- št. -
- 2022
- 27/11/2022
19 min.
Ilija T. Tomanić (roj. 1974) je docent na Katedri za medijske in komunikacijske študije Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Njegovo primarno področje raziskovanja je vizualno komuniciranje s poudarkom na družbeni in politični vlogi fotografije v procesih sodobnega mediatiziranega komuniciranja. Njegove objave tematsko pokrivajo področja novinarske fotografije, fotografske teorije, okvirjanja novic, političnega komuniciranja in reprezentacij kolektivnih identitet. Trenutno je predsednik European Communication Research and Education Association (ECREA).
Ilija T. Tomanić (roj. 1974) je docent na Katedri za medijske in komunikacijske študije Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Njegovo primarno področje raziskovanja je vizualno komuniciranje s poudarkom na družbeni in politični vlogi fotografije v procesih sodobnega mediatiziranega komuniciranja. Njegove objave tematsko pokrivajo področja novinarske fotografije, fotografske teorije, okvirjanja novic, političnega komuniciranja in reprezentacij kolektivnih identitet. Trenutno je predsednik European Communication Research and Education Association (ECREA).
Marija Skočir je umetnostna zgodovinarka in literarna komparativistka, zaposlena v Muzeju in galerijah mesta Ljubljane kot višja kustosinja ter vodja Galerije Jakopič in Galerije Vžigalica. Kurirala in sokurirala je več kot 20 fotografskih in drugih razstav (med njimi številne retrospektivne in razstave mednarodno uveljavljenih fotografov, kot so Josef Koudelka, Roger Ballen, Lee Miller, Sebastião Salgado) in vodila več kot 70 razstavnih projektov. V letih 2010 in 2013 je opravljala funkcijo namestnika komisarja slovenskega paviljona na beneškem bienalu. Trenutno je izredna doktorska študentka na Oddelku za umetnostno zgodovino (Filozofska fakulteta UL), kjer pripravlja doktorsko disertacijo o pomenu agencije Magnum za srednjeevropsko fotografijo.
Amon, Smilja. 1974. »Ustroj reportaže v luči raziskovanj teorije novinarstva in literarne teorije«. Magistrsko delo, Univerza v Ljubljani.
Bair, Nadya. 2020. »Photo Essays at LIFE«. V LIFE Magazine and the Power of Photography, uredila K. A. Bussard, K. Gresh, 129–163. New Haven, London: Yale
University Press.
Bal, Mieke. 1997. Narratology: Introduction to the Theory of Narrative. Toronto, Buffalo, London: University of Toronto Press.
Barthes, Roland. 1977. Image/Music/Text. London:Fontana.
Barthes, Roland. 1992. Camera lucida. Prevedla Zoja Skušek. Ljubljana: ŠKUC, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
Caple, Helen, John S. Knox. 2012. »Online news galleries, photojournalism and the photo essay«. Visual Communication 11 (2): 207–236.
Foucault, Michel. 1982. »The Subject and Power«. Critical Inquiry, 8 (poletje / Summer): 777–795.
Frizot, Michel. 1998. The New History of Photography. Köln: Könemann.
Griffin, Michael. 2012. »Images from Nowhere: Visuality and News in 21st Century Media«. V Visual Cultures: A Transatlantic Perspective, uredila Volker Depkat, Meike Zwingenberger, 159–189. Heidelberg: Universitaetsverlag Winter.
Hardt, Hanno. 2001. »Photojournalism«. V International encyclopedia of the social & behavioral sciences, uredil N. Smelser. Amsterdam: Elsevier, Pergamon.
Hall, Stuart. 1973. Encoding and decoding in the television discourse. Birmingham: Centre for Contemporary Cultural Studies, Univesity of Birmingham.
Hočevar, Uroš. 2010. Estetika reportažne fotografije. Ljubljana: Maska.
Jurjavčič, Katarina. 2013. »Vpogled v notranje delovanje uredništva tedenske priloge Ilustrirani Slovenec«. V Slovenec. Političen list za slovenski narod (1873–1945): Kratek pregled zgodovine ob 140-letnici začetka njegovega izhajanja, uredila Mateja Tominšek Perovšek, 76–81. Ljubljana: Muzej novejše zgodovine Slovenije.
Kobre, Kenneth. 1980. Photojournalism: The Professionals’ Approach. London: Curtin & London.
