- št. 93/94
- 2020
- 20/12/2020
19 min.
Mladen Dolar
Mladen Dolar (r. 1951, Ljubljana) je redni profesor in znanstveni svetnik na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Glavna področja njegovega raziskovanja so nemška klasična filozofija, psihoanaliza, sodobna francoska filozofija in teorija umetnosti. Od leta 2013 je gostujoči profesor na Univerzi v Chicagu, od 2015 pa profesor na European Graduate School v Švici. Poleg tega je predaval na številnih univerzah v ZDA in v Evropi, je avtor več kot 150 člankov, objavljenih v znanstvenih revijah in zbornikih. V slovenščini je izdal dvanajst knjig, od Strukture fašističnega gospostva (1982) do Bit in njen dvojnik (2017) in Uprizarjanje konceptov (2019). Med njegovimi knjižnimi publikacijami v tujini je treba posebej izpostaviti A Voice and Nothing More (MIT 2006, prevedena v devet jezikov) in Opera’s Second Death (skupaj s Slavojem Žižkom, Routledge 2001, prav tako prevedena v več jezikov). Je soustanovitelj tega, kar je postalo po svetu znano kot »ljubljanska lacanovska šola«.
Heglova razglasitev konca umetnosti ne pravi, da umetnosti ne bo več, ampak da se je iztekel določen tip njenega razumevanja. To pripada določenemu historičnemu momentu: to izreče prav takrat, ko umetnost pravzaprav prvič postane zares avtonomna.
Povzetek
Bio
PDF
Zapri
Hegel v svojem najslovitejšem delu Fenomenologija duha (1807), v poglavju »Samozavedanje«, razdela slovito tezo o dialektiki gospodarja in hlapca. Razmerje med njima je vzajemno, saj je samozavedanje pripoznano samo skozi drugo samozavedanje. V bojnem razmerju se eno od teh samozavedanj podredi in drugi se iz boja dvigne kot gospodar. Ta Heglova teza je bila vplivna kot malokatera druga: najopazneje pri Marxu, ki se je navdihoval iz slednje dialektike v svoji formulaciji zgodovinskega boja med buržoazijo in proletariatom. Kojève je kasneje opozoril, da je Marx iz Heglove enačbe izpustil ključni moment, saj je vednost/resnica na strani hlapca/proletariata. Ta zareza, ki je vplivala na velike filozofske mislece, je prišla ravno ob pravem času. Struktura gospostva se je po francoski revoluciji radikalno spremenila. Nove družbene strukture so zahtevale drugačno gospostvo. Vse do Freuda, ki je bil priča poslednjemu »pravemu« monarhu, Francu Jožefu, so zadnje močne očetovske figure postopoma izgubile moč. Z izgubljanjem klasičnih avtoritet se je spreminjala družbena struktura. Ob populizmu v politiki je nastopila tudi mediatizacija družbe, ki pa je v moderni umetnosti dobila svoj antipod.
- Ključne besede: dialektika, dominacija, gospostvo, Hegel, mediatizacija, modernost
