International edition

Mladen Dolar

Mladen Dolar (r. 1951, Ljubljana) je redni profesor in znanstveni svetnik na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Glavna področja njegovega raziskovanja so nemška klasična filozofija, psihoanaliza, sodobna francoska filozofija in teorija umetnosti. Od leta 2013 je gostujoči profesor na Univerzi v Chicagu, od 2015 pa profesor na European Graduate School v Švici. Poleg tega je predaval na številnih univerzah v ZDA in v Evropi, je avtor več kot 150 člankov, objavljenih v znanstvenih revijah in zbornikih. V slovenščini je izdal dvanajst knjig, od Strukture fašističnega gospostva (1982) do Bit in njen dvojnik (2017) in Uprizarjanje konceptov (2019). Med njegovimi knjižnimi publikacijami v tujini je treba posebej izpostaviti A Voice and Nothing More (MIT 2006, prevedena v devet jezikov) in Opera’s Second Death (skupaj s Slavojem Žižkom, Routledge 2001, prav tako prevedena v več jezikov). Je soustanovitelj tega, kar je postalo po svetu znano kot »ljubljanska lacanovska šola«.

Heglova razglasitev konca umetnosti ne pravi, da umetnosti ne bo več, ampak da se je iztekel določen tip njenega razumevanja. To pripada določenemu historičnemu momentu: to izreče prav takrat, ko umetnost pravzaprav prvič postane zares avtonomna.

Hegel v svojem najslovitejšem delu Fenomenologija duha (1807), v poglavju »Samozavedanje«, razdela slovito tezo o dialektiki gospodarja in hlapca. Razmerje med njima je vzajemno, saj je samozavedanje pripoznano samo skozi drugo samozavedanje. V bojnem razmerju se eno od teh samozavedanj podredi in drugi se iz boja dvigne kot gospodar. Ta Heglova teza je bila vplivna kot malokatera druga: najopazneje pri Marxu, ki se je navdihoval iz slednje dialektike v svoji formulaciji zgodovinskega boja med buržoazijo in proletariatom. Kojève je kasneje opozoril, da je Marx iz Heglove enačbe izpustil ključni moment, saj je vednost/resnica na strani hlapca/proletariata. Ta zareza, ki je vplivala na velike filozofske mislece, je prišla ravno ob pravem času. Struktura gospostva se je po francoski revoluciji radikalno spremenila. Nove družbene strukture so zahtevale drugačno gospostvo. Vse do Freuda, ki je bil priča poslednjemu »pravemu« monarhu, Francu Jožefu, so zadnje močne očetovske figure postopoma izgubile moč. Z izgubljanjem klasičnih avtoritet se je spreminjala družbena struktura. Ob populizmu v politiki je nastopila tudi mediatizacija družbe, ki pa je v moderni umetnosti dobila svoj antipod.

Avtorji
Alberto Frigo Alexander W. Schindler Alex Beldea Aleš Završnik Alisha Sett Allan Sekula Amandine Freyd Ana Janeiro Ana Peraica Andrea Mubi Brighenti Andrea Palašti Andreia Alves de Oliveira Anisha Baid Anne Noble Artur Kucharczak Asko Lehmuskallio Aubrey Slaughter Ayse Lucie Batur Barbara Čeferin BIND Collective Bruno Caracol Carole Baker Caroline Molloy Cedric Kiefer Chinar Shah Christopher Pinney Clio Flego Dagmar Kolatschny David Bate Dejan Habicht Devon Schiller Dr. Dirk Schlottmann Dr. Marianna Michałowska Dr. Petja Grafenauer Emina Djukić Ferdinando Gizzi Gabriele de Seta Gabriel Uchida Geoffrey Batchen Gerry Badger Geska Helena & Robert Brečević Geska Helena Brečević Hana Čeferin Helena Vogelsang Novak Hendrik Zeitler Hrair Sarkissian Ileana L. Selejan Ilija T. Tomanić Ioan Daniel Mihalcea Ivan Petrović Iza Pevec Jaka Gerčar Janaki Somaiya Jan Babnik Jani Pirnat Jasna Jernejšek Jason Fulford Jernej Amon Prodnik Jernej Čuček Gerbec Joan Fontcuberta Joanna Zylinska John Berger John Hillman John S. Seberger John Tagg Juanita Rodríguez Karen Smith Karin Becker Ketaki Sheth Krupa Desai Ksenija Berk Laia Abril Lara Plavčak Laura Chen Lenart J. Kučić Lene Hald Lewis Bush Lia Villevieille Lisa Andergassen Louise M. Hisayasu Luka Savić Lukas Birk Maja Smrekar Manca Jevšček Marija Skočir Marjan Kodelja Marjan Smrke Marko Stojanović Martha Rosler Martin Bayer Martin Parr Matej Peljhan Matej Sitar Michelle Proksell Miha Colner Mihai Șovăială and Horațiu Șovăială Mladen Dolar Monika Schwarzler Montse Morcate Murat Durusoy Murat Germen Naomi Kritzer Nastja Ščurk Nataša Ilec Kralj nel yang Nezaket Tekin Nicholas Mirzoeff Nino Bektashashvili Olena Chervonik Onur Ciddi Panos Kompatsiaris Paolo Silvio Harald Favéro Patricia Prieto-Blanco Paula Horta Paula Roush Peter Burleigh Peter Keše Peter Koštrun Peter Rauch Renáta Liszi Richard Whitlock Robbie Cooper Robert Hariman Robi Kroflič Romana Zajec Ronnie Close Rosalind E. Krauss Samsul Alam Helal Sara Erjavec Tekavec Sarah Kofman Sergej Tretjakov Sibi – Bogdan Teodorescu Simon Menner Simon Podgoršek Stephen Snyder Steve Edwards Teja Miholič Urška Savič Victor Burgin Victoria Halford Vilem Flusser Witold Kanicki Yannick Cormier Živa Brglez

Naše spletno mesto uporablja piškotke za izboljšanje naših storitev. Kot uporabnik se morate strinjati z uporabo in sprejeti naše pogoje. Trenutno uporabljamo samo piškotke, ki so potrebni za normalno delovanje spletne strani. Za več informacij obiščite naš pravilnik o zasebnosti in pogoje storitev. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporabljamo, si oglejte spodnji seznam.

Ta piškotek je nujen za aplikacije PHP. Piškotek se uporablja za shranjevanje in identifikacijo edinstvenega ID-ja uporabniške seje za namen upravljanja uporabniške seje na spletnem mestu. Piškotek je sejni piškotek in se izbriše, ko so vsa okna brskalnika zaprta.

Strinjam se z uporabo piškotkov, strinjam se s pogoji storitve in pravilnikom o zasebnosti in želim še naprej uporabljati spletno stran.

prijavi se

in začni prejemati zadnje novice in informacije o pozivih za prispevke in projekte