00 // Pogovor z Marion Balac, vizualno umetnico, in Jožetom Guno, docentom na Fakulteti za elektrotehniko UL

kje: Galerija Jakopič, Ljubljana, v sklopu razstave Jaka Babnik: Pigmalion
kdaj: 5. december 2019
trajanje: 18.00 – 21.00
sodelujeta: dr. Victor Burgin, dr. Ilija T. Tomanić
moderator: dr. Jan Babnik

  • 18.00: Predavanje Victorja Burgina: Kaj je kamera? Kje je fotografija?
  • 19.00: Predstavitev nove številke revije Fotografije (Kamera in aparat: Izbrani spisi Victorja Burgina) v pogovoru z umetnikom in teoretikom Victorjem Burginom in Ilijo T. Tomanićem, piscem spremne besede k slovenskemu prevodu. Pogovor bo moderiral Jan Babnik, gl. in odgovorni urednik revije Fotografija
  • 20.30: razprodaja preteklih številk revije Fotografija

Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 16. december 2019. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 16. marec 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.

Kdaj: 18. julij 2019 ob 10.00
Trajanje:
90 min
Kje: Prvo preddverje Cankarjevega doma, Prešernova cesta 10, 1000 Ljubljana (vhod iz pasaže Maximarket)
Delavnico vodita: Leopold Štefanič in Neža Ternik

Cankarjev dom – prvo preddverje, 20. 6.–25. 8. 2019
Prešernova cesta 10, 1000 Ljubljana

Spremljevalni program

Razstavo spremlja diskurzivno-izobraževalni program in izid nove številke revije Fotografija, ki tematiko instinkta in (fotografske) reprezentacije živali razširja ter interdisciplinarno povezuje z drugimi področji.

Otvoritveni dogodki: četrtek, 20. junij 2019

17.00 // Pogovor z Majo Smrekar, intermedijsko umetnico, prof. dr. Alenko Dovč, doktorico veterinarske medicine in diplomatko Evropskega kolidža za dobrobit, in dr. Blažem Mazijem, filozofom (namesto slednjega se nam bo pridružil Lenart Kučić, novinar); moderira Jasna Jernejšek, kuratorka razstave.
18.00 // Predstavitev nove številke revije Fotografija z Janom Babnikom in Ilijo T. Tomanićem urednikoma revije.
18.30 // Vodstvo po razstavi z Jasno Jernejšek, kuratorko razstave, in Danielom Szalaijem,  fotografom.
19.00 // Odprtje razstave

Delavnice in vodstva:

27. junij 2019 ob 10.00 // Delavnica interpretacije fotografije za seniorje (trajanje 90 min, Prvo preddverje Cankarjevega doma).
4. julij 2019 ob 15.00 // Vodstvo po razstavi
11. julij ob 17.00 2019
// Vodstvo po razstavi
18. julij 2019 ob 10.00 
// Delavnica interpretacije fotografije za otroke (trajanje 90 min, začetek ob 10.00 v Prirodoslovnem muzeju z ogledom dioram, nadaljevanje ob 11.00 v Prvem preddverju Cankarjevega doma). V sodelovanju s Prirodoslovnim muzejem Slovenije.

Obrazstavni program se izvaja v okviru javnega razpisa Projektno delo z negospodarskim in neprofitnim sektorjem – Študentski inovativni projekti za družbeno korist, ki je namenjen vključevanju študentov različnih študijskih smeri v organizacijo in izvedbo večjega družbenoangažiranega kulturnega dogodka ter njihovemu povezovanju tako z večjimi kulturnimi institucijami (Cankarjev dom) kot z manjšimi nevladnimi organizacijami (zavod Membrana). Projekt financirata Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije ter Evropski socialni sklad Evropske unije.

Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 09. april 2019. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 24. junij 2019. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.

Kontaktiraje urednike na editors@membrana.si. Rok za predloge prispevkov (izvlečki dolžine 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 18.1. 2019. Rok za dokončane prispevke na podlagi sprejetih predlogov je 20.3.2019. Predloge pošljite na editors@membrana.org.

Kontaktiraje urednike na editors@membrana.org. Rok za dokončane prispevke na podlagi sprejetih predlogov je 30. september 2018. Predloge pošljite na editors@membrana.org.

Naše spletno mesto uporablja piškotke za izboljšanje naših storitev. Kot uporabnik se morate strinjati z uporabo in sprejeti naše pogoje. Trenutno uporabljamo samo piškotke, ki so potrebni za normalno delovanje spletne strani. Za več informacij obiščite naš pravilnik o zasebnosti in pogoje storitev. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporabljamo, si oglejte spodnji seznam.

Ta piškotek je nujen za aplikacije PHP. Piškotek se uporablja za shranjevanje in identifikacijo edinstvenega ID-ja uporabniške seje za namen upravljanja uporabniške seje na spletnem mestu. Piškotek je sejni piškotek in se izbriše, ko so vsa okna brskalnika zaprta.

Strinjam se z uporabo piškotkov, strinjam se s pogoji storitve in pravilnikom o zasebnosti in želim še naprej uporabljati spletno stran.