International edition

John Hillman

John Hillman je pedagog, izdelovalec podob, raziskovalec in pisec. Ukvarja se z interdisciplinarnimi področji fotografije, podobe in vizualne kulture. Trenutno je zaposlen kot vodja študijskega programa fotografije na Univerzi v Birminghamu. Zanimajo ga filozofski pristopi k sodobni kulturi in kako podobe in medijiske tehnologije oblikujejo naše doživljanje. Skupna točka njegovih zanimanj pa je preučevanje tega, kako lahko teorija obogati in ponudi nove vpoglede v ustvarjalno dejavnost in doživljanje.

Čas branja: 12 min.
Fotografije so tako kompleksne zaradi tega, kako naredijo vidno tisto, česar ne bi smeli biti zmožni videti. Potemtakem nas fotografije na neki način učijo, kako videti, in vzpostavljajo koordinate našemu vizualnemu razumevanju.

Fotografija ima malo skupnega z logiko simulacije in simulakra, namesto tega vzpostavlja dimenzijo znotraj katere ljudje in predmeti, ki jih fotografiramo, vzniknejo iz nemogočega okvira. Fascinacija, ki se skriva v fotografiji, izvira iz otipljivega občutka obstoja nemogočega, ki se ga fotografiji posreči prikazati za nas. Ta rokohitrska poteza zamegljuje ključno vprašanje kako se sami videzi pojavljajo. Nizozemska fotografinja Laura Chen v projektu Finders Keepers dela s posnetki, pridobljenimi iz nerazvitih filmov, kupljenih na eBayu in na garažnih razprodajah. Ko Chen razvije filme, se resničnost nekoga drugega spremeni v umetnost. Slike, ki  ostanejo nerazvite, ne obstajajo v nekem določenem prostoru in Chen s svojim projektom napolni to praznino in postavlja vprašanje, ki ni  »zakaj«, temveč »kje« obstajajo te podobe? Magičnost fotografije je v iskanju pomena, ki je dojeto kot preusmerjanje pozornosti med iluzijo in videzom. Bolj koristno bi se bilo vprašati, kako se zdi, da se pojavlja fotografija?

eng

Čas branja: 11 min.
V obogateni resničnosti se naša »resnična« resničnost zdi še bolj nejasna, zmedena in skrita, saj se stvari v njej obnašajo na nepričakovane načine.

eng

Obogatena resničnost se v temelju razlikuje od virtualne resničnosti, saj zemljevida okolja resničnega sveta ne preslikuje v digitalnega kot virtualno izkušnjo, temveč tako resničnost kot virtualnost umešča v isti doživljajski okvir. Skozi ta okvir so naše interakcije z resničnostjo posredovane prek fantazije obogatenega doživetja. Na ta način obogatena resničnost dopolnjuje tisto, kar vidimo, z namenom ohranjanja naše pozornosti. Pri obogateni resničnosti je najbolj osupljivo prav to, kako resničnost sama postane del digitalne informacije, tako da je ni več mogoče razločiti od nje. V tem smislu postavlja temeljni izziv samemu pojmovanju videnja, saj nam v primeru, ko obogatene tehnologije ne uporabimo, ostane samo očitna nepopolnost enostavnega gledanja. Toda kakšne posledice prinaša to soočenje z nepopolnostjo? V prispevku raziskujem, kako obogatena resničnost preprosto podaja strukturo, ki je že od nekdaj vzdrževala vidno polje.

eng

Čas branja: 10 min.
Zgodovinsko gledano so snepšoti že od nekdaj prikazovali najbolj vsakdanje, banalne, ponavljajoče se, klišejske dogodke, ki so del življenja vsakogar. In s pomočjo Snapchata je mogoče praktično katero koli vsakdanjo dejavnost izkoristiti za izdelavo in razpošiljanje vsakdanjih slik.

eng

Uporabniki aplikacije za slikovna sporočila Snapchat se večinoma lahko izražajo zgolj s posredovanjem vgrajenih filtrov in obilne uporabe kratkih odlomkov besedila in emotikonov. Njihovo izražanje pa v veliki meri določa tudi dejstvo, da slika po določenem času izgine. Gotovost, da se slike ne bodo ohranile, da bodo izginile, dopušča več svobode pri tem, kar si uporabniki pošiljajo. Vendar je nujno tudi medsebojno zaupanje. Čeprav aplikacija nima možnosti trajnega shranjevanja slik, lahko prejemniki naredijo posnetek zaslona in jih tako ohranijo. Uporabniki sicer dobijo obvestilo, da so njihovo sliko shranili kot posnetek zaslona, kar najverjetneje izzove obup zaradi kršitve kodeksa izginjajočih podob, ki mu je zavezana komunikacijska metoda Snapchata. V članku predlagam, da portreti na Snapchatu ne izražajo obraza kot slike, temveč sliko kot nedoumljiv, izginjajoč, spremenljiv pojav. Zaradi filtrov in popačenj begajo naša pojmovanja indeksov, z vgrajenim izginotjem pa postavljajo pod vprašaj pojmovanje slike kot »proteze« spomina. Čeprav gre za vrsto portretiranja, se Snapchat ne ukvarja s podobnostjo ali ponovljivostjo, temveč poudarja podvojitev, krinko in izginjanje kot prevladujoče lastnosti sodobne kulture.

