Teja Miholič

Teja Miholič je diplomirala iz fotografije na Visoki šoli za storitve v Ljubljani in pred kratkim magistrirala iz filma na Univerzi Jean Jaurès v Toulousu. Trenutno živi in dela v Ljubljani kot režiserka, direktorica fotografije in sodobna umetnica. Glavna področja njenega raziskovanja in ustvarjanja so internetna pop kultura, gifi ter statika in dinamika podob. Od leta 2015 je zaposlena v Galeriji Fotografiji.

št. -
2021
15/10/2021

Kontrola & Kritika

Na začetku in na koncu: jok

Recenzija fotoknjige Nika Erika Neubauerja Ko greš na jug, vedno jokaš dvakrat

Teja Miholič

št. -
2021
15/10/2021

7 min.

Zatohel vlak, Neapelj izginja v mraku, prijatelji so zaspali.

Ko greš na jug, vedno jokaš dvakrat, prva fotoknjiga dokumentarnega fotografa Nika Erika Neubauerja, z zgovornim naslovom nakazuje odkrito in iskreno pustolovščino, ki jo je avtor doživljal na jugu Italije. Igre s sencami, portreti ljudi, ki so včasih zunaj fokusa, presvetljene figure, zabrisane impresije krajev tvorijo nekonvencionalno fotografsko pripoved. Neubauer v vsaki fotografiji pusti delček lastnega dojemanja in nas nikamor ne usmerja. Sam pravi, da ljudi tam ni težko fotografirati in da so večinoma celo počaščeni, če se jih posname. Domačine fotografira, kakor da je tudi sam eden od njih, saj mu iskreno razkrivajo svoje občutke in prostore. Njegove fotografije italijanskega juga pa niso očarljive le zaradi tega, kar pokažejo, ampak predvsem zaradi tistega, kar na njih ostaja skrito.

Ključne besede: Antonio Rollo, Bari, dokumentarna fotografija, fotoknjiga, Italija

Teja Miholič (1993) je diplomirala iz fotografije na VIST-u v Ljubljani in magistrirala iz filma na univerzi Jean Jaurès v Toulousu. Trenutno živi in dela kot režiserka, direktorica fotografije in sodobna umetnica v Ljubljani. Njeni filmi so bili predvajani na filmskih festivalih v Sloveniji, Avstriji, Srbiji, Kolumbiji in Franciji. Svoja dela je razstavljala v MSUM-u, DobriVagi, Ulični galeriji, Galeriji Fotografiji, Galeriji Photon itd. Leta 2021 se je vpisala v kuratorsko šolo SCCA.

Nik Erik Neubauer (1994) je vizualni umetnik in fotograf iz Ljubljane. Diplomiral je iz fotografije na VIST-u na Oddelku za fotografijo (2017) in magistriral na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani (2021). Bil je finalist izborov Balkan Photo Award (2017), Malta International Photo Award (2018), Brussels Street Photography Festival (2019) in natečaja Drugačni svetovi (2020). Je večkratni nagrajenec natečaja Rovinj Photodays (2018 in 2020). V letu 2020 je prejel nagrado za najboljšo fotografijo glasbenega dogodka na Festivalu Tresk. V letu 2021 je bil nominiran za Leica Oscar Barnack Newcomer Award, revija GUP Magazine pa ga je na izboru Fresh Eyes uvrstila med najperspektivnejše evropske fotografe.

Bourgeois-Vignon, Anne. 2017. »Sleeping By The Mississippi.« Dostopno tukaj.
Chioccetti, Federica. 2019. »What is a Photo-Text Book?« Dostopno tukaj.
Neubauer, Nik Erik. 2021. »Produkcija dokumentarne fotografije.« ALUO, Ljubljana, 2021. Dostopno tukaj.
Neubauer, Nik Erik in Antonio Rollo. 2021. »Ko greš na jug, vedno jokaš dvakrat.« Pogovor ob izidu knjige, 10. september 2021. Galerija Fotografija, Ljubljana.

št. 93/94
2020
20/12/2020

eng

Članek

Prijazni gospodar boža psičke

Transmutacija poenostavljene populistične retorike v instagramske fotografije

Teja Miholič

št. 93/94
2020
20/12/2020

6 min.

V nasprotju z materialnim svetom v družbenih omrežjih vlada tehnokapital, ki gospodarja in povprečnega človeka postavlja na isto raven.

Komunikacijska moč družbenega omrežja Instagram je pomembna za obravnavo ravno zaradi svojega sproščenega značaja predstavljanja detajlov iz povprečnih življenj posameznikov. Primerjava načina samoreprezentacije influencerjev in politikov nakazuje spremenjene dinamike družbene moči, saj je ta na spletu dostopna komurkoli, ki uspe prepričati sledilce, da se z njim identificirajo ali pa da si želijo to doseči v prihodnosti. Predpostavi se dva različna načina identifikacije z vplivnežem, in sicer večanje ali manjšanje razdalje med njim in njegovimi sledilci. V besedilu se osredotoča na slednjega, kjer se politiki z razkazovanjem banalnosti svojih vsakdanov približujejo ljudstvu. Po pregledovanju profilov dveh slovenskih politikov se opazi vzorec, da to največkrat storita s fotografijami psičkov ali muck.

Ključne besede: domače živali, gospodar, Instagram, politika, populistična retorika, selfiji

Bate, David. 2009. »Photography: The Key Concepts.« New York: Berg.
Bourdieu, Pierre. 1990. »Photography: A Middle-brow Art.« Cambridge: Polity Press.
Bourdieu, Pierre. 1989. »Social Space and Symbolic Power.« Sociological Theory 7 (1): 14–25.
Horrowitz, Bruce. 2015. »Puppy vs. Puppy: Tail of Super Bowl Ads.« Usa Today. Dostopno tukaj.
Karadimitriou, Achilleas in Anastasia Veneti. 2016. »Political Selfies: Image Events in the New Media Field.« London: Palgrave McMillan.
Lindholm, Jenny, Tom Carlson in Joachim Högväg. 2020. »See Me, Like Me! Exploring Viewers’ Visual Attention to and Trait Perceptions of Party Leaders on Instagram.« The International Journal of Press/Politics: 1–21.
Lorenz, Taylor. 2020. »Michael Bloomberg’s Campaign Suddenly Drops Memes Everywhere.« The New York Times. Dostopno tukaj.
Nittono, Hiroshi, Michiko Fukushima, Akihiro Yano, and Hiroki Moriya. 2012. »The Power of Kawaii: Viewing Cute Images Promotes a Careful Behavior and Narrows Attentional Focus.« https://doi.org/10.1371/journal.pone.0046362.
Rodina, Elena and Dimitriy Dligach. 2018. »Dictator’s Instagram: Personal and Political Narratives in a Chechen Leader’s Social Network.« Caucausus Survey 7 (2): 95–109.

Teja Miholič

Avtorji

Umetniki & Projekti

prijavi se na novice in pozive za projekte in prispevke

izdaje

za avtorje

prijavi se

prijavi se na novice in pozive za projekte in prispevke

novice