Ilija T. Tomanić

Ilija T. Tomanić (roj. 1974) je docent na Katedri za medijske in komunikacijske študije Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Njegovo primarno področje raziskovanja je vizualno komuniciranje s poudarkom na družbeni in politični vlogi fotografije v procesih sodobnega mediatiziranega komuniciranja. Njegove objave tematsko pokrivajo področja novinarske fotografije, fotografske teorije, okvirjanja novic, političnega komuniciranja in reprezentacij kolektivnih identitet. Trenutno je predsednik European Communication Research and Education Association (ECREA).

Leta 1923 je nemški sociolog Ferdinand Tönnies o proučevanju javnega mnenja zapisal, da je izredno težko teoretsko opredeliti, kaj javno mnenje je, mnogo lažje pa ugotoviti, kaj ljudje menijo, da javno mnenje je, ali kaj so njegove pojavne oblike (v Splichal 1997, 19). Istega leta so pri Ernst Leitz Optische Werke začeli razvijati prototip slovite Leice I, ki je pomembno prispevala k preoblikovanju slikovnega novinarstva v fotoreporterstvo ter k umestitvi fotografije v procese množičnega medijskega informiranja in posledično v procese oblikovanja javnega mnenja. Slabo stoletje kasneje Tönniesova opazka ni še vedno aktualna zgolj za teorijo javnega mnenja – zlahka jo prenesemo tudi na polje reportažne fotografije.

Razbijanje konvencije deluje kot argument v prid določene pristnosti. Obraz z grimaso ni poziran, torej mora biti pristen, zares ekspresiven obraz, pravi obraz.

V intervjuju Robert Hariman predstavi ključne teze iz svoje najnovejše knjige Javna podoba: Fotografija in državljansko gledanje (The Public Image: Photography and Civic Spectatorship, University of Chicago Press, 2016), ki jo je napisal v soavtorstvu z Johnom Louisom Lucaitesom. Osrednja teza knjige je, da je za razumevanje spremenjene družbene vloge fotografije v današnjem svetu potreben paradigmatski obrat na področju fotografske teorije. Tako se Hariman in Lucaites zavzemata za redefiniranje medijevega »bremena reprezentacije« in sprejemanje fotografije kot »majhnega jezika«, ki je neločljivo povezan z motiviko in estetiko vsakdanjega življenja. Hariman v intervjuju poudarja, da ta paradigmatski obrat in premik onstran politike reprezentacije nikakor ne pomeni depolitizacije fotografije. Paradigmatski obrat je po njegovem potreben, da bi fotografija ponovno pridobila politično moč in relevanco, ki je nujna v luči nevzdržnosti dominantnega neoliberalnega ekonomskega in družbenega modela ter katastrofične ideje napredka, ki jo ta red promovira.

Fotografije, ki so bolj kot v ogled postavljene v premislek, so namreč delo 29 fotografov iz nekdanjih jugoslovanskih republik.