Košir, Manca. 1988. Nastavki za teorijo novinarskih vrst. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
Krečič, Peter. 1990. »Fotografija v slovenskem tisku med obema vojnama«. V 150 let fotografije na Slovenskem 1919–1945, uredil Stane Bernik, 12–27. Ljubljana: Mestna galerija.
Lampič, Primož. 1990. »Slovenska fotografija med obema vojnama«. V 150 let fotografije na Slovenskem 1919–1945, uredil Stane Bernik, 28–34. Ljubljana: Mestna galerija.
Lavrinec, Miha. 2013. »Kratek pregled objavljanja fotografij v časniku Slovenec«. V Slovenec. Političen list za slovenski narod (1873–1945): Kratek pregled zgodovine ob 140-letnici začetka njegovega izhajanja, uredila / edited by Mateja Tominšek Perovšek, 82–85. Ljubljana: Muzej novejše zgodovine Slovenije.
Mark, Mary Ellen. 1990. The Photo Essay. Washington: Smithsonian Institution Press.
Magilow, Daniel H. 2012. The Photography of Crisis: The Photo Essays of Weimar Germany. Philadephia:Pennsylvania State University Press.
Merljak, Sonja. 2005. »Novinarsko sporočanje in pisanje: reportaža in portret«. V Uvod v novinarske študije, uredili Melita Poler Kovačič, Karmen Erjavec, 300–366. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
Milosavljević, Marko. 2003. Novinarska zgodba. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
Mora, Gilles. 1998. Photospeak. New York: Abbeville Press Publ.
Moran, Tom. 1974. The Photo Essay: Fusco and Will Mcbride. Los Angeles: Alskog Books/Petersen.
Newhall, Beaumont. 1949. The History of Photography from 1839 to the Present Day. New York: Museum of Modern Art.
Panzer, Mary. 2005. Things as They are. Photojournalism in Context Since 1955. New York: Aperture.
Perlmutter, David. 1998. Photojournalism and Foreign Policy. Icons of Outrage in International Crises. Westport: Praeger Publishers.
Poler Kovačič, Melita, Karmen Erjavec. 2005. Uvod v novinarske študije. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
Rosenblum, Naomi. 1984. A World History of Photography. New York: Abbeville Press.
Sontag, Susan. 2002. »Looking at War: Photography’s View of Devastation and Death«. The New Yorker, 9. 12. 2002. https://www.newyorker.com/magazine/2002/
12/09/looking-at-war.
Splical, Slavko. 1997. Javno mnenje. Teoretski razvoj in spori v 20. stoletju. Ljubljana: FDV.
Tomanić Trivundža, Ilija. 2015. Press Photography and Visual Framing of News. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
Vobič, Igor, Ilija Tomanić Trivundža. 2015. »The Tyranny of the Empty Frame«. Journalism Practice, 9 (4): 502–519.
Zelizer, Barbie. 2004. Taking Journalism Seriously: News and the Academy. London: Sage.
Zrimšek, Pavle. 1971. Fotografija in druge oblike slikovnega izpovedovanja v tisku. Ljubljana: Fakulteto za sociologijo, politične vede in novinarstvo.
Leta 1923 je nemški sociolog Ferdinand Tönnies o proučevanju javnega mnenja zapisal, da je izredno težko teoretsko opredeliti, kaj javno mnenje je, mnogo lažje pa ugotoviti, kaj ljudje menijo, da javno mnenje je, ali kaj so njegove pojavne oblike (v Splichal 1997, 19). Istega leta so pri Ernst Leitz Optische Werke začeli razvijati prototip slovite Leice I, ki je pomembno prispevala k preoblikovanju slikovnega novinarstva v fotoreporterstvo ter k umestitvi fotografije v procese množičnega medijskega informiranja in posledično v procese oblikovanja javnega mnenja. Slabo stoletje kasneje Tönniesova opazka ni še vedno aktualna zgolj za teorijo javnega mnenja – zlahka jo prenesemo tudi na polje reportažne fotografije.
