arhiv

Projekt
3 min.
Brazilska zgodovina, ki ji je vedno diktirala očitno prevladujoča kolonialistična perspektiva.

Med raziskovanjem sem zbirala podobe, s katerimi bi lahko vzniknila nova razodetja. Prisvojila sem si podobe, zajete v prejšnjih stoletjih, ki so izvirno nastale za antropološki prikaz črnskega ljudstva, in jih ponovno natisnila na fotografski papir. Nato sem v podobe posegla z iglo in volno.

Kadar te ustvarjene strukture postanejo razviti označevalci političnega, kulturnega, družbenega in nacionalnega programa, se spremenijo v uveljavljene zgodovinske dokaze, ki sčasoma pronicajo v kolektivno zavest in aktivno sodelujejo v zgodovinski reprezentaciji.

Propedevtika spomeniških struktur – tretji zvezek raziskuje naravo in pojavnost zgodovinskih zgradb in spomenikov kot kulturnih artefaktov v odnosu do njihove fotografske upodobitve. Delo prav tako preiskuje gesto fotografiranja – dejanje produkcije in njeno posledično posredovalno operacijo – in gesto prisvajanja fotografskih dokumentov kulturne zgodovine kot dokazov zgodovinskih dogodkov. Projekt s prikritim pomenjanjem objekta in fotografskega zapisa meri na kritično refleksijo artikulacijske težnje kolektivne, nacionalne in kulturne pripovedi spomenikov in obeležij.

7 min.
Poleg prepoznavnih spomenikov in velikih obeležij je v tej pokrajini še veliko krajev, na katerih so posamezniki izgubili življenje.

Najnovejše delo Dara McGratha se osredotoča na irsko vojno za neodvisnost kot eno ključnih točk irske zgodovine. Med letoma 1919 in 1921 je v boju za neodvisno Republiko Irsko življenje izgubilo približno 1400 ljudi. Najbolj krvave bitke so se odvijale v mestu in okrožju Cork. Zaradi konflikta v Corku je preminilo 528 ljudi, med njimi so bili civilisti, irski prostovoljci (ki so leta 1920 postali znani kot Irska republikanska armada (IRA) oziroma Óglaigh Na hÉireann) in britanska vojska.

V številu mrtvih v mestu in okrožju je zajetih tudi 63 domnevnih in znanih obveščevalcev, ki so bili usmrčeni. Nekaterih trupel niso nikoli našli. Poleg prepoznavnih spomenikov in velikih obeležij je v tej pokrajini še veliko krajev, na katerih so posamezniki izgubili življenje. Dandanes se nevede sprehajamo mimo neoznačenih prizorišč tragedij iz tistega časa.

Fotografije izpostavljajo te prostore kot prizorišča spomina na izgubljena življenja. Tako lahko na fotografijah in v spremnih besedilih prvič vidimo ljudi in prostore, v katerih so preminuli med bojem v irski vojni za neodvisnost. Priznanja lokacij in okoliščin vseh smrti, ki so izredno vplivale na njihove skupnosti, so še danes močno odmevna.

Korejski šamanizem je dolgoročen projekt, ki traja že od začetka tega tisočletja.

Projekt prikazuje korejske šamane severnokorejske tradicije hwanghaedo v mejnih trenutkih. To so trenutki, ko šamani doživljajo ekstazo in trans, ker hočejo vzpostaviti stik z duhovnimi entitetami ali ker jih obsedajo bogovi, duhovi ali predniki. Takrat so v vmesnem stanju, »ne eno ne drugo«, položaju, ki ga je zelo težko opisati in ga ljudje dejansko izkušajo na mnogotere načine. Tradicijo hwanghaedo so v Južno Korejo uvozili šamani, ki so po korejski vojni iz Severne Koreje prišli tja kot begunci. Ta ekstatična in divja obredna praksa je v Južni Koreji preživela zato, ker so številni begunci to tradicijo dojemali kot del svoje kulture in identitete. Medtem ko se v Južni Koreji danes prakticira več regionalnih tradicij šamanizma, šamanizem hwanghaedo v širokih krogih velja za tisto tradicijo, ki ohranja magijsko-religiozne poteze; te tvorijo duhovno bistvo verovanja in prakse korejskega šamanizma.

Korake čez fizičen prag poznamo kot adorcizem in eksorcizem – priklic in izganjanje demonov ali duhov.

Karen Smith (1966–2017) se je dolgo zanimala za spremenjena stanja zavesti. Ko je iskala pomoč za svojo duševno bolezen, se je srečala z Agripovimi deli o okultni filozofiji in rabi govorjenih formul za vstop v in izstop iz različnih stanj bivanja. Te korake čez fizičen prag poznamo kot adorcizem in eksorcizem – priklic in izganjanje demonov ali duhov. Leta 1999 je v teku enega tedna preizkusila nekaj Agripovih tehnik. Odločila se je, da bo vase najprej povabila in nato iz sebe izgnala sedem duhov, povezanih s planeti antike. Vsak dan je zabeležila en ritual. Za vsako akcijo je uporabila iste pripomočke: kad, polno vode, svetilko in kasetni predvajalnik, na katerem je predvajala zaklinjanja, ki jih je predhodno posnel obredni čarovnik. Tu objavljamo rezultate teh ontoloških eksperimentov.

< 1 min.
Raziskovanje jo je vodilo od mantra vibracij v mirni vodi (življenjski simbol) do vibracije svetlobe (življenjski simbol) kot nosilke informacij.

Delo Renáte Liszi ustvarja vizualne znake, ki izvirajo iz sferičnih oblik svete geometrije na fotogramih. Njene podobe, posnete brez kamere, se osredotočajo na Enost – vesolje in mi – ter temeljijo na Luči duše. Dela s svojim glasom, ki ustvarja rahlo valovanje na vodi. Njeno eksperimentiranje se je začelo z raziskovanjem bija manter Aum, RaMaDaSa in SaTaNaMa ki opisuje večni življenjski cikel: rojstvo, življenje, smrt, ponovno rojstvo. Raziskovanje jo je vodilo od mantra vibracij v mirni vodi (življenjski simbol) do vibracije svetlobe (življenjski simbol) kot nosilke informacij. Temeljna povezava med vodnimi in svetlobnimi valovi je v njeno eksperimentalno delo vnesla dodatno vzpodbudo. Količina vode, oblika posod, barve svetlobe, koti svetlobe – to so različne raziskovalne poti. Sveti geometrični koti in raznolikost valovnih dolžin elektromagnetnega valovanja so ustvarili intimen, meditativen prostor, ki poraja unikatne fotograme. V začetku je eksperimentirala s pozitivnim ČB papirjem, nato s ČB negativnimi filmi dimenzij 5 × 4˝ in 10 × 8˝. Ortokromatski negativi so ji omogočili, da dela v temnični svetlobi, kar jo je vodilo v ustvarjanje povečanih podob, pomešanih z drugimi valovnimi dolžinami. Tako se je skozi barvo ponovno rodil  monokromat.

prijavi se

prijavi se na novice in pozive za projekte in prispevke
novice

avtor: Andreas Müller-Pohle
produkcija: Cankarjev dom, kulturni in kongresni center, Ljubljana in zavod Membrana
kuratorstvo in postavitev: Jan Babnik in Nataša Ilec Kralj
kustosinja razstavnega programa Cankarjevega doma: Katja Ogrin
22. marec–14. maj 2023, Mala galerija Cankarjevega doma
Otvoritev: 22. marec ob 20. uri.