Razstava z naslovom »Lekcije leta 1991« je v tem obsegu prvič zbrala fotografe iz cele regije in nekaj mednarodnih gostov, da bi lahko na enem mestu prikazala vojna leta na tleh bivše Jugoslavije. Ta razstava predstavlja pogled vojnih fotografov na stvarnost, ki so jo zabeležili med obiskovanjem političnih in dejanskih bojišč od Slovenije, preko Hrvaške, do Bosne in Hercegovine, Srbije, Kosova in Makedonije. Razstava si ne pridržuje pravice biti univerzalni zgodovinski prikaz ali ponuditi odgovore na neodgovorljiva vprašanja. Prikazane fotografije so imele med vojno pomembno vlogo, saj so oblikovale javno mnenje v vsaki od sprtih držav in tudi v mednarodni javnosti. Danes so za nas še posebej pomembne kot osnove kolektivnega spomina, včasih tudi kot neželene sledi davne, a še vedno zelo boleče preteklosti. Fotografov pogled ni nikoli nevtralen, čeprav se nam dokumentarna fotografija vredno poskuša predstaviti kot stvarna in objektivna slika, edini možni prikaz dane stvarnosti. Fotografije nikoli niso istopomenske, njihove sloje je potrebno razbrati glede na okoliščine, v katerih so nastale, glede na vtis, ki so ga lahko dosegle v trenutku objave, glede na fotografovo motivacijo, svetovni nazor in etiko in na koncu glede na oči, skozi katere jih opazujemo danes. Za razliko od profesionalcev so lahko domači fotografi vojno snemali najpogosteje le z ene, »svoje« strani in v takšni situaciji je zelo težko izključiti lastna čustva in občutek pripadnosti. Čeprav vsi fotografi poudarjajo, da so svoje delo opravljali profesionalno in objektivno, so mediji fotografije pogosto podrejali svojim političnim agendam in jih spravljali v povezavo s trenutnimi političnimi potrebami; tudi danes jih priložnostno povlečejo iz arhiva ob pomembnih obletnicah. Fotografije, prikazane na tej razstavi, so nastale na vseh sprtih straneh z izvirnimi podpisi fotografov, brez namere, da bi služile kot sredstvo za kakršenkoli namen. Še danes vse te fotografije nosijo v sebi močne čustvene naboje in fotografi sami se k njim vračajo z bolečino ponovnega doživljanja lastnih vojnih mor.

Vir: https://epeka.si/lekcije-leta-1991-vzpon-nacionalizma-skozi-fotografski-objektiv2/

Za sodobne rabe novinarske fotografije na spletu je torej značilna paradoksalnost – na eni strani zahteva, da imamo fotografije, po drugi strani pa nam te fotografije povedo vse manj o konkretnih dogodkih.

Pogovor je nastal na dogodku Fotografija na kavču 2016 maja 2016 v organizaciji zavoda Membrana, ki se je posvečal sodobnim pomenom fotografije in vprašanjem kamufliranja pred in za fotografijo v luči sodobnih nadzornih in kontrolnih državnih ter koorporativnih sistemov. Fotografija je danes več kot zgolj slikovna ploskev – je zbir elektronskih podatkov, vektorskih, bio-metričnih, binarnih … skratka digitalnih. Dileme skrivanja, razkrivanja in zmožnosti prikazovanja (reprezentacije) v povezavi s fotografijo tako danes zahtevajo nov pristop, novo misel in nove strategije. Strategije razmisleka kakor tudi strategije odpora – obrambe zasebnosti, svobode in nenazadnje ohranjanje družbene emancipatorne moči fotografske podobe. Pogovor med raziskovalcem družbenega komuniciranja Jernejem Amonom Prodnikom in strokovnjakom za vizualno kulturo in medijsko okvirjanje Ilijo T. Tomanićem se suče okoli vprašanj fotografije in fotografskih metapodatkov, družbenih omrežij in sodobne demokracije, potenciala novih tehnologij za družbene spremembe, korporativnega in družbenega nadzora, statusa informacij in medijskega uokvirjanja novic.

Avtorji

prijavi se

prijavi se na novice in pozive za projekte in prispevke
novice

avtor: Andreas Müller-Pohle
produkcija: Cankarjev dom, kulturni in kongresni center, Ljubljana in zavod Membrana
kuratorstvo in postavitev: Jan Babnik in Nataša Ilec Kralj
kustosinja razstavnega programa Cankarjevega doma: Katja Ogrin
22. marec–14. maj 2023, Mala galerija Cankarjevega doma
Otvoritev: 22. marec ob 20. uri.

