John Hillman

John Hillman je pedagog, izdelovalec podob, raziskovalec in pisec. Ukvarja se z interdisciplinarnimi področji fotografije, podobe in vizualne kulture. Trenutno je zaposlen kot vodja študijskega programa fotografije na Univerzi v Birminghamu. Zanimajo ga filozofski pristopi k sodobni kulturi in kako podobe in medijiske tehnologije oblikujejo naše doživljanje. Skupna točka njegovih zanimanj pa je preučevanje tega, kako lahko teorija obogati in ponudi nove vpoglede v ustvarjalno dejavnost in doživljanje.

12 min.
Fotografije so tako kompleksne zaradi tega, kako naredijo vidno tisto, česar ne bi smeli biti zmožni videti. Potemtakem nas fotografije na neki način učijo, kako videti, in vzpostavljajo koordinate našemu vizualnemu razumevanju.

Fotografija ima malo skupnega z logiko simulacije in simulakra, namesto tega vzpostavlja dimenzijo znotraj katere ljudje in predmeti, ki jih fotografiramo, vzniknejo iz nemogočega okvira. Fascinacija, ki se skriva v fotografiji, izvira iz otipljivega občutka obstoja nemogočega, ki se ga fotografiji posreči prikazati za nas. Ta rokohitrska poteza zamegljuje ključno vprašanje kako se sami videzi pojavljajo. Nizozemska fotografinja Laura Chen v projektu Finders Keepers dela s posnetki, pridobljenimi iz nerazvitih filmov, kupljenih na eBayu in na garažnih razprodajah. Ko Chen razvije filme, se resničnost nekoga drugega spremeni v umetnost. Slike, ki  ostanejo nerazvite, ne obstajajo v nekem določenem prostoru in Chen s svojim projektom napolni to praznino in postavlja vprašanje, ki ni  »zakaj«, temveč »kje« obstajajo te podobe? Magičnost fotografije je v iskanju pomena, ki je dojeto kot preusmerjanje pozornosti med iluzijo in videzom. Bolj koristno bi se bilo vprašati, kako se zdi, da se pojavlja fotografija?

V obogateni resničnosti se naša »resnična« resničnost zdi še bolj nejasna, zmedena in skrita, saj se stvari v njej obnašajo na nepričakovane načine.

Obogatena resničnost se v temelju razlikuje od virtualne resničnosti, saj zemljevida okolja resničnega sveta ne preslikuje v digitalnega kot virtualno izkušnjo, temveč tako resničnost kot virtualnost umešča v isti doživljajski okvir. Skozi ta okvir so naše interakcije z resničnostjo posredovane prek fantazije obogatenega doživetja. Na ta način obogatena resničnost dopolnjuje tisto, kar vidimo, z namenom ohranjanja naše pozornosti. Pri obogateni resničnosti je najbolj osupljivo prav to, kako resničnost sama postane del digitalne informacije, tako da je ni več mogoče razločiti od nje. V tem smislu postavlja temeljni izziv samemu pojmovanju videnja, saj nam v primeru, ko obogatene tehnologije ne uporabimo, ostane samo očitna nepopolnost enostavnega gledanja. Toda kakšne posledice prinaša to soočenje z nepopolnostjo? V prispevku raziskujem, kako obogatena resničnost preprosto podaja strukturo, ki je že od nekdaj vzdrževala vidno polje.

Zgodovinsko gledano so snepšoti že od nekdaj prikazovali najbolj vsakdanje, banalne, ponavljajoče se, klišejske dogodke, ki so del življenja vsakogar. In s pomočjo Snapchata je mogoče praktično katero koli vsakdanjo dejavnost izkoristiti za izdelavo in razpošiljanje vsakdanjih slik.