VODENI OGLEDI:

10. maj 2023 ob 13. uri, Mala galerija Cankarjevega dom (vodi Jan Babnik)
14. maj 2023, ob 11. uri (zaključek razstave), Mala galerija Cankarjevega dom (vodi Jan Babnik)

razstavljoči avtorji: Anne Noble, Ewa Doroszenko, Goran Bertok, Gorkem Ergun, Karina-Sirkku Kurz, Špela Šivic
produkcija: Cankarjev dom, kulturni in kongresni center, Ljubljana in zavod Membrana
zasnova: zavod Membrana (Jan Babnik, Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj)
kuratorstvo in postavitev: Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
kustosinja razstavnega programa Cankarjevega doma: Katarina Hergouth
19. januar–1. marec 2022, Prvo preddverje Cankarjevega doma
Otvoritev: 19. januarja ob 19. uri.

Koža, 19. januar – 1. marec 2022
Mednarodna fotografska razstava
Cankarjev dom, prvo preddverje

otvoritev: 19.1.2022 ob 19:00

avtorji: Goran Bertok, Ewa Doroszenko, Görkem Ergün, Karina-Sirkku Kurz, Anne Noble, Špela Šivic
zasnova razstave: zavod Membrana – Jan Babnik, Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
kuratorstvo: Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
produkcija: Cankarjev dom in zavod Membrana

Podaljšan rok za oddajo predlogov prispevkov (povzetki dolžine do 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 30. avgust 2021. Podaljšan rok za oddajo celotnih prispevkov na podlagi izbranih predlogov je 4. oktober 2021. Predloge pošljite prek spletnega obrazca ali se obrnite na nas prek kontaktnega obrazca in/ali naslova editors(at)membrana.org.

Podaljšan rok za oddajo predlogov prispevkov (povzetki dolžine do 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 11. junij 2021. Podaljšan rok za oddajo celotnih prispevkov na podlagi izbranih predlogov je 16. avgust 2021. Predloge pošljite prek spletnega obrazca ali se obrnite na nas prek kontaktnega obrazca in/ali naslova editors(at)membrana.org.

Prijave sprejemamo do vključno ponedeljka 26. 10. 2020 na:
elektronski naslov: info@membrana.org
in/ali
poštni naslov: Membrana, Maurerjeva 8, 1000 Ljubljana

Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 27. julij 2020. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 21. september 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.

kje: Cankarjev dom, sejna soba M3/4
kdaj: 27. februar 2020, 0b 18. uri

20. januar–1. marec 2020 / Prvo preddverje Cankarjevega doma
Otvoritev: Predstavitev na strani CD 
ČE, 30. jan 2020, ob 18.00 // Vodstvo po razstavi z Jasno Jernejšek, sokuratorko razstave, in Špelo Škulj, vizualno umetnico
ČE, 6. feb 2020, ob 18.00 // Vodstvo po razstavi z Janom Babnikom, sokuratorjem razstave, in Miho Godcem, vizualnim umetnikom
ČE, 20. feb 2020, ob 18.00 // Vodstvo po razstavi z Jasno Jernejšek, sokuratorko razstave, Miho Godcem in Valerie Wolf Gang, vizualnima umetnikoma
ČE, 27. feb 2020, ob 18.00 // Pogovor z Marion Balac, vizualno umetnico, in Jožetom Guno, docentom na Fakulteti za elektrotehniko UL

kje: Galerija Jakopič, Ljubljana, v sklopu razstave Jaka Babnik: Pigmalion
kdaj: 5. december 2019
trajanje: 18.00 – 21.00
sodelujeta: dr. Victor Burgin, dr. Ilija T. Tomanić
moderator: dr. Jan Babnik

  • 18.00: Predavanje Victorja Burgina: Kaj je kamera? Kje je fotografija?
  • 19.00: Predstavitev nove številke revije Fotografije (Kamera in aparat: Izbrani spisi Victorja Burgina) v pogovoru z umetnikom in teoretikom Victorjem Burginom in Ilijo T. Tomanićem, piscem spremne besede k slovenskemu prevodu. Pogovor bo moderiral Jan Babnik, gl. in odgovorni urednik revije Fotografija
  • 20.30: razprodaja preteklih številk revije Fotografija

Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 16. december 2019. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 16. marec 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.