VODENI OGLEDI:

10. maj 2023 ob 13. uri, Mala galerija Cankarjevega dom (vodi Jan Babnik)
14. maj 2023, ob 11. uri (zaključek razstave), Mala galerija Cankarjevega dom (vodi Jan Babnik)

razstavljoči avtorji: Anne Noble, Ewa Doroszenko, Goran Bertok, Gorkem Ergun, Karina-Sirkku Kurz, Špela Šivic
produkcija: Cankarjev dom, kulturni in kongresni center, Ljubljana in zavod Membrana
zasnova: zavod Membrana (Jan Babnik, Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj)
kuratorstvo in postavitev: Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
kustosinja razstavnega programa Cankarjevega doma: Katarina Hergouth
19. januar–1. marec 2022, Prvo preddverje Cankarjevega doma
Otvoritev: 19. januarja ob 19. uri.

Koža, 19. januar – 1. marec 2022
Mednarodna fotografska razstava
Cankarjev dom, prvo preddverje

otvoritev: 19.1.2022 ob 19:00

avtorji: Goran Bertok, Ewa Doroszenko, Görkem Ergün, Karina-Sirkku Kurz, Anne Noble, Špela Šivic
zasnova razstave: zavod Membrana – Jan Babnik, Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
kuratorstvo: Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
produkcija: Cankarjev dom in zavod Membrana

Podaljšan rok za oddajo predlogov prispevkov (povzetki dolžine do 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 30. avgust 2021. Podaljšan rok za oddajo celotnih prispevkov na podlagi izbranih predlogov je 4. oktober 2021. Predloge pošljite prek spletnega obrazca ali se obrnite na nas prek kontaktnega obrazca in/ali naslova editors(at)membrana.org.

Podaljšan rok za oddajo predlogov prispevkov (povzetki dolžine do 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 11. junij 2021. Podaljšan rok za oddajo celotnih prispevkov na podlagi izbranih predlogov je 16. avgust 2021. Predloge pošljite prek spletnega obrazca ali se obrnite na nas prek kontaktnega obrazca in/ali naslova editors(at)membrana.org.

Prijave sprejemamo do vključno ponedeljka 26. 10. 2020 na:
elektronski naslov: info@membrana.org
in/ali
poštni naslov: Membrana, Maurerjeva 8, 1000 Ljubljana

Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 27. julij 2020. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 21. september 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.

kje: Cankarjev dom, sejna soba M3/4
kdaj: 27. februar 2020, 0b 18. uri

20. januar–1. marec 2020 / Prvo preddverje Cankarjevega doma
Otvoritev: Predstavitev na strani CD 
ČE, 30. jan 2020, ob 18.00 // Vodstvo po razstavi z Jasno Jernejšek, sokuratorko razstave, in Špelo Škulj, vizualno umetnico
ČE, 6. feb 2020, ob 18.00 // Vodstvo po razstavi z Janom Babnikom, sokuratorjem razstave, in Miho Godcem, vizualnim umetnikom
ČE, 20. feb 2020, ob 18.00 // Vodstvo po razstavi z Jasno Jernejšek, sokuratorko razstave, Miho Godcem in Valerie Wolf Gang, vizualnima umetnikoma
ČE, 27. feb 2020, ob 18.00 // Pogovor z Marion Balac, vizualno umetnico, in Jožetom Guno, docentom na Fakulteti za elektrotehniko UL

kje: Galerija Jakopič, Ljubljana, v sklopu razstave Jaka Babnik: Pigmalion
kdaj: 5. december 2019
trajanje: 18.00 – 21.00
sodelujeta: dr. Victor Burgin, dr. Ilija T. Tomanić
moderator: dr. Jan Babnik

  • 18.00: Predavanje Victorja Burgina: Kaj je kamera? Kje je fotografija?
  • 19.00: Predstavitev nove številke revije Fotografije (Kamera in aparat: Izbrani spisi Victorja Burgina) v pogovoru z umetnikom in teoretikom Victorjem Burginom in Ilijo T. Tomanićem, piscem spremne besede k slovenskemu prevodu. Pogovor bo moderiral Jan Babnik, gl. in odgovorni urednik revije Fotografija
  • 20.30: razprodaja preteklih številk revije Fotografija

Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 16. december 2019. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 16. marec 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.