- št. 90/91
- 2020
- 18/12/2020
12 min.
John Hillman je pedagog, izdelovalec podob, raziskovalec in pisec. Ukvarja se z interdisciplinarnimi področji fotografije, podobe in vizualne kulture. Trenutno je zaposlen kot vodja študijskega programa fotografije na Univerzi v Birminghamu. Zanimajo ga filozofski pristopi k sodobni kulturi in kako podobe in medijiske tehnologije oblikujejo naše doživljanje. Skupna točka njegovih zanimanj pa je preučevanje tega, kako lahko teorija obogati in ponudi nove vpoglede v ustvarjalno dejavnost in doživljanje.
Fotografija ima malo skupnega z logiko simulacije in simulakra, namesto tega vzpostavlja dimenzijo znotraj katere ljudje in predmeti, ki jih fotografiramo, vzniknejo iz nemogočega okvira. Fascinacija, ki se skriva v fotografiji, izvira iz otipljivega občutka obstoja nemogočega, ki se ga fotografiji posreči prikazati za nas. Ta rokohitrska poteza zamegljuje ključno vprašanje kako se sami videzi pojavljajo. Nizozemska fotografinja Laura Chen v projektu Finders Keepers dela s posnetki, pridobljenimi iz nerazvitih filmov, kupljenih na eBayu in na garažnih razprodajah. Ko Chen razvije filme, se resničnost nekoga drugega spremeni v umetnost. Slike, ki ostanejo nerazvite, ne obstajajo v nekem določenem prostoru in Chen s svojim projektom napolni to praznino in postavlja vprašanje, ki ni »zakaj«, temveč »kje« obstajajo te podobe? Magičnost fotografije je v iskanju pomena, ki je dojeto kot preusmerjanje pozornosti med iluzijo in videzom. Bolj koristno bi se bilo vprašati, kako se zdi, da se pojavlja fotografija?
Dr. John Hillman je pedagog, ustvarjalec podob, raziskovalec in pisec. Ukvarja se z interdisciplinarnimi področji fotografije, podobe in vizualne kulture. Trenutno je zaposlen kot vodja študijskega programa fotografije na Univerzi v Birminghamu. Zanimajo ga filozofski pristopi k sodobni kulturi in kako podobe in medijiske tehnologije oblikujejo naše doživljanje. Skupna točka njegovih zanimanj pa je preučevanje tega, kako lahko teorija obogati in ponudi nove vpoglede v ustvarjalno dejavnost in doživljanje.
Obogatena resničnost se v temelju razlikuje od virtualne resničnosti, saj zemljevida okolja resničnega sveta ne preslikuje v digitalnega kot virtualno izkušnjo, temveč tako resničnost kot virtualnost umešča v isti doživljajski okvir. Skozi ta okvir so naše interakcije z resničnostjo posredovane prek fantazije obogatenega doživetja. Na ta način obogatena resničnost dopolnjuje tisto, kar vidimo, z namenom ohranjanja naše pozornosti. Pri obogateni resničnosti je najbolj osupljivo prav to, kako resničnost sama postane del digitalne informacije, tako da je ni več mogoče razločiti od nje. V tem smislu postavlja temeljni izziv samemu pojmovanju videnja, saj nam v primeru, ko obogatene tehnologije ne uporabimo, ostane samo očitna nepopolnost enostavnega gledanja. Toda kakšne posledice prinaša to soočenje z nepopolnostjo? V prispevku raziskujem, kako obogatena resničnost preprosto podaja strukturo, ki je že od nekdaj vzdrževala vidno polje.
John Hillman je pedagog, izdelovalec podob, raziskovalec in pisec. Ukvarja se z interdisciplinarnimi področji fotografije, podobe in vizualne kulture. Trenutno je zaposlen kot vodja študijskega programa fotografije na Univerzi v Birminghamu. Zanimajo ga filozofski pristopi k sodobni kulturi in kako podobe in medijiske tehnologije oblikujejo naše doživljanje. Skupna točka njegovih zanimanj pa je preučevanje tega, kako lahko teorija obogati in ponudi nove vpoglede v ustvarjalno dejavnost in doživljanje.
KUPI PDF: John Hillman: Nepopolnost gledanja – PDF
PRENESI PDF:
Uporabniki aplikacije za slikovna sporočila Snapchat se večinoma lahko izražajo zgolj s posredovanjem vgrajenih filtrov in obilne uporabe kratkih odlomkov besedila in emotikonov. Njihovo izražanje pa v veliki meri določa tudi dejstvo, da slika po določenem času izgine. Gotovost, da se slike ne bodo ohranile, da bodo izginile, dopušča več svobode pri tem, kar si uporabniki pošiljajo. Vendar je nujno tudi medsebojno zaupanje. Čeprav aplikacija nima možnosti trajnega shranjevanja slik, lahko prejemniki naredijo posnetek zaslona in jih tako ohranijo. Uporabniki sicer dobijo obvestilo, da so njihovo sliko shranili kot posnetek zaslona, kar najverjetneje izzove obup zaradi kršitve kodeksa izginjajočih podob, ki mu je zavezana komunikacijska metoda Snapchata. V članku predlagam, da portreti na Snapchatu ne izražajo obraza kot slike, temveč sliko kot nedoumljiv, izginjajoč, spremenljiv pojav. Zaradi filtrov in popačenj begajo naša pojmovanja indeksov, z vgrajenim izginotjem pa postavljajo pod vprašaj pojmovanje slike kot »proteze« spomina. Čeprav gre za vrsto portretiranja, se Snapchat ne ukvarja s podobnostjo ali ponovljivostjo, temveč poudarja podvojitev, krinko in izginjanje kot prevladujoče lastnosti sodobne kulture.