Avtorji
Alberto Frigo Alexander W. Schindler Alex Beldea Aleš Završnik Alisha Sett Allan Sekula Amandine Freyd Ana Janeiro Ana Peraica Andrea Mubi Brighenti Andrea Palašti Andreia Alves de Oliveira Anisha Baid Anne Noble Artur Kucharczak Asko Lehmuskallio Aubrey Slaughter Ayse Lucie Batur Barbara Čeferin BIND Collective Bruno Caracol Carole Baker Caroline Molloy Cedric Kiefer Chinar Shah Christopher Pinney Clio Flego Dagmar Kolatschny David Bate Dejan Habicht Devon Schiller Dr. Dirk Schlottmann Dr. Marianna Michałowska Dr. Petja Grafenauer Emina Djukić Ferdinando Gizzi Gabriele de Seta Gabriel Uchida Geoffrey Batchen Gerry Badger Geska Helena & Robert Brečević Geska Helena Brečević Hana Čeferin Helena Vogelsang Novak Hendrik Zeitler Hrair Sarkissian Ileana L. Selejan Ilija T. Tomanić Ioan Daniel Mihalcea Ivan Petrović Iza Pevec Jaka Gerčar Janaki Somaiya Jan Babnik Jani Pirnat Jasna Jernejšek Jason Fulford Jernej Amon Prodnik Jernej Čuček Gerbec Joan Fontcuberta Joanna Zylinska John Berger John Hillman John S. Seberger John Tagg Juanita Rodríguez Karen Smith Karin Becker Ketaki Sheth Krupa Desai Ksenija Berk Laia Abril Lara Plavčak Laura Chen Lenart J. Kučić Lene Hald Lewis Bush Lia Villevieille Lisa Andergassen Louise M. Hisayasu Luka Savić Lukas Birk Maja Smrekar Manca Jevšček Marija Skočir Marjan Kodelja Marjan Smrke Marko Stojanović Martha Rosler Martin Bayer Martin Parr Matej Peljhan Matej Sitar Michelle Proksell Miha Colner Mihai Șovăială and Horațiu Șovăială Mladen Dolar Monika Schwarzler Montse Morcate Murat Durusoy Murat Germen Naomi Kritzer Nastja Ščurk Nataša Ilec Kralj nel yang Nezaket Tekin Nicholas Mirzoeff Nino Bektashashvili Olena Chervonik Onur Ciddi Panos Kompatsiaris Paolo Silvio Harald Favéro Patricia Prieto-Blanco Paula Horta Paula Roush Peter Burleigh Peter Keše Peter Koštrun Peter Rauch Renáta Liszi Richard Whitlock Robbie Cooper Robert Hariman Robi Kroflič Romana Zajec Ronnie Close Rosalind E. Krauss Samsul Alam Helal Sara Erjavec Tekavec Sarah Kofman Sergej Tretjakov Sibi – Bogdan Teodorescu Simon Menner Simon Podgoršek Stephen Snyder Steve Edwards Teja Miholič Urška Savič Victor Burgin Victoria Halford Vilem Flusser Witold Kanicki Yannick Cormier Živa Brglez

Naše spletno mesto uporablja piškotke za izboljšanje naših storitev. Kot uporabnik se morate strinjati z uporabo in sprejeti naše pogoje. Trenutno uporabljamo samo piškotke, ki so potrebni za normalno delovanje spletne strani. Za več informacij obiščite naš pravilnik o zasebnosti in pogoje storitev. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporabljamo, si oglejte spodnji seznam.

Ta piškotek je nujen za aplikacije PHP. Piškotek se uporablja za shranjevanje in identifikacijo edinstvenega ID-ja uporabniške seje za namen upravljanja uporabniške seje na spletnem mestu. Piškotek je sejni piškotek in se izbriše, ko so vsa okna brskalnika zaprta.

Strinjam se z uporabo piškotkov, strinjam se s pogoji storitve in pravilnikom o zasebnosti in želim še naprej uporabljati spletno stran.

prijavi se

in začni prejemati zadnje novice in informacije o pozivih za prispevke in projekte