Jože Suhadolnik
Cilj prispevka je dokumentirati in kontekstualizirati vizualne podobe s protestov, ki so se začeli v Sloveniji v prvi polovici leta 2020, s poudarkom na podobi gospodarja, preden bodo slike izginile v vrtincu nenehno spreminjajočih se zgodovin, ki jih bodo pisali še neznani zmagovalci. V prispevku proučujem, kako so se umetniki in drugi ustvarjalci v težkih časih pridružili protestniškemu gibanju ter dali na razpolago svoja telesa in vizualno produkcijo, pri čemer se ta prispevek osredotoča le na slednjo.
- Ključne besede: fotografije protestov, kulturni protesti, protest, protest in sodobna umetnost
Dr. Petja Grafenauer (r. 1976, Ljubljana) je docentka na Katedri za teorijo UL ALUO. Leta 2010 je doktorirala s temo Vzporedna slikarska linija: slovensko slikarstvo razširjenega statusa vizualnega 1926–2009 (mentor dr. Jure Mikuž). Je specialistka za lokalno in regijsko umetnost po drugi svetovni vojni, predvsem slikarstvo in sodobno umetnost. Od leta 2012 raziskuje tudi preseke ekonomije in umetnosti. Svoje raziskovanje redno objavlja v znanstvenih, strokovnih in poljudnih medijih. Napisala in uredila je več knjig o vizualni umetnosti, med drugim raziskavo obdobja pop arta v Sloveniji Neuvrščeni pop (2017), knjigo besedil Zdenke Badovinac Avtentični interes (2010) in monografijo slikarja Aleksija Kobala (2008). petja.grafenauer@gmail.com
- Čobec, Aleksander. 2020. »Zakaj se ministrstvo ne pogovarja s protestniki? Pogovor z državno sekretarko Ignacijo Fridl Jarc.« Program Ars, RTV. 19 junij. Dostopno tukaj.
- Fridl Jarc, Ignacija. 2020. »Odziv državne sekretarke na torkov protest Aktiva delavk in delavcev v kulturi.« Ministrstvo za kulturo, 27. maj. Dostopno tukaj.
- Janša, Janez. 2020. s.t. (Kultura smrti, ne pa umetnost. Zavržno. #sramota). Komentar na Twitterju. 27. junij. Dostopno tukaj.
- Močnik, Rastko. 2020. »Kaj je janšizem?« Mladina, 5. junij. Dostopno tukaj.
- N. Š. 2020. »Četrta akcija za kulturo: ministrstvo kot oder, protestniki kot občinstvo.« MMC RTV, 16. junij. Dostopno tukaj.
- Orel, Rihard. 2020. »To financiramo: Kustosinja Moderne galerije Martina Vovk v stilu Mussolinijevih fašistov poziva na puč!« Nova24TV, 20. junij. Dostopno tukaj.
- P. G. 2020. »Krizni ukrepi so pri kulturi ’pomoč kulturi’, pri drugih panogah pa ’ohranjanje delovnih mest’.« MMC RTV, 10. junij. Dostopno tukaj.
- Perš, Luka. 2020. »Ko se slačijo prvorazredni! 44 milijonov davkoplačevalskega denarja za SMG! Kulturstriptizerja Katarina Stegnar in Primož Bezjak vsak mesec zaslužila 2500 evrov tudi med koronakrizo!« Nova24TV, 4. junij. Dostopno tukaj.
- Rus, Urška. 2020. »Policija jih je popisala zaradi bodočega kaznivega dejanja – udeležbe na protestu.« Dnevnik, 21. junij. Dostopno tukaj.
- S. a. 2020a. »Artists in Ljubljana join anti-government protests.« Artforum. News. 16. junij. Dostopno tukaj.
- S. a. 2020b. »Tema dneva: Gosta Vasko Samoniti [sic!] in Branko Meh.« Nova24TV, 4. junij. Dostopno tukaj.
- S. a. 2020c. »Ministrstvo po akciji kulturnikov: Zanikamo, da kulturna panoga po pandemiji ne bo preživela.« STA, 17. junij. Dostopno tukaj.
- S. a. 2020d. »How is the European cultural sector responding to the current corona crisis?« EUNIC global. Dostopno tukaj.
KUPI PDF: Petja Grafenauer: Sramotenje gospodarja – PDF
PRENESI PDF:
Emina Djukić (1982) je vizualna ustvarjalka in pedagoginja. Magisterij iz fotografije je opravila na VŠVU v Bratislavi, trenutno pa kot docentka predava na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, smer fotografija. Od 2005 do 2010 je sodelovala z Zavodom Mladinski kulturni center Medvode, kjer je bila nekaj časa tudi programska direktorica. Več let je kot mentorica sodelovala na poletni delavnici Celje Fokus in bila leta 2013 njena umetniška vodja. Od 2015 je sodelavka uredniškega odbora revije Fotografija. Medij raziskuje že dolgo; trenutno se ukvarja predvsem z narativnimi možnostmi fotografije in njenim odnosom do preteklosti.
Klemen Ilovar (1989) je predstavnik mlajše generacije slovenskih fotografov. V njegovi umetniški praksi je pogosto prisotno zanimanje za fotografski medij s katerim raziskuje pomene podob. Soavtor knjige je grafični oblikovalec Till Hormann (DE).
Matej Sitar (1980) se ukvarja predvsem z dokumentarno avtorsko fotografijo. Pri svojem delu odkriva razmerja med posameznikom in njegovo okolico. Je ustanovitelj založbe fotoknjig The Angry Bat, ki deluje od leta 2012.
Jaka Babnik (1979) je umetniški in profesionalni fotograf. Skozi svojo prakso mapira deviantne pojave sodobne družbe. Leta 2012 sta s sodelavcem Boštjanom Pavletičem ustanovila založbo Rostfrei publishing, ki je specializirana za izdajo fotoknjig.
Dejan Habicht (1960) je fotograf in konceptualni umetnik, glavni temi njegovega dela sta dolgčas in vsakdan.
Tanja Lažetić (1967) je vizualna umetnica, ki svoje delo ustvarja skozi fotografijo, video, instalacijo, performans in fotoknjige. Pri delu se ne omejuje z mediji, temveč išče povezave med njimi, saj jo zanimajo meje sodobnega izraza.
Simon Chang (1978) je prodoren dokumentarni fotograf, ki se je rodil na Tajvanu. Fotografijo je študiral na praški FAMU, danes živi in ustvarja v Sloveniji. Je izrazito predan mediju fotografske knjige.
Jože Suhadolnik (1966) je eden najpomembnejših slovenskih dokumentarnih fotografov. Že zelo mlad je fotografiral za jugoslovansko tiskovno agencijo Tanjug in revijo Mladina. V začetku devetdesetih je kot fotoreporter delal za časopis Dnevnik in revijo Mladina. Danes je zaposlen na časopisu Delo.