Ilija T. Tomanić
Ilija T. Tomanić (roj. 1974) je docent na Katedri za medijske in komunikacijske študije Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Njegovo primarno področje raziskovanja je vizualno komuniciranje s poudarkom na družbeni in politični vlogi fotografije v procesih sodobnega mediatiziranega komuniciranja. Njegove objave tematsko pokrivajo področja novinarske fotografije, fotografske teorije, okvirjanja novic, političnega komuniciranja in reprezentacij kolektivnih identitet. Trenutno je predsednik European Communication Research and Education Association (ECREA).
V intervjuju Robert Hariman predstavi ključne teze iz svoje najnovejše knjige Javna podoba: Fotografija in državljansko gledanje (The Public Image: Photography and Civic Spectatorship, University of Chicago Press, 2016), ki jo je napisal v soavtorstvu z Johnom Louisom Lucaitesom. Osrednja teza knjige je, da je za razumevanje spremenjene družbene vloge fotografije v današnjem svetu potreben paradigmatski obrat na področju fotografske teorije. Tako se Hariman in Lucaites zavzemata za redefiniranje medijevega »bremena reprezentacije« in sprejemanje fotografije kot »majhnega jezika«, ki je neločljivo povezan z motiviko in estetiko vsakdanjega življenja. Hariman v intervjuju poudarja, da ta paradigmatski obrat in premik onstran politike reprezentacije nikakor ne pomeni depolitizacije fotografije. Paradigmatski obrat je po njegovem potreben, da bi fotografija ponovno pridobila politično moč in relevanco, ki je nujna v luči nevzdržnosti dominantnega neoliberalnega ekonomskega in družbenega modela ter katastrofične ideje napredka, ki jo ta red promovira.
- Ključne besede: fotografska teorija, grimasa, kapitalizem, modernost, napredek, Robert Hariman
Ilija T. Tomanić (roj. 1974) je docent na Katedri za medijske in komunikacijske študije Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Njegovo primarno področje raziskovanja je vizualno komuniciranje s poudarkom na družbeni in politični vlogi fotografije v procesih sodobnega mediatiziranega komuniciranja. Njegove objave tematsko pokrivajo področja novinarske fotografije, fotografske teorije, okvirjanja novic, političnega komuniciranja in reprezentacij kolektivnih identitet. Trenutno je predsednik European Communication Research and Education Association (ECREA).
Robert Hariman (roj. 1951) je profesor retorike in javne kulture na Oddelku za komunikacijske študije Univerze Northwestern v ZDA. Je avtor monografije Political Style: The Artistry of Power (University of Chicago Press, 1995), v soavtorstvu z Johnom Louisom Lucaitesom pa je napisal knjigi Podnapisi niso potrebni: Ikonske fotografije, javna kultura in liberalna demokracija (No Caption Needed: Iconic Photographs, Public Culture, and Liberal Democracy, University of Chicago Press, 2007) ter Javna podoba: Fotografija in državljansko gledanje (The Public Image: Photography and Civic Spectatorship, University of Chicago Press, 2016). Njegove študije so vključene v zbornike, ki obravnavajo tako raznovrstne tematike, kot so sodni procesi v medijih, diskretnosti, postrealizmu in teksturi političnega delovanja. Objavil je tudi vrsto znanstvenih člankov na temo parodije, alegorije, banalnosti in drugih načinov javnega komuniciranja. Njegova dela so bila prevedena tudi v francoščino in kitajščino. Skupaj z Johnom Louisom Lucaitesom občasno objavljata prispevke na temo novinarske fotografije, politike, družbe in kulture na njunem blogu nocaptionneeded.com.
- št. 69/70
- 2016
- 02/12/2020
Razstava z naslovom »Lekcije leta 1991« je v tem obsegu prvič zbrala fotografe iz cele regije in nekaj mednarodnih gostov, da bi lahko na enem mestu prikazala vojna leta na tleh bivše Jugoslavije. Ta razstava predstavlja pogled vojnih fotografov na stvarnost, ki so jo zabeležili med obiskovanjem političnih in dejanskih bojišč od Slovenije, preko Hrvaške, do Bosne in Hercegovine, Srbije, Kosova in Makedonije. Razstava si ne pridržuje pravice biti univerzalni zgodovinski prikaz ali ponuditi odgovore na neodgovorljiva vprašanja. Prikazane fotografije so imele med vojno pomembno vlogo, saj so oblikovale javno mnenje v vsaki od sprtih držav in tudi v mednarodni javnosti. Danes so za nas še posebej pomembne kot osnove kolektivnega spomina, včasih tudi kot neželene sledi davne, a še vedno zelo boleče preteklosti. Fotografov pogled ni nikoli nevtralen, čeprav se nam dokumentarna fotografija vredno poskuša predstaviti kot stvarna in objektivna slika, edini možni prikaz dane stvarnosti. Fotografije nikoli niso istopomenske, njihove sloje je potrebno razbrati glede na okoliščine, v katerih so nastale, glede na vtis, ki so ga lahko dosegle v trenutku objave, glede na fotografovo motivacijo, svetovni nazor in etiko in na koncu glede na oči, skozi katere jih opazujemo danes. Za razliko od profesionalcev so lahko domači fotografi vojno snemali najpogosteje le z ene, »svoje« strani in v takšni situaciji je zelo težko izključiti lastna čustva in občutek pripadnosti. Čeprav vsi fotografi poudarjajo, da so svoje delo opravljali profesionalno in objektivno, so mediji fotografije pogosto podrejali svojim političnim agendam in jih spravljali v povezavo s trenutnimi političnimi potrebami; tudi danes jih priložnostno povlečejo iz arhiva ob pomembnih obletnicah. Fotografije, prikazane na tej razstavi, so nastale na vseh sprtih straneh z izvirnimi podpisi fotografov, brez namere, da bi služile kot sredstvo za kakršenkoli namen. Še danes vse te fotografije nosijo v sebi močne čustvene naboje in fotografi sami se k njim vračajo z bolečino ponovnega doživljanja lastnih vojnih mor.
Vir: https://epeka.si/lekcije-leta-1991-vzpon-nacionalizma-skozi-fotografski-objektiv2/
Ilija Tomanić Trivundža (rojen 1974) je docent na Katedri za medijske in komunikacijske študije Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Njegovo primarno področje raziskovanja je vizualno komuniciranje s poudarkom na družbeni in politični vlogi fotografije v procesih sodobnega mediatiziranega komuniciranja. Njegove objave tematsko pokrivajo področja novinarske fotografije, fotografske teorije, okvirjanja novic, političnega komuniciranja in reprezentacij kolektivnih identitet. Trenutno je podpredsednik European Communication Research and Education Association (ECREA).
PRENESI PDF:
- št. 69/70
- 2016
- 02/12/2020
Ilija T. Tomanić (roj. 1974) je docent na Katedri za medijske in komunikacijske študije Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Njegovo primarno področje raziskovanja je vizualno komuniciranje s poudarkom na družbeni in politični vlogi fotografije v procesih sodobnega mediatiziranega komuniciranja. Njegove objave tematsko pokrivajo področja novinarske fotografije, fotografske teorije, uokvirjanja novic, političnega komuniciranja in reprezentacij kolektivnih identitet. Leta 2015 je pri Založbi FDV izšla njegova knjiga Press Photography and Visual Framing of News. Je predsednik European Communication Research and Education Association (ECREA).
Patricia Prieto-Blanco (roj. 1981) je predavateljica fotografskih praks in vizualne kulture na Univerzi Brighton v Veliki Britaniji. Njena specializacija so vizualne raziskovalne metode ter študije recepcije. Je urednica revije Networking Knowledge, ki izhaja v okviru mreže podiplomskih raziskovalcev zveze Media, Communication and Cultural Studies Association (MeCCSA). Je goreča zagovornica interdisciplinarnega, participatornega in iz prakse izhajajočega raziskovanja ter ponosna članica radikalnega feminističnega kolektiva HYSTERIA.
PRENESI PDF:
- št. 69/70
- 2016
- 02/12/2020
Pogovor je nastal na dogodku Fotografija na kavču 2016 maja 2016 v organizaciji zavoda Membrana, ki se je posvečal sodobnim pomenom fotografije in vprašanjem kamufliranja pred in za fotografijo v luči sodobnih nadzornih in kontrolnih državnih ter koorporativnih sistemov. Fotografija je danes več kot zgolj slikovna ploskev – je zbir elektronskih podatkov, vektorskih, bio-metričnih, binarnih … skratka digitalnih. Dileme skrivanja, razkrivanja in zmožnosti prikazovanja (reprezentacije) v povezavi s fotografijo tako danes zahtevajo nov pristop, novo misel in nove strategije. Strategije razmisleka kakor tudi strategije odpora – obrambe zasebnosti, svobode in nenazadnje ohranjanje družbene emancipatorne moči fotografske podobe. Pogovor med raziskovalcem družbenega komuniciranja Jernejem Amonom Prodnikom in strokovnjakom za vizualno kulturo in medijsko okvirjanje Ilijo T. Tomanićem se suče okoli vprašanj fotografije in fotografskih metapodatkov, družbenih omrežij in sodobne demokracije, potenciala novih tehnologij za družbene spremembe, korporativnega in družbenega nadzora, statusa informacij in medijskega uokvirjanja novic.
- Ključne besede: družbena omrežja, družbeni nadzor, novinarska in novičarska fotografija, tehnologija in demokracija, tehnologije nadzora, uokvirjanje novic
Jernej Amon Prodnik (roj. 1984) je docent na Katedri za novinarstvo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Njegovo primarno področje raziskovanja je kritična komunikologija s poudarkom na politični ekonomiji komuniciranja, procesih poblagovljenja, strukturnih transformacijah kapitalizma, demokratičnih potencialih komunikacijskih tehnologij in zgodovinskem razvoju medijev in novinarstva. Je avtor monografije Protislovja komuniciranja: h kritiki poblagovljenja v politični ekonomiji komuniciranja, ki je leta 2014 izšla pri Založbi FDV.
Ilija T. Tomanić (roj. 1974) je docent na Katedri za medijske in komunikacijske študije Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Njegovo primarno področje raziskovanja je vizualno komuniciranje s poudarkom na družbeni in politični vlogi fotografije v procesih sodobnega mediatiziranega komuniciranja. Njegove objave tematsko pokrivajo področja novinarske fotografije, fotografske teorije, uokvirjanja novic, političnega komuniciranja in reprezentacij kolektivnih identitet. Leta 2015 je pri Založbi FDV izšla njegova knjiga Press Photography and Visual Framing of News. Je predsednik European Communication Research and Education Association (ECREA).
Jan Babnik (roj. 1977) živi in dela v Ljubljani kot urednik, kurator, pisec in učitelj. Je glavni in odgovorni urednik revije Fotografija in direktor zavoda Membrana, izdajatelja revij Fotografija in Membrana, knjig o fotografiji in fotografski teoriji ter organizatorja izobraževalnih delavnic (Šola kritike fotografije). Od leta 2005 član Slovenskega društva za estetiko. Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je diplomiral iz filozofije in sociologije kulture, kasneje pa na isti fakulteti pridobil naziv magister znanosti s področja zgodovine filozofije in fenomenologije. Trenutno je doktorski kandidat na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem – smer Filozofija in teorija vizualne kulture.
John Tagg je eden najvidnejših avtorjev kritične teorije in zgodovine fotografije. V intervjuju govori o odnosu med fotografsko podobo in oblastnimi razmerji ter možnostmi upiranja proti vseprisotnemu družbenemu nadzorovanju. V sodobnosti je podoba zgolj vozlišče raznih načinov nadzorovanja in institucijam oblasti, pa tudi posameznikom, pogosto ni tako pomembna zaradi vsebine podobe kot zaradi drugih informacij (metapodatki, podatki o odnosih med posamezniki), ki so vanje vpisane. Zgolj vizualne oblike upora, kot je kamuflaža, tako danes niso dovolj, hkrati pa Tagg opozarja, da kamuflaže ne moremo razumeti kot nasprotje nadzora skozi vidnost, saj je vselej že njegov sestavni del. Izpostavlja tudi spremenjeno vlogo podobe, ki vse bolj postaja ne le instrument vidnosti, temveč aparat izvajanja nadzora, prožilec vse bolj avtomatiziranih aparatov izvajanja moči v njeni skrajni obliki – moči ubijanja.
- Ključne besede: camouflage, Foucault, gaze, governmentality, surveillance, visibility, watching machine
Ilija Tomanić Trivundža (rojen 1974) je docent na Katedri za medijske in komunikacijske študije Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Njegovo primarno področje raziskovanja je vizualno komuniciranje s poudarkom na družbeni in politični vlogi fotografije v procesih sodobnega mediatiziranega komuniciranja. Njegove objave tematsko pokrivajo področja novinarske fotografije, fotografske teorije, okvirjanja novic, političnega komuniciranja in reprezentacij kolektivnih identitet. Trenutno je podpredsednik European Communication Research and Education Association (ECREA).
John Tagg (rojen 1949) je eden najvplivnejših avtorjev s področja kritične teorije fotografije in umetnostne zgodovine. Svojo izobraževalno, akademsko in aktivistično pot je začel leta 1976 v Veliki Britaniji, od leta 1984 pa živi in dela v ZDA. Je avtor več esejev in vplivnih knjig o odnosih med fotografijo, institucijami in močjo, kot so: The Burden of Representatio: Essays on Photographies and Histories (1988), Grounds of Dispute: Art History, Cultural Politics and the Discursive Field (1992) in The Disciplinary Frame: Photographic Truths and the Capture of Meaning (2009). Trenutno je zaslužni profesor umetnostne zgodovine na Univerzi Binghamton, državne univerze v New Yorku.