Ilija T. Tomanić (roj. 1974) je docent na Katedri za medijske in komunikacijske študije Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Njegovo primarno področje raziskovanja je vizualno komuniciranje s poudarkom na družbeni in politični vlogi fotografije v procesih sodobnega mediatiziranega komuniciranja. Njegove objave tematsko pokrivajo področja novinarske fotografije, fotografske teorije, okvirjanja novic, političnega komuniciranja in reprezentacij kolektivnih identitet. Trenutno je predsednik European Communication Research and Education Association (ECREA).
Marija Skočir je umetnostna zgodovinarka in literarna komparativistka, zaposlena v Muzeju in galerijah mesta Ljubljane kot višja kustosinja ter vodja Galerije Jakopič in Galerije Vžigalica. Kurirala in sokurirala je več kot 20 fotografskih in drugih razstav (med njimi številne retrospektivne in razstave mednarodno uveljavljenih fotografov, kot so Josef Koudelka, Roger Ballen, Lee Miller, Sebastião Salgado) in vodila več kot 70 razstavnih projektov. V letih 2010 in 2013 je opravljala funkcijo namestnika komisarja slovenskega paviljona na beneškem bienalu. Trenutno je izredna doktorska študentka na Oddelku za umetnostno zgodovino (Filozofska fakulteta UL), kjer pripravlja doktorsko disertacijo o pomenu agencije Magnum za srednjeevropsko fotografijo.
Amon, Smilja. 1974. »Ustroj reportaže v luči raziskovanj teorije novinarstva in literarne teorije«. Magistrsko delo, Univerza v Ljubljani.
Bair, Nadya. 2020. »Photo Essays at LIFE«. V LIFE Magazine and the Power of Photography, uredila K. A. Bussard, K. Gresh, 129–163. New Haven, London: Yale
University Press.
Bal, Mieke. 1997. Narratology: Introduction to the Theory of Narrative. Toronto, Buffalo, London: University of Toronto Press.
Barthes, Roland. 1977. Image/Music/Text. London:Fontana.
Barthes, Roland. 1992. Camera lucida. Prevedla Zoja Skušek. Ljubljana: ŠKUC, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
Caple, Helen, John S. Knox. 2012. »Online news galleries, photojournalism and the photo essay«. Visual Communication 11 (2): 207–236.
Foucault, Michel. 1982. »The Subject and Power«. Critical Inquiry, 8 (poletje / Summer): 777–795.
Frizot, Michel. 1998. The New History of Photography. Köln: Könemann.
Griffin, Michael. 2012. »Images from Nowhere: Visuality and News in 21st Century Media«. V Visual Cultures: A Transatlantic Perspective, uredila Volker Depkat, Meike Zwingenberger, 159–189. Heidelberg: Universitaetsverlag Winter.
Hardt, Hanno. 2001. »Photojournalism«. V International encyclopedia of the social & behavioral sciences, uredil N. Smelser. Amsterdam: Elsevier, Pergamon.
Hall, Stuart. 1973. Encoding and decoding in the television discourse. Birmingham: Centre for Contemporary Cultural Studies, Univesity of Birmingham.
Hočevar, Uroš. 2010. Estetika reportažne fotografije. Ljubljana: Maska.
Jurjavčič, Katarina. 2013. »Vpogled v notranje delovanje uredništva tedenske priloge Ilustrirani Slovenec«. V Slovenec. Političen list za slovenski narod (1873–1945): Kratek pregled zgodovine ob 140-letnici začetka njegovega izhajanja, uredila Mateja Tominšek Perovšek, 76–81. Ljubljana: Muzej novejše zgodovine Slovenije.
Kobre, Kenneth. 1980. Photojournalism: The Professionals’ Approach. London: Curtin & London.
Košir, Manca. 1988. Nastavki za teorijo novinarskih vrst. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
Krečič, Peter. 1990. »Fotografija v slovenskem tisku med obema vojnama«. V 150 let fotografije na Slovenskem 1919–1945, uredil Stane Bernik, 12–27. Ljubljana: Mestna galerija.
Lampič, Primož. 1990. »Slovenska fotografija med obema vojnama«. V 150 let fotografije na Slovenskem 1919–1945, uredil Stane Bernik, 28–34. Ljubljana: Mestna galerija.
Lavrinec, Miha. 2013. »Kratek pregled objavljanja fotografij v časniku Slovenec«. V Slovenec. Političen list za slovenski narod (1873–1945): Kratek pregled zgodovine ob 140-letnici začetka njegovega izhajanja, uredila / edited by Mateja Tominšek Perovšek, 82–85. Ljubljana: Muzej novejše zgodovine Slovenije.
