- št. -
- 2022
- 28/11/2022
10 min.
Ana Likar (1996) je zaključila študij likovne umetnosti na dunajski Univerzi za uporabne umetnosti. Ustvarja intermedijsko, pri tem pa vselej izhaja iz vprašanj o pogojih produkcije narativov in podob ter poskuša nasloviti tisto, kar ostaja skrito. Do sedaj je razstavljala na Dunaju (Mauve, New Yörg, Fluc), v Ljubljani (Galerija 7.069, DobraVaga, P74), v Moskvi in Gyumriju, trenutno pa v Ljubljani opravlja pripravništvo pri Mestu žensk.
Umetnost med platnicami je kratek pregled nekaterih aktualnejših knjig umetnika v Sloveniji, oblik in vsebin, ki jih posredujejo, in načinov, kako dosežejo javnost. Besedilo uvodoma nekoliko zameji oziroma opredeli medij (knjige umetnika), ki definicijam sicer ni naklonjen, v naboru izbranih del pa hitro postane jasna prav raznolikost, ki jo pojem zaobjema. Vse izbrane knjige so bile nagrajene s strani Zavoda P.A.R.A.S.I.T.E., ki je eden redkih podpornikov tega medija pri nas, a besedilo se bolj kot o (ne)uspehih slednjega sprašuje o poskusih samoniklih pristopov in dostopnejši produkciji, ki jo, denimo, lahko prepoznamo v tradiciji zina.
Ana Likar (1996) je vizualna umetnica, ki je študij zaključila na Dunaju, trenutno pa živi in dela v Ljubljani. Ustvarja intermedijsko, v svojem delu pa se ukvarja predvsem z vprašanji o pogojih produkcije narativov in podob ter poskuša nasloviti tisto, kar ostaja skrito. Do sedaj je razstavljala na Dunaju (mumok, Mauve, New Yörg, Fluc), v Ljubljani (MSUM, Galerija P74, SCCA, Prirodoslovni muzej), v Beogradu in Moskvi.
Max Pinckers v svoji umetniški praksi in raziskovanju prevprašuje zlasti strukture, ki oblikujejo dokumentarno fotografijo in ustvarjajo njene realizme. Dokumentarizem pri tem naslavlja večslojno in vanj ne vključuje le fotografij, temveč tudi besedila, intervjuje, objekte, najdene posnetke, arhivsko gradiva, kompleksnost pristopa, ki ga uporablja, pa se pogosto materializira skozi knjige umetnika, izdane v samozaložbi. Pogovor z Ano Likar za osrednjo temo jemlje predvsem umetnikov aktualni projekt Nezgodovine (Unhistories), ki poskuša pokazati na slepe pege kolonialnih arhivov upora Mau Mau proti britanskim oblastem v Keniji in nastaja v sodelovanju s tamkajšnjimi vojnimi veterani. Poleg konkretnega projekta pogovor teče tudi okontekstu umetnikovega ustvarjanja, njegovih pristopih in spekulativnem dokumentarizmu širše.
Ana Likar (1996) je umetnica, ki je študirala na Dunaju, trenutno pa živi in dela v Ljubljani. Ustvarja intermedijsko, v svojem delu pa se ukvarja predvsem z vprašanji o pogojih produkcije pripovedi in podob ter poskuša nasloviti tisto, kar ostaja skrito. Do sedaj je razstavljala na Dunaju (mumok, Mauve, New Yörg, Fluc), v Ljubljani (MSUM, Galerija P74, SCCA, Prirodoslovni muzej), v Beogradu in Moskvi.
Max Pinckers (1988) je belgijski fotograf, ki v svoji praksi raziskuje predvsem ustvarjanje in percepcijo dokumentarnih podob ter ideološke in tehnološke strukture, ki jih sooblikujejo. Odraščal je v Indoneziji, Indiji, Avstraliji in Singapurju, študiral pa na Kraljevi akademiji za likovno umetnost (KASK) v Gentu, kjer je leta 2021 zagovarjal tudi doktorsko disertacijo – v kontekstu slednje je soustanovil Šolo spekulativnega dokumentarizma (The School of Speculative Documentary). V samozaložbi je izdal več knjig umetnika, leta 2015 pa ustanovil tudi neodvisno založniško hišo Lyre Press. Za svoje delo je prejel vrsto nagrad – med drugim nagrado Edward Steichen Luksemburg (leta 2015) in Leica Oskar Barnack (leta 2018).
Belinda Kazeem-Kamiński, dobitnica letošnje nagrade za sodobno fotografijo Camera Austria, večji del svojega umetniškega raziskovanja posveča odsotnostim in reprezentacijam temnopoltih v javnih arhivih. V svojih delih opominja na kolonialno zgodovino in vzpostavlja nove dialoge s preteklostjo ter ustvarja prostor za radikalno črnsko tradicijo na mestu rasističnih reprezentacij. V besedilu analiziramo umetničin formalni jezik in obravnavamo nekaj del z njene samostojne razstave v dunajski Kunsthalle, predvsem pa se posvečamo zgodbam posameznikov, ki jih v delih Belinde Kazeem-Kamiński srečamo.
Ana Likar (1996) je zaključila študij likovne umetnosti na dunajski Univerzi za uporabne umetnosti. Ustvarja intermedijsko, pri tem pa vselej izhaja iz vprašanj o pogojih produkcije narativov in podob ter poskuša nasloviti tisto, kar ostaja skrito. Do sedaj je razstavljala na Dunaju (Mauve, New Yörg, Fluc), v Ljubljani (Galerija 7.069, DobraVaga, P74), v Moskvi in Gyumriju, trenutno pa v Ljubljani opravlja pripravništvo pri Mestu žensk.
Belinda Kazeem-Kamiński (1980) je avstrijska piska, umetnica in raziskovalka. Njena umetniška praksa izhaja iz črnske feministične teorije ter je izrazito raziskovalno in procesualno osnovana. Pogosto se ukvarja z arhivskim materialom, vezanim zlasti na zgodovino temnopoltih in v svojem delu vzpostavlja prostor za radikalno črnsko tradicijo na mestu, kjer stojijo praznine rasistične reprezentacije. S prepletom dokumentarnega in fiktivnega se njena dela materializirajo z raznovrstnim naborom medijev in analizirajo kolonialno preteklost. Njeni filmi so bili med drugim predvajani na Mednarodnem filmskem festivalu v Rotterdamu in Vancouvru, na Festivalu avstrijskega filma Diagonale, poleg nagrade camera Austria pa je v zadnjih letih prejela tudi nagrado Theodorja Körnerja za projekt Naming what was once unnamable, nagrado Cathrin Pichler in štipendijo Avstrijske akademije znanosti za svojo doktorsko študijo.
Pdf formati recenzij so dostopni samo naročnikom na vse Pdf-je ( Fotografija PDF dostop ). Online vsebina je pa prosto dostopna.
Lee Lozano je bila ena pomembnejših akