Anisha Baid

Anisha Baid je umetnica in pisateljica, ki deluje v Bangaloru v Indiji. Njena praksa in njene raziskave vključujejo preiskovanje prevladujočih tehnologij skozi pregled njihovega oblikovanja, mnogostranskosti uporabe in odnosa med tehnologijo in idejami znanstvene fantastike. Njena zadnja raziskava se nanaša na fenomen strojno generiranega glasu in prenosa besedila v govor (Text-to-Speech). Trenutno je študentka programa Eksperimentalna medijska umetnost (Experimental Media Art) na Srishti šoli za umetnost, oblikovanje in tehnologijo (Srishti School of Art, Design, and Technology) v Bangaloru v Indiji.

št. 98/99
2021
01/09/2022

Esej

Površinska napetost

O prilastitvi stock podob

Anisha Baid

št. 98/99
2021
01/09/2022

6 min.

Stock fotografije se simultano nanašajo na sodobno vizualno kulturo in jo ustvarjajo. V njej je pomen proizveden intertekstualno, torej znotraj mreže podob, grafičnih elementov in besedila.

Esej z razpravo o lastnem videoprojektu Razbijanje zaslona reflektira politiko stock podob. V delu se zaslon manifestira kot napeta površina – tanka plast kože, ki jo nenehno prelamljata spolni in razredni konflikt, ki opredeljujeta današnje računalniško delo. Prilaščanje stock podob in drugih korporacijskih vizualnih predlog, ustvarjenih za komercialno rabo, postaja način iskanja uporništva v nenehnih pripovedih o gladki integraciji in produktivnosti, ki jo ti formati vpeljujejo. Podobe ženskih teles, ki se s fizičnim nasiljem spopadajo z računalniki, predstavljajo izvirno tipologijo normativnih podob, ki sicer ne prikazujejo jeznih ali agresivnih žensk. V mojem delu se te frustracije združujejo v prikazu nekakšnega kolektivnega besa, ki se sklene v neposredni metafori »razbijanja« ali uničevanja površine zaslona.

Ključne besede: površinska napetost, prilastitev, spol, stock fotografija, vmesnik

Anisha Baid je umetnica in piska iz Kolkate v Indiji, ki trenutno živi in deluje v Pittsburghu v ZDA. V svoji umetniški praksi in raziskavah se osredotoča na presečišča računalniških vmesnikov, korporativne kulture in spolno opredeljenega dela. Ustvarja z najdenim in arhivskim materialom, ki pogosto izvira s spleta, da bi izgradila pripoved, ki se giblje med fiktivnim in dokumentarnim. Njena dela poskušajo zbosti ravne površine računalniških zaslonov in dešifrirati računalniško delo v vmesnikih – tehnoloških orodjih, ki delovna okolja spreminjajo v podobotvorne prostore. V novejših delih se poglablja v razumevanje kulture digitalnih podob in fotografije in se intenzivno ukvarja s prilaščenimi »stock« in komercialnimi podobami. Baid je prejemnica nagrade Inlaks Fine Art (2021) in štipendij BangaloREsidency- Expanded (2020) bangalorskega Goethe Instituta ter Women and Intersectionality (2019) Arts and Humanities Research Council Združenega Kraljestva. Trenutno je vpisana na magisterij iz umetnosti na Univerzi Carnegie Mellon; študirala je eksperimentalne medijske umetnosti na Srishti Institute of Art v Bangaloreju.

št. 80/81
2018
06/12/2020

eng

Esej

Divje življenje

Anisha Baid

št. 80/81
2018
06/12/2020
https://doi.org/10.47659/m4.020.art

11 min.

Obogatena fotografija divjih živali (narejena z aplikacijami) predstavlja edinstveno izkušnjo, enako sočasni kombinaciji izkušenj živalskega vrta, dokumentarca o divjih živalih in videoigrice.

Divje življenje (Wild life) je serija obogatenih fotografij živali in insektov, postavljenih v prazne, zaraščene prostore primestnega Bangalora. Fotografirane skozi AR (Augmented Reality – obogatena resničnost) mobilne aplikacije, kot sta Holo in Augment, fotografije (oziroma posnetki zaslona) umeščajo virtualna telesa znotraj okvirja kamere mobilnega telefona in s tem ustvarjajo podobe, ki nihajo med dokumentom in fikcijo. Delo raziskuje postopke bogatitve, ki omogočajo, da se tridimenzionalna reprezentacija predmetov iz resničnega/fizičnega sveta projicira nazaj v fizični svet, ki je nato fotografiran. Fenomen AR fotografije prav tako zaplete tradicionalno pojmovanje »zatopitvenih« medijev, saj sili k interakciji z okolico. Pričujoči esej raziskuje, kakšen vpliv ima mobilna AR fotografija na podobo in na referenta. Skozi fenomenološki pogled in skozi poglobitev v priljubljene rabe mobilne AR tehnologije (kot je igra Pokémon Go), esej predstavlja opažanja o zapletenih odnosih, ki se vzpostavijo med obogatenimi telesi, njihovimi okolji in zasloni, na katerih so prikazani.

Ključne besede: digitalna podoba, dokumentarna fotografija, fotografija, mobilna obogatena resničnost, Pokémon Go, posnetek zaslona, zasloni

Barthes, R., 1992. Camera lucida: zapiski o fotografiji. Ljubljana: ŠKUC: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
Husserl, E., 2005. Phantasy, Image Consciousness, and Memory (1898−1925). Dordrecht: Springer. https://doi.org/10.1007/1-4020-2642-0
Kassab, E.S., 1991. “Paramount reality” v: Schutz and Gurwitsch. Human Studies, 14(2–3), str. 181–198. https://doi.org/10.1007/bf02205602
Liberati, N., 2018. Phenomenology, Pokémon Go, and Other Augmented Reality Games. Human Studies, 41(2), str. 211–232.
Manovich, L., 2002. The Language of New Media. Cambridge MA: MIT Press.
Manovich, L., 2010. The Poetics of Augmented Space. v: Mediatecture. Vienna: Springer.

Anisha Baid

Avtorji

Umetniki & Projekti

prijavi se na novice in pozive za projekte in prispevke

izdaje

za avtorje

prijavi se

prijavi se na novice in pozive za projekte in prispevke

novice