Mark, Mary Ellen. 1990. The Photo Essay. Washington: Smithsonian Institution Press.
Magilow, Daniel H. 2012. The Photography of Crisis: The Photo Essays of Weimar Germany. Philadephia:Pennsylvania State University Press.
Merljak, Sonja. 2005. »Novinarsko sporočanje in pisanje: reportaža in portret«. V Uvod v novinarske študije, uredili Melita Poler Kovačič, Karmen Erjavec, 300–366. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
Milosavljević, Marko. 2003. Novinarska zgodba. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
Mora, Gilles. 1998. Photospeak. New York: Abbeville Press Publ.
Moran, Tom. 1974. The Photo Essay: Fusco and Will Mcbride. Los Angeles: Alskog Books/Petersen.
Newhall, Beaumont. 1949. The History of Photography from 1839 to the Present Day. New York: Museum of Modern Art.
Panzer, Mary. 2005. Things as They are. Photojournalism in Context Since 1955. New York: Aperture.
Perlmutter, David. 1998. Photojournalism and Foreign Policy. Icons of Outrage in International Crises. Westport: Praeger Publishers.
Poler Kovačič, Melita, Karmen Erjavec. 2005. Uvod v novinarske študije. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
Rosenblum, Naomi. 1984. A World History of Photography. New York: Abbeville Press.
Sontag, Susan. 2002. »Looking at War: Photography’s View of Devastation and Death«. The New Yorker, 9. 12. 2002. https://www.newyorker.com/magazine/2002/
12/09/looking-at-war.
Splical, Slavko. 1997. Javno mnenje. Teoretski razvoj in spori v 20. stoletju. Ljubljana: FDV.
Tomanić Trivundža, Ilija. 2015. Press Photography and Visual Framing of News. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
Vobič, Igor, Ilija Tomanić Trivundža. 2015. »The Tyranny of the Empty Frame«. Journalism Practice, 9 (4): 502–519.
Zelizer, Barbie. 2004. Taking Journalism Seriously: News and the Academy. London: Sage.
Zrimšek, Pavle. 1971. Fotografija in druge oblike slikovnega izpovedovanja v tisku. Ljubljana: Fakulteto za sociologijo, politične vede in novinarstvo.
V intervjuju Robert Hariman predstavi ključne teze iz svoje najnovejše knjige Javna podoba: Fotografija in državljansko gledanje (The Public Image: Photography and Civic Spectatorship, University of Chicago Press, 2016), ki jo je napisal v soavtorstvu z Johnom Louisom Lucaitesom. Osrednja teza knjige je, da je za razumevanje spremenjene družbene vloge fotografije v današnjem svetu potreben paradigmatski obrat na področju fotografske teorije. Tako se Hariman in Lucaites zavzemata za redefiniranje medijevega »bremena reprezentacije« in sprejemanje fotografije kot »majhnega jezika«, ki je neločljivo povezan z motiviko in estetiko vsakdanjega življenja. Hariman v intervjuju poudarja, da ta paradigmatski obrat in premik onstran politike reprezentacije nikakor ne pomeni depolitizacije fotografije. Paradigmatski obrat je po njegovem potreben, da bi fotografija ponovno pridobila politično moč in relevanco, ki je nujna v luči nevzdržnosti dominantnega neoliberalnega ekonomskega in družbenega modela ter katastrofične ideje napredka, ki jo ta red promovira.
Ilija T. Tomanić (roj. 1974) je docent na Katedri za medijske in komunikacijske študije Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Njegovo primarno področje raziskovanja je vizualno komuniciranje s poudarkom na družbeni in politični vlogi fotografije v procesih sodobnega mediatiziranega komuniciranja. Njegove objave tematsko pokrivajo področja novinarske fotografije, fotografske teorije, okvirjanja novic, političnega komuniciranja in reprezentacij kolektivnih identitet. Trenutno je predsednik European Communication Research and Education Association (ECREA).
