Osvoboditev
- Fotografija št. 95/96
- 2021
uvodnik
uvodnik
Od družbenih in političnih bojev Pariške komune v devetnajstem stoletju pa do protikolonialnih in protiimperialističnih osvobodilnih gibanj dvajsetega stoletja, prek emancipatornih bojev (kot so gibanja za osvoboditev žensk in gibanja za delavske pravice) in osamosvojitvenih gibanj (kot je bilo slovensko) pa vse do dandanašnjih gibanj za emancipacijo in neodvisnost se je fotografijo uporabljalo kot sredstvo za zagovarjanje oziroma mobilizacijo podpore ter promocijo teh gibanj ali njihovih ciljev, pa tudi za historizacijo teh dogodkov in bojev. Fotografija je zabeležila in uokvirila tako ključne zgodovinske trenutke kot tudi na videz nepomembne malenkosti, da bi tako priobčila dramatičnost in kompleksnost kolektivnih akcij. Fotografije teh gibanj, naj gre za družbeni razred, etnično pripadnost, spol ali kaj drugega, so vedno spadale k idejam skupin subalternov, ki se borijo proti tokovom dominantnih družbeno-političnih oblasti in se prebijajo skoznje. Z leti so se s kroženjem po različnih družbenih in kulturnih sferah na te podobe nalagali novi pomeni in ker so v stanju nenehnega gibanja, se jih je pogosto rekonceptualiziralo v namene konstrukcije »vedno nove« ponovno izumljene sedanjosti.
Če fotografija deluje kot vizualno uprizarjanje zamišljene družbene resničnosti in če jo je moč zamrzniti in upomeniti samo v smislu specifičnega dejanja, ki ga mora izvršiti, kako potem lahko vzpostavlja nove niti državljanskih odnosov? Načini, na katere lahko bodisi okrepi ali spodkoplje geopolitična razmerja moči, dominantno družbeno stratifikacijo in porazdelitev družbeno politične oblasti, so znak določene moči fotografije, ki je odločilno politična. Natanko ta operativni neksus osvoboditeljskih fotografij v času osvobajanja je ključnega pomena. Naj imamo fotografije teh gibanj za osvobajajoče same po sebi? Ali bi jih morali ocenjevati samo po učinku in po tem, ali in do kakšne mere so bile zmožne sprožiti spremembe?
Ta vprašanja se izkažejo za še bolj pereča in zapletena v kontekstu širšega medijskega okolja, ki ga preobražajo digitalne tehnologije in prakse družabnih medijev. Utopične, osvoboditeljske obljube teh medijev so že zdavnaj prelomljene ravno z globalnim vzponom iliberalnega populizma, pa vendar umetniške kvalitete, prevladujoča demokratizacija proizvodnje in cirkulacije ter odnosi med skupnostmi in omrežji ponujajo tako izzive kot tudi priložnosti za osvobajajočo javno umetnost.
umetniki in projekti
vsebina
- št. 95/96
- 2021
- 14/02/2022
Staroselski futurizem je v staroselski sodobni kulturi prisoten vse intenzivneje: v glasbi, umetnosti in na festivalih. Kadu Xukuru je multimedijski umetnik, ki ustvarja kolaže; v njih združuje grafično oblikovanje in fotografsko prakso ter ilustrira svoj pogled na prihodnost staroselcev. Kadu je v pogovoru izpostavil pomembne simbole, vidne v njegovih delih, in pojasnil, kako njegova umetniška praksa vzajemno deluje z odporniškimi gibanji, v katerih je aktiven, zlasti z retomado, gibanjem za ponovno prilastitev tradicionalnih ozemelj staroselcev.
- Ključne besede: dekolonizacija, futurismo indígena, kolaž, retomada, staroselski futurizem
Louise M. Hisayasu je neodvisna raziskovalka in projektna koordinatorka, ki deluje v Berlinu. Njene raziskave in interdisciplinarna praksa so zlasti usmerjene v razumevanje, kako kolektivni spomin oblikuje, ustvarja in določa kulturo. V Berlinu raziskuje staroselsko sodobno kulturo, predvsem sodobno glasbo, staroselski futurizem in medijske umetnosti.
Kadu Xukuru je multimedijski umetnik, ki združuje fotografsko, digitalno in videoperformativno umetniško prakso. Na Katoliški univerzi v Pernambucu je magistriral iz zgodovine; danes je aktivni član organizacije Mata Sul Indígena.
- Mirim, Katú. 2021. Futurismo Indígena. Online. Dostopno tukaj.
- Oliveira, Kelly. N. d. »Os Brasis E Suas Memórias.« V Xicão Xukuru: Biografia. Dostopno tukaj.
- Povos Indígenas no Brasil, Xukuru. Dostopno tukaj.
- Rabben, Linda. 2003. Brazil’s Indians and the Onslaught of Civilization: The Yanomami and the Kayapo. University of Washington Press.
- Xukuru, Kadu in conversation with Louise Hisayasu. 2021.
- Ze, Antonio. 2020. »Conheca a diversidade e o ativismo da música indígena contemporânea.« Sim São Paulo. Online. 10. september 2020. Dostopno tukaj.
Med raziskovanjem sem zbirala podobe, s katerimi bi lahko vzniknila nova razodetja. Prisvojila sem si podobe, zajete v prejšnjih stoletjih, ki so izvirno nastale za antropološki prikaz črnskega ljudstva, in jih ponovno natisnila na fotografski papir. Nato sem v podobe posegla z iglo in volno.
Chris Tigra je brazilska umetnica, ki deluje s hibridnimi jeziki, raziskuje človeške vztrajnosti in urbani posluh. Lastna dela dojema kot del večjega kulturnega aktivističnega projekta, ki – izvirajoč iz globoke radovednosti in kritične interakcije s svetom – raziskuje družbeno spremenljivost. Tigra je študirala umetnost na Univerzi v Minas Gerais na Guignardu. Rodila se je v Sãu Paulu,
živi in deluje pa v Belo Horizonteju.
www.christigra.com
@ch_tigr
tigrametigra@gmail.com
PRENESI PDF:
- št. 95/96
- 2021
- 13/02/2022
Propedevtika spomeniških struktur – tretji zvezek raziskuje naravo in pojavnost zgodovinskih zgradb in spomenikov kot kulturnih artefaktov v odnosu do njihove fotografske upodobitve. Delo prav tako preiskuje gesto fotografiranja – dejanje produkcije in njeno posledično posredovalno operacijo – in gesto prisvajanja fotografskih dokumentov kulturne zgodovine kot dokazov zgodovinskih dogodkov. Projekt s prikritim pomenjanjem objekta in fotografskega zapisa meri na kritično refleksijo artikulacijske težnje kolektivne, nacionalne in kulturne pripovedi spomenikov in obeležij.
Nicolas Lambouris je multidisciplinarni umetnik in raziskovalec. Njegova dela so bila mednarodno razstavljena, so del zasebnih in javnih umetniških zbirk ter objavljena v IAPT Pressu, La Fabrici in Yard Pressu. Lambouris je član direktorskega odbora Mednarodne zveze za fotografijo in teorijo (IATP) in direktor Unita (Arts, Media & Visual Studies Center). Sodeloval je na številnih konferencah, namenjenih interdisciplinarnim študijem in kritiškim raziskavam fotografskega medija in vizualne kulture; njegov prispevek je objavljen v akademski reviji Photographies. Lambouris je diplomiral iz studijskih umetnosti in medijskih študij na Mestni Univerzi v New Yorku, magistriral pa iz fotografije na Univerzi za kreativne umetnosti v Združenem kraljestvu. Živi in deluje v Nikoziji, kjer je član Fakultete za umetnost in komunikacijo na ciprski Univerzi Frederick.
www.nicolaslambouris.com
- Riegl, Alois. (1928) 1982. »The Modern Cult of Monuments: Its Character and Origin.« Oppositions: A Journal for Ideas and Criticism in Architecture 25 (jesen): 21–51.
