Osvoboditev

uvodnik

uvodnik

Od družbenih in političnih bojev Pariške komune v devetnajstem stoletju pa do protikolonialnih in protiimperialističnih osvobodilnih gibanj dvajsetega stoletja, prek emancipatornih bojev (kot so gibanja za osvoboditev žensk in gibanja za delavske pravice) in osamosvojitvenih gibanj (kot je bilo slovensko) pa vse do dandanašnjih gibanj za emancipacijo in neodvisnost se je fotografijo uporabljalo kot sredstvo za zagovarjanje oziroma mobilizacijo podpore ter promocijo teh gibanj ali njihovih ciljev, pa tudi za historizacijo teh dogodkov in bojev. Fotografija je zabeležila in uokvirila tako ključne zgodovinske trenutke kot tudi na videz nepomembne malenkosti, da bi tako priobčila dramatičnost in kompleksnost kolektivnih akcij. Fotografije teh gibanj, naj gre za družbeni razred, etnično pripadnost, spol ali kaj drugega, so vedno spadale k idejam skupin subalternov, ki se borijo proti tokovom dominantnih družbeno-političnih oblasti in se prebijajo skoznje. Z leti so se s kroženjem po različnih družbenih in kulturnih sferah na te podobe nalagali novi pomeni in ker so v stanju nenehnega gibanja, se jih je pogosto rekonceptualiziralo v namene konstrukcije »vedno nove« ponovno izumljene sedanjosti.

Če fotografija deluje kot vizualno uprizarjanje zamišljene družbene resničnosti in če jo je moč zamrzniti in upomeniti samo v smislu specifičnega dejanja, ki ga mora izvršiti, kako potem lahko vzpostavlja nove niti državljanskih odnosov? Načini, na katere lahko bodisi okrepi ali spodkoplje geopolitična razmerja moči, dominantno družbeno stratifikacijo in porazdelitev družbeno politične oblasti, so znak določene moči fotografije, ki je odločilno politična. Natanko ta operativni neksus osvoboditeljskih fotografij v času osvobajanja je ključnega pomena. Naj imamo fotografije teh gibanj za osvobajajoče same po sebi? Ali bi jih morali ocenjevati samo po učinku in po tem, ali in do kakšne mere so bile zmožne sprožiti spremembe?

Ta vprašanja se izkažejo za še bolj pereča in zapletena v kontekstu širšega medijskega okolja, ki ga preobražajo digitalne tehnologije in prakse družabnih medijev. Utopične, osvoboditeljske obljube teh medijev so že zdavnaj prelomljene ravno z globalnim vzponom iliberalnega populizma, pa vendar umetniške kvalitete, prevladujoča demokratizacija proizvodnje in cirkulacije ter odnosi med skupnostmi in omrežji ponujajo tako izzive kot tudi priložnosti za osvobajajočo javno umetnost.

vsebina

Retomada je mnogo več kot samo ponovno prilaščanje ozemlja, predstavlja jedro mobilizacije staroselcev, protagonizem in avtonomijo.

Staroselski futurizem je v staroselski sodobni kulturi prisoten vse intenzivneje: v glasbi, umetnosti in na festivalih. Kadu Xukuru je multimedijski umetnik, ki ustvarja kolaže; v njih združuje grafično oblikovanje in fotografsko prakso ter ilustrira svoj pogled na prihodnost staroselcev. Kadu je v pogovoru izpostavil pomembne simbole, vidne v njegovih delih, in pojasnil, kako njegova umetniška praksa vzajemno deluje z odporniškimi gibanji, v katerih je aktiven, zlasti z retomado, gibanjem za ponovno prilastitev tradicionalnih ozemelj staroselcev.

3 min.
Brazilska zgodovina, ki ji je vedno diktirala očitno prevladujoča kolonialistična perspektiva.

Med raziskovanjem sem zbirala podobe, s katerimi bi lahko vzniknila nova razodetja. Prisvojila sem si podobe, zajete v prejšnjih stoletjih, ki so izvirno nastale za antropološki prikaz črnskega ljudstva, in jih ponovno natisnila na fotografski papir. Nato sem v podobe posegla z iglo in volno.

Kadar te ustvarjene strukture postanejo razviti označevalci političnega, kulturnega, družbenega in nacionalnega programa, se spremenijo v uveljavljene zgodovinske dokaze, ki sčasoma pronicajo v kolektivno zavest in aktivno sodelujejo v zgodovinski reprezentaciji.

Propedevtika spomeniških struktur – tretji zvezek raziskuje naravo in pojavnost zgodovinskih zgradb in spomenikov kot kulturnih artefaktov v odnosu do njihove fotografske upodobitve. Delo prav tako preiskuje gesto fotografiranja – dejanje produkcije in njeno posledično posredovalno operacijo – in gesto prisvajanja fotografskih dokumentov kulturne zgodovine kot dokazov zgodovinskih dogodkov. Projekt s prikritim pomenjanjem objekta in fotografskega zapisa meri na kritično refleksijo artikulacijske težnje kolektivne, nacionalne in kulturne pripovedi spomenikov in obeležij.

impressum

FOTOGRAFIJA 95, 96 / 2021 • ISSN 1408-3566 • eISSN 1855-8941 •

izdajatelj revije Fotografija: Membrana, Maurerjeva 8, 1000 Ljubljana • tel.: +386 (0) 31 777 959 uredniki: Jan Babnik (gl. in odg. urednik), Ilija T. Tomanić, Jaka Gerčar (pomočnik uredništva)
uredniški odbor: Mark Curran (Dublin Institute of Technology, Irska; Freie Universität Berlin, Nemčija), Ana Peraica (neodvisna raziskovalka, poučevalka, Hrvaška), Witold Kanicki (UAP Poznań, Poljska), Miha Colner (Mednarodni grafični likovni center, MGLC, Ljubljana, Slovenija), Lenart Kučić (neodvisni novinar, Pod črto, Slovenija), Emina Djukić (Univerza v Ljubljani, Slovenija), Jasna Jernejšek (neodvisna raziskovalka, kuratorka, Slovenija), Asko Lehmuskallio (Univerza Tampere, Finska), Devon Schiller (neodvisni raziskovalec, ZDA), dr. Robert Hariman (Univerza Northwestern, ZDA), dr. Murat Germen (Sabanci University, Istanbul), Alisha Sett (Jnanapravaha Mumbai, India), dr. Andreia Alves De Oliveira, dr. John Hillman (Univerza v Birminghamu)
avtorji prispevkov: Victor Burgin, Miha Colner, Mark Curran, Hana Čeferin, Louise M. Hisayasu, Uroš Hočevar, Vasileios Kantas, Ana Likar, Oto Luthar, Andreia Alves de Oliveira, Rune Peitersen, Pia Prezelj, Klara Širovnik, Neja Tomšič
projekti in fotografije: Ho Rui An, Matija Brumen, Božidar Dolenc, Yannis Karpouzis, Borut Krajnc, Nicolas Lambouris, Tomi Lombar, Dara McGrath, Nik Erik Neubauer, Tone Stojko, Jože Suhadolnik, Chris Tigra, Kadu Xukuru
prevodi: Nataša Ilec Kralj, Jaka Andrej Vojevec • jezikovni pregled slovenščine: Nina Žitko Pucer
oblikovanje: Primož Pislak, LUKS Studio
priprava za tisk in tisk: Cicero • naklada: 400 izvodov

izid revije je finančno podprla Javna agencija za knjigo Republike Slovenije • spletne objave rubrike Kontrola in kritika so sofinancirane s strani Ministrstva za kulturo Republike Slovenije v okviru razpisa Redni letni javni projektni razpis za sofinanciranje programskih vsebin medijev v letu 2021 • vse fotografije in besedila © Membrana, razen tam, kjer je navedeno drugače • fotografija na naslovnici: Yannis Karpouzis, iz knjige Paralelna kriza, 2021 – z dovoljenjem avtorja • fotografija na zadnji platnici: Nik Erik Neubauer, Petkovi protesti, 2020 – z dovoljenjem avtorja • fotografija na notranji strani platnic: Rune Peitersen in Mikica Andrejić, Rudarsko mesto, 2021, zajem zaslonske slike iz videoposnetka – z dovoljenjem avtorjev.

prijavi se

prijavi se na novice in pozive za projekte in prispevke
novice

Koža, 19. januar – 1. marec 2022
Mednarodna fotografska razstava
Cankarjev dom, prvo preddverje

otvoritev: 19.1.2022 ob 19:00

avtorji: Goran Bertok, Ewa Doroszenko, Görkem Ergün, Karina-Sirkku Kurz, Anne Noble, Špela Šivic
zasnova razstave: zavod Membrana – Jan Babnik, Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
kuratorstvo: Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
produkcija: Cankarjev dom in zavod Membrana

Podaljšan rok za oddajo predlogov prispevkov (povzetki dolžine do 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 30. avgust 2021. Podaljšan rok za oddajo celotnih prispevkov na podlagi izbranih predlogov je 4. oktober 2021. Predloge pošljite prek spletnega obrazca ali se obrnite na nas prek kontaktnega obrazca in/ali naslova editors(at)membrana.org.

Podaljšan rok za oddajo predlogov prispevkov (povzetki dolžine do 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 11. junij 2021. Podaljšan rok za oddajo celotnih prispevkov na podlagi izbranih predlogov je 16. avgust 2021. Predloge pošljite prek spletnega obrazca ali se obrnite na nas prek kontaktnega obrazca in/ali naslova editors(at)membrana.org.

Prijave sprejemamo do vključno ponedeljka 26. 10. 2020 na:
elektronski naslov: info@membrana.org
in/ali
poštni naslov: Membrana, Maurerjeva 8, 1000 Ljubljana

Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 27. julij 2020. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 21. september 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.

kje: Cankarjev dom, sejna soba M3/4
kdaj: 27. februar 2020, 0b 18. uri

kje: Galerija Jakopič, Ljubljana, v sklopu razstave Jaka Babnik: Pigmalion
kdaj: 5. december 2019
trajanje: 18.00 – 21.00
sodelujeta: dr. Victor Burgin, dr. Ilija T. Tomanić
moderator: dr. Jan Babnik

  • 18.00: Predavanje Victorja Burgina: Kaj je kamera? Kje je fotografija?
  • 19.00: Predstavitev nove številke revije Fotografije (Kamera in aparat: Izbrani spisi Victorja Burgina) v pogovoru z umetnikom in teoretikom Victorjem Burginom in Ilijo T. Tomanićem, piscem spremne besede k slovenskemu prevodu. Pogovor bo moderiral Jan Babnik, gl. in odgovorni urednik revije Fotografija
  • 20.30: razprodaja preteklih številk revije Fotografija

Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 16. december 2019. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 16. marec 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.