Robert Hariman (roj. 1951) je profesor retorike in javne kulture na Oddelku za komunikacijske študije Univerze Northwestern v ZDA. Je avtor monografije Political Style: The Artistry of Power (University of Chicago Press, 1995), v soavtorstvu z Johnom Louisom Lucaitesom pa je napisal knjigi Podnapisi niso potrebni: Ikonske fotografije, javna kultura in liberalna demokracija (No Caption Needed: Iconic Photographs, Public Culture, and Liberal Democracy, University of Chicago Press, 2007) ter Javna podoba: Fotografija in državljansko gledanje (The Public Image: Photography and Civic Spectatorship, University of Chicago Press, 2016). Njegove študije so vključene v zbornike, ki obravnavajo tako raznovrstne tematike, kot so sodni procesi v medijih, diskretnosti, postrealizmu in teksturi političnega delovanja. Objavil je tudi vrsto znanstvenih člankov na temo parodije, alegorije, banalnosti in drugih načinov javnega komuniciranja. Njegova dela so bila prevedena tudi v francoščino in kitajščino. Skupaj z Johnom Louisom Lucaitesom občasno objavljata prispevke na temo novinarske fotografije, politike, družbe in kulture na njunem blogu nocaptionneeded.com.
Razstava z naslovom »Lekcije leta 1991« je v tem obsegu prvič zbrala fotografe iz cele regije in nekaj mednarodnih gostov, da bi lahko na enem mestu prikazala vojna leta na tleh bivše Jugoslavije. Ta razstava predstavlja pogled vojnih fotografov na stvarnost, ki so jo zabeležili med obiskovanjem političnih in dejanskih bojišč od Slovenije, preko Hrvaške, do Bosne in Hercegovine, Srbije, Kosova in Makedonije. Razstava si ne pridržuje pravice biti univerzalni zgodovinski prikaz ali ponuditi odgovore na neodgovorljiva vprašanja. Prikazane fotografije so imele med vojno pomembno vlogo, saj so oblikovale javno mnenje v vsaki od sprtih držav in tudi v mednarodni javnosti. Danes so za nas še posebej pomembne kot osnove kolektivnega spomina, včasih tudi kot neželene sledi davne, a še vedno zelo boleče preteklosti. Fotografov pogled ni nikoli nevtralen, čeprav se nam dokumentarna fotografija vredno poskuša predstaviti kot stvarna in objektivna slika, edini možni prikaz dane stvarnosti. Fotografije nikoli niso istopomenske, njihove sloje je potrebno razbrati glede na okoliščine, v katerih so nastale, glede na vtis, ki so ga lahko dosegle v trenutku objave, glede na fotografovo motivacijo, svetovni nazor in etiko in na koncu glede na oči, skozi katere jih opazujemo danes. Za razliko od profesionalcev so lahko domači fotografi vojno snemali najpogosteje le z ene, »svoje« strani in v takšni situaciji je zelo težko izključiti lastna čustva in občutek pripadnosti. Čeprav vsi fotografi poudarjajo, da so svoje delo opravljali profesionalno in objektivno, so mediji fotografije pogosto podrejali svojim političnim agendam in jih spravljali v povezavo s trenutnimi političnimi potrebami; tudi danes jih priložnostno povlečejo iz arhiva ob pomembnih obletnicah. Fotografije, prikazane na tej razstavi, so nastale na vseh sprtih straneh z izvirnimi podpisi fotografov, brez namere, da bi služile kot sredstvo za kakršenkoli namen. Še danes vse te fotografije nosijo v sebi močne čustvene naboje in fotografi sami se k njim vračajo z bolečino ponovnega doživljanja lastnih vojnih mor.
Vir: https://epeka.si/lekcije-leta-1991-vzpon-nacionalizma-skozi-fotografski-objektiv2/
Ilija Tomanić Trivundža (rojen 1974) je docent na Katedri za medijske in komunikacijske študije Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Njegovo primarno področje raziskovanja je vizualno komuniciranje s poudarkom na družbeni in politični vlogi fotografije v procesih sodobnega mediatiziranega komuniciranja. Njegove objave tematsko pokrivajo področja novinarske fotografije, fotografske teorije, okvirjanja novic, političnega komuniciranja in reprezentacij kolektivnih identitet. Trenutno je podpredsednik European Communication Research and Education Association (ECREA).
PRENESI PDF:
Ilija T. Tomanić (roj. 1974) je docent na Katedri za medijske in komunikacijske študije Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Njegovo primarno področje raziskovanja je vizualno komuniciranje s poudarkom na družbeni in politični vlogi fotografije v procesih sodobnega mediatiziranega komuniciranja. Njegove objave tematsko pokrivajo področja novinarske fotografije, fotografske teorije, uokvirjanja novic, političnega komuniciranja in reprezentacij kolektivnih identitet. Leta 2015 je pri Založbi FDV izšla njegova knjiga Press Photography and Visual Framing of News. Je predsednik European Communication Research and Education Association (ECREA).
Patricia Prieto-Blanco (roj. 1981) je predavateljica fotografskih praks in vizualne kulture na Univerzi Brighton v Veliki Britaniji. Njena specializacija so vizualne raziskovalne metode ter študije recepcije. Je urednica revije Networking Knowledge, ki izhaja v okviru mreže podiplomskih raziskovalcev zveze Media, Communication and Cultural Studies Association (MeCCSA). Je goreča zagovornica interdisciplinarnega, participatornega in iz prakse izhajajočega raziskovanja ter ponosna članica radikalnega feminističnega kolektiva HYSTERIA.
PRENESI PDF:
Pogovor je nastal na dogodku Fotografija na kavču 2016 maja 2016 v organizaciji zavoda Membrana, ki se je posvečal sodobnim pomenom fotografije in vprašanjem kamufliranja pred in za fotografijo v luči sodobnih nadzornih in kontrolnih državnih ter koorporativnih sistemov. Fotografija je danes več kot zgolj slikovna ploskev – je zbir elektronskih podatkov, vektorskih, bio-metričnih, binarnih … skratka digitalnih. Dileme skrivanja, razkrivanja in zmožnosti prikazovanja (reprezentacije) v povezavi s fotografijo tako danes zahtevajo nov pristop, novo misel in nove strategije. Strategije razmisleka kakor tudi strategije odpora – obrambe zasebnosti, svobode in nenazadnje ohranjanje družbene emancipatorne moči fotografske podobe. Pogovor med raziskovalcem družbenega komuniciranja Jernejem Amonom Prodnikom in strokovnjakom za vizualno kulturo in medijsko okvirjanje Ilijo T. Tomanićem se suče okoli vprašanj fotografije in fotografskih metapodatkov, družbenih omrežij in sodobne demokracije, potenciala novih tehnologij za družbene spremembe, korporativnega in družbenega nadzora, statusa informacij in medijskega uokvirjanja novic.
Jernej Amon Prodnik (roj. 1984) je docent na Katedri za novinarstvo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Njegovo primarno področje raziskovanja je kritična komunikologija s poudarkom na politični ekonomiji komuniciranja, procesih poblagovljenja, strukturnih transformacijah kapitalizma, demokratičnih potencialih komunikacijskih tehnologij in zgodovinskem razvoju medijev in novinarstva. Je avtor monografije Protislovja komuniciranja: h kritiki poblagovljenja v politični ekonomiji komuniciranja, ki je leta 2014 izšla pri Založbi FDV.
Ilija T. Tomanić (roj. 1974) je docent na Katedri za medijske in komunikacijske študije Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Njegovo primarno področje raziskovanja je vizualno komuniciranje s poudarkom na družbeni in politični vlogi fotografije v procesih sodobnega mediatiziranega komuniciranja. Njegove objave tematsko pokrivajo področja novinarske fotografije, fotografske teorije, uokvirjanja novic, političnega komuniciranja in reprezentacij kolektivnih identitet. Leta 2015 je pri Založbi FDV izšla njegova knjiga Press Photography and Visual Framing of News. Je predsednik European Communication Research and Education Association (ECREA).
Jan Babnik (roj. 1977) živi in dela v Ljubljani kot urednik, kurator, pisec in učitelj. Je glavni in odgovorni urednik revije Fotografija in direktor zavoda Membrana, izdajatelja revij Fotografija in Membrana, knjig o fotografiji in fotografski teoriji ter organizatorja izobraževalnih delavnic (Šola kritike fotografije). Od leta 2005 član Slovenskega društva za estetiko. Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je diplomiral iz filozofije in sociologije kulture, kasneje pa na isti fakulteti pridobil naziv magister znanosti s področja zgodovine filozofije in fenomenologije. Trenutno je doktorski kandidat na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem – smer Filozofija in teorija vizualne kulture.