- Doss, Erika. 2010. Memorial Mania. Chicago in London: The University of Chicago Press.
- Shanks, Michael. 1997. »Photography and Archaeology«. V The Cultural Life of Images: Visual Representations in Archaeology, uredil Brian Leigh Molyneaux, 73–107. New York: Routledge.
PRENESI PDF:
impressum
FOTOGRAFIJA 95, 96 / 2021 • ISSN 1408-3566 • eISSN 1855-8941 •
izdajatelj revije Fotografija: Membrana, Maurerjeva 8, 1000 Ljubljana • tel.: +386 (0) 31 777 959 uredniki: Jan Babnik (gl. in odg. urednik), Ilija T. Tomanić, Jaka Gerčar (pomočnik uredništva)
uredniški odbor: Mark Curran (Dublin Institute of Technology, Irska; Freie Universität Berlin, Nemčija), Ana Peraica (neodvisna raziskovalka, poučevalka, Hrvaška), Witold Kanicki (UAP Poznań, Poljska), Miha Colner (Mednarodni grafični likovni center, MGLC, Ljubljana, Slovenija), Lenart Kučić (neodvisni novinar, Pod črto, Slovenija), Emina Djukić (Univerza v Ljubljani, Slovenija), Jasna Jernejšek (neodvisna raziskovalka, kuratorka, Slovenija), Asko Lehmuskallio (Univerza Tampere, Finska), Devon Schiller (neodvisni raziskovalec, ZDA), dr. Robert Hariman (Univerza Northwestern, ZDA), dr. Murat Germen (Sabanci University, Istanbul), Alisha Sett (Jnanapravaha Mumbai, India), dr. Andreia Alves De Oliveira, dr. John Hillman (Univerza v Birminghamu)
avtorji prispevkov: Victor Burgin, Miha Colner, Mark Curran, Hana Čeferin, Louise M. Hisayasu, Uroš Hočevar, Vasileios Kantas, Ana Likar, Oto Luthar, Andreia Alves de Oliveira, Rune Peitersen, Pia Prezelj, Klara Širovnik, Neja Tomšič
projekti in fotografije: Ho Rui An, Matija Brumen, Božidar Dolenc, Yannis Karpouzis, Borut Krajnc, Nicolas Lambouris, Tomi Lombar, Dara McGrath, Nik Erik Neubauer, Tone Stojko, Jože Suhadolnik, Chris Tigra, Kadu Xukuru
prevodi: Nataša Ilec Kralj, Jaka Andrej Vojevec • jezikovni pregled slovenščine: Nina Žitko Pucer
oblikovanje: Primož Pislak, LUKS Studio
priprava za tisk in tisk: Cicero • naklada: 400 izvodov
izid revije je finančno podprla Javna agencija za knjigo Republike Slovenije • spletne objave rubrike Kontrola in kritika so sofinancirane s strani Ministrstva za kulturo Republike Slovenije v okviru razpisa Redni letni javni projektni razpis za sofinanciranje programskih vsebin medijev v letu 2021 • vse fotografije in besedila © Membrana, razen tam, kjer je navedeno drugače • fotografija na naslovnici: Yannis Karpouzis, iz knjige Paralelna kriza, 2021 – z dovoljenjem avtorja • fotografija na zadnji platnici: Nik Erik Neubauer, Petkovi protesti, 2020 – z dovoljenjem avtorja • fotografija na notranji strani platnic: Rune Peitersen in Mikica Andrejić, Rudarsko mesto, 2021, zajem zaslonske slike iz videoposnetka – z dovoljenjem avtorjev.