- št. 79
- 2018
- 05/12/2020
< 1 min.
Allan Sekula
Allan Sekula (1951–2013)je bil teoretik, umetnik, filmar in politični aktivist. S svojim dokumentarnim delom je bil zavezan predvsem kritičnemu realizmu, bil je neizprosen kritik poznega kapitalizma. Njegova pisna, fotografska ali filmska dela se ukvarjajo z zmožnostjo dokumentarizma za razkrivanje in predstavljanje resničnosti. Njegovi pionirski teoretski, zgodovinski eseji so se vpisali globoko v zgodovino fotografske kulture –prakse in teorije. Preden se je v 70. letih posvetil fotografiji in pisanju, se je ukvarjal s performansom in instalacijami. Na univerzi v San Diegu se je najprej vpisal na pomorsko biologijo, šele kasneje se je odločil za študij vizualnih umetnosti. Njegova fascinacija z morjem pa je ostala, kar se najbolje vidi v njegovem najkompleksnejšem umetniškoteoretskem delu Fish Story (1995), prepletu analize vizualne umetnosti, fotografije, globalnih delovnih razmer, kapitalističnega pretoka blaga in – morja. Njegova zbirka esejev in fotoesejev Photography against the Grain (1984) je učbenik fotografske teorije – in učbenik fotografskih projektov kritično realističnega pristopa. Allan Sekula je bil tudi filmar, s soustvarjalcem Noëlom Burchom je ustvaril večkrat nagrajen dokumentarec Forgotten Space (2010). Sekula je poučeval na fakulteti za fotografijo in medije na California Institute of the Arts.
- št. 79
- 2018
- 05/12/2020
- Knjiga
Kot kaže, vsa fotografska komunikacija poteka v okoliščinah nekakšne binarne folklore. Se pravi, da obstajata »simbolistični« ljudski mit in pa »realistični« ljudski mit. Zavajajoča, a zelo priljubljena oblika te opozicije je »umetniška fotografija« v nasprotju z »dokumentarno«.
O knjigi
Bio
PDF
Zapri
Gladiti fotografijo proti dlaki (Photography against the Grain, 1984), knjiga, iz katere so izbrani pričujoči eseji, se pomenljivo začne: »To je knjiga o fotografiji. Prav tako pa je knjiga sestavljena iz fotografij, knjiga, ki govori znotraj in vzdolž in skozi fotografije.« (Sekula, 1984, str. 18) Zdi se, da je Sekulovo delo nemogoče preprosto kategorizirati. Njegovi spisi so hkrati teorija in pripovedi, neke vrste fotoeseji. So to torej umetniška dela? Je bil Sekula teoretik, esejist, fotograf, filmar, učitelj, zgodovinar, aktivist ali umetnik? Ali, če se osredotočimo na njegovo temeljno potezo, zgolj neizprosen kritik poznega kapitalizma? Ne gre za retorična vprašanja – odlika Sekulovega dela je ravno v tem, da kot teoretik ni nikoli opustil umetniške vere v moč in pomenljivost soodnosa besedila in podobe. Nikoli ni prav zares pisal, kot da bi bili zapisi lahko ločeni od podob, o katerih je pisal, nikoli ni ustvarjal, kot da bi lahko podobe obstajale ločeno od zapisov. Vseskozi se je držal načela, da sta teorija in praksa neločljivi. Izbrani spisi v tej izdaji so torej hkrati zgled zgodovine in teorije fotografije in pripovednih rab fotografije.