»Podobnost ustvarja podobnost; okužba sledi stiku; podoba sama ustvari svoj predmet; del je videti enak kot celota.«
Ⓒ 2021 Membrana - Vse pravice pridržane
avtor: Andreas Müller-Pohle
produkcija: Cankarjev dom, kulturni in kongresni center, Ljubljana in zavod Membrana
kuratorstvo in postavitev: Jan Babnik in Nataša Ilec Kralj
kustosinja razstavnega programa Cankarjevega doma: Katja Ogrin
22. marec–14. maj 2023, Mala galerija Cankarjevega doma
Otvoritev: 22. marec ob 20. uri.
VODENI OGLEDI:
10. maj 2023 ob 13. uri, Mala galerija Cankarjevega dom (vodi Jan Babnik)
14. maj 2023, ob 11. uri (zaključek razstave), Mala galerija Cankarjevega dom (vodi Jan Babnik)
razstavljoči avtorji: Anne Noble, Ewa Doroszenko, Goran Bertok, Gorkem Ergun, Karina-Sirkku Kurz, Špela Šivic
produkcija: Cankarjev dom, kulturni in kongresni center, Ljubljana in zavod Membrana
zasnova: zavod Membrana (Jan Babnik, Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj)
kuratorstvo in postavitev: Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
kustosinja razstavnega programa Cankarjevega doma: Katarina Hergouth
19. januar–1. marec 2022, Prvo preddverje Cankarjevega doma
Otvoritev: 19. januarja ob 19. uri.
Koža, 19. januar – 1. marec 2022
Mednarodna fotografska razstava
Cankarjev dom, prvo preddverje
otvoritev: 19.1.2022 ob 19:00
avtorji: Goran Bertok, Ewa Doroszenko, Görkem Ergün, Karina-Sirkku Kurz, Anne Noble, Špela Šivic
zasnova razstave: zavod Membrana – Jan Babnik, Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
kuratorstvo: Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
produkcija: Cankarjev dom in zavod Membrana
Podaljšan rok za oddajo predlogov prispevkov (povzetki dolžine do 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 30. avgust 2021. Podaljšan rok za oddajo celotnih prispevkov na podlagi izbranih predlogov je 4. oktober 2021. Predloge pošljite prek spletnega obrazca ali se obrnite na nas prek kontaktnega obrazca in/ali naslova editors(at)membrana.org.
Podaljšan rok za oddajo predlogov prispevkov (povzetki dolžine do 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 11. junij 2021. Podaljšan rok za oddajo celotnih prispevkov na podlagi izbranih predlogov je 16. avgust 2021. Predloge pošljite prek spletnega obrazca ali se obrnite na nas prek kontaktnega obrazca in/ali naslova editors(at)membrana.org.
Prijave sprejemamo do vključno ponedeljka 26. 10. 2020 na:
elektronski naslov: info@membrana.org
in/ali
poštni naslov: Membrana, Maurerjeva 8, 1000 Ljubljana
Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 27. julij 2020. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 21. september 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.
kje: Cankarjev dom, sejna soba M3/4
kdaj: 27. februar 2020, 0b 18. uri
20. januar–1. marec 2020 / Prvo preddverje Cankarjevega doma
Otvoritev: Predstavitev na strani CD
ČE, 30. jan 2020, ob 18.00 // Vodstvo po razstavi z Jasno Jernejšek, sokuratorko razstave, in Špelo Škulj, vizualno umetnico
ČE, 6. feb 2020, ob 18.00 // Vodstvo po razstavi z Janom Babnikom, sokuratorjem razstave, in Miho Godcem, vizualnim umetnikom
ČE, 20. feb 2020, ob 18.00 // Vodstvo po razstavi z Jasno Jernejšek, sokuratorko razstave, Miho Godcem in Valerie Wolf Gang, vizualnima umetnikoma
ČE, 27. feb 2020, ob 18.00 // Pogovor z Marion Balac, vizualno umetnico, in Jožetom Guno, docentom na Fakulteti za elektrotehniko UL
kje: Galerija Jakopič, Ljubljana, v sklopu razstave Jaka Babnik: Pigmalion
kdaj: 5. december 2019
trajanje: 18.00 – 21.00
sodelujeta: dr. Victor Burgin, dr. Ilija T. Tomanić
moderator: dr. Jan Babnik
Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 16. december 2019. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 16. marec 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.