Uporabniki aplikacije za slikovna sporočila Snapchat se večinoma lahko izražajo zgolj s posredovanjem vgrajenih filtrov in obilne uporabe kratkih odlomkov besedila in emotikonov. Njihovo izražanje pa v veliki meri določa tudi dejstvo, da slika po določenem času izgine. Gotovost, da se slike ne bodo ohranile, da bodo izginile, dopušča več svobode pri tem, kar si uporabniki pošiljajo. Vendar je nujno tudi medsebojno zaupanje. Čeprav aplikacija nima možnosti trajnega shranjevanja slik, lahko prejemniki naredijo posnetek zaslona in jih tako ohranijo. Uporabniki sicer dobijo obvestilo, da so njihovo sliko shranili kot posnetek zaslona, kar najverjetneje izzove obup zaradi kršitve kodeksa izginjajočih podob, ki mu je zavezana komunikacijska metoda Snapchata. V članku predlagam, da portreti na Snapchatu ne izražajo obraza kot slike, temveč sliko kot nedoumljiv, izginjajoč, spremenljiv pojav. Zaradi filtrov in popačenj begajo naša pojmovanja indeksov, z vgrajenim izginotjem pa postavljajo pod vprašaj pojmovanje slike kot »proteze« spomina. Čeprav gre za vrsto portretiranja, se Snapchat ne ukvarja s podobnostjo ali ponovljivostjo, temveč poudarja podvojitev, krinko in izginjanje kot prevladujoče lastnosti sodobne kulture.

Avtorji

prijavi se

prijavi se na novice in pozive za projekte in prispevke

Pozdravljeni! Pred kratkim smo posodobili spletno stran. Če se vsebina ne prikazuje pravilno, vas prosimo da izbrišete predpomnilnik brskalnika! (INFO?)

novice

Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 27. julij 2020. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 21. september 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.

Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 16. december 2019. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 16. marec 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.

Kdaj: 27. junij 2019 ob 10.00
Trajanje:
90 min
Kje: Prvo preddverje Cankarjevega doma, Prešernova cesta 10, 1000 Ljubljana (vhod iz pasaže Maximarket)
Delavnico vodita: Leopold Štefanič in Neža Ternik

Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 09. april 2019. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 24. junij 2019. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.

Kontaktiraje urednike na editors@membrana.si. Rok za predloge prispevkov (izvlečki dolžine 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 18.1. 2019. Rok za dokončane prispevke na podlagi sprejetih predlogov je 20.3.2019. Predloge pošljite na editors@membrana.org.

Kontaktiraje urednike na editors@membrana.org. Rok za dokončane prispevke na podlagi sprejetih predlogov je 30. september 2018. Predloge pošljite na editors@membrana.org.

Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 07. maj 2018. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 30. avgust 2018. Osnutke pošljite neposredno na editors@membrana.org.

ROK PRIJAVE: do srede 24.1. 2018.
Prijave sprejemamo po elektronski pošti info@membrana.si in/ali na naslov Membrana, Maurerjeva 8, 1000 Ljubljana.

ROK PRIJAVE: do srede 24.1. 2018.
Prijave sprejemamo po elektronski pošti info@membrana.si in/ali na naslov Membrana, Maurerjeva 8, 1000 Ljubljana.

Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 10. junij 2017. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 15. september 2017. Osnutke pošljite neposredno na editors@membrana.org.

Prijave sprejemamo do vključno četrtka 16.3.2017 na:
elektronski naslov: info@membrana.si
in/ali
poštni naslov: Membrana, Maurerjeva 8, 1000 Ljubljana

24. 11. 2016 ob 19.00 v Slovenski kinoteki z Godardovim filmskim esejem Hvalnica ljubezni (Éloge de l’amour, 2001) napovedujemo novo fotografsko-filmsko knjižno zbirko Kamera.

Naše spletno mesto uporablja piškotke za izboljšanje naših storitev. Kot uporabnik se morate strinjati z uporabo in sprejeti naše pogoje. Trenutno uporabljamo samo piškotke, ki so potrebni za normalno delovanje spletne strani. Za več informacij obiščite naš pravilnik o zasebnosti in pogoje storitev. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporabljamo, si oglejte spodnji seznam.

Ta piškotek je nujen za aplikacije PHP. Piškotek se uporablja za shranjevanje in identifikacijo edinstvenega ID-ja uporabniške seje za namen upravljanja uporabniške seje na spletnem mestu. Piškotek je sejni piškotek in se izbriše, ko so vsa okna brskalnika zaprta.

Strinjam se z uporabo piškotkov, strinjam se s pogoji storitve in pravilnikom o zasebnosti in želim še naprej uporabljati spletno stran.