John Hillman je učitelj, ustvarjalec s podobami in pisec. Živi v Veliki Britaniji, najbolj pa ga zanima teorija postfotografije. Raziskuje sodobne razlage o tem, v kaj se spreminja slika. To ga je privedlo k uporabi estetskih, filozofskih in tehnoloških pristopov za premislek o izdelovanju slik. Pri pisanju in praktičnem delu se sprašuje, kako podobe delujejo v sodobni kulturi, ki jo trenutno v veliki meri strukturira digitalno.
KUPI PDF: John Hillman: Snapchat – Bezno srecanje – PDF
PRENESI PDF:
“Reprezentacija Gospodarja, kot bi bil sam rad prikazan, vključuje ideologijo, ki je v nasprotju z realnostjo njegovih dejanj. Ne gre samo za bitko med civilno družbo in vlado, temveč tudi za boj za lastništvo podobe Gospodarja in njegovo vsebino.”
Ⓒ 2021 Membrana - Vse pravice pridržane
avtor: Andreas Müller-Pohle
produkcija: Cankarjev dom, kulturni in kongresni center, Ljubljana in zavod Membrana
kuratorstvo in postavitev: Jan Babnik in Nataša Ilec Kralj
kustosinja razstavnega programa Cankarjevega doma: Katja Ogrin
22. marec–14. maj 2023, Mala galerija Cankarjevega doma
Otvoritev: 22. marec ob 20. uri.
VODENI OGLEDI:
10. maj 2023 ob 13. uri, Mala galerija Cankarjevega dom (vodi Jan Babnik)
14. maj 2023, ob 11. uri (zaključek razstave), Mala galerija Cankarjevega dom (vodi Jan Babnik)
razstavljoči avtorji: Anne Noble, Ewa Doroszenko, Goran Bertok, Gorkem Ergun, Karina-Sirkku Kurz, Špela Šivic
produkcija: Cankarjev dom, kulturni in kongresni center, Ljubljana in zavod Membrana
zasnova: zavod Membrana (Jan Babnik, Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj)
kuratorstvo in postavitev: Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
kustosinja razstavnega programa Cankarjevega doma: Katarina Hergouth
19. januar–1. marec 2022, Prvo preddverje Cankarjevega doma
Otvoritev: 19. januarja ob 19. uri.
Koža, 19. januar – 1. marec 2022
Mednarodna fotografska razstava
Cankarjev dom, prvo preddverje
otvoritev: 19.1.2022 ob 19:00
avtorji: Goran Bertok, Ewa Doroszenko, Görkem Ergün, Karina-Sirkku Kurz, Anne Noble, Špela Šivic
zasnova razstave: zavod Membrana – Jan Babnik, Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
kuratorstvo: Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
produkcija: Cankarjev dom in zavod Membrana
Podaljšan rok za oddajo predlogov prispevkov (povzetki dolžine do 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 30. avgust 2021. Podaljšan rok za oddajo celotnih prispevkov na podlagi izbranih predlogov je 4. oktober 2021. Predloge pošljite prek spletnega obrazca ali se obrnite na nas prek kontaktnega obrazca in/ali naslova editors(at)membrana.org.
Podaljšan rok za oddajo predlogov prispevkov (povzetki dolžine do 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 11. junij 2021. Podaljšan rok za oddajo celotnih prispevkov na podlagi izbranih predlogov je 16. avgust 2021. Predloge pošljite prek spletnega obrazca ali se obrnite na nas prek kontaktnega obrazca in/ali naslova editors(at)membrana.org.
Prijave sprejemamo do vključno ponedeljka 26. 10. 2020 na:
elektronski naslov: info@membrana.org
in/ali
poštni naslov: Membrana, Maurerjeva 8, 1000 Ljubljana
Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 27. julij 2020. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 21. september 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.
kje: Cankarjev dom, sejna soba M3/4
kdaj: 27. februar 2020, 0b 18. uri
20. januar–1. marec 2020 / Prvo preddverje Cankarjevega doma
Otvoritev: Predstavitev na strani CD
ČE, 30. jan 2020, ob 18.00 // Vodstvo po razstavi z Jasno Jernejšek, sokuratorko razstave, in Špelo Škulj, vizualno umetnico
ČE, 6. feb 2020, ob 18.00 // Vodstvo po razstavi z Janom Babnikom, sokuratorjem razstave, in Miho Godcem, vizualnim umetnikom
ČE, 20. feb 2020, ob 18.00 // Vodstvo po razstavi z Jasno Jernejšek, sokuratorko razstave, Miho Godcem in Valerie Wolf Gang, vizualnima umetnikoma
ČE, 27. feb 2020, ob 18.00 // Pogovor z Marion Balac, vizualno umetnico, in Jožetom Guno, docentom na Fakulteti za elektrotehniko UL
kje: Galerija Jakopič, Ljubljana, v sklopu razstave Jaka Babnik: Pigmalion
kdaj: 5. december 2019
trajanje: 18.00 – 21.00
sodelujeta: dr. Victor Burgin, dr. Ilija T. Tomanić
moderator: dr. Jan Babnik
Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 16. december 2019. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 16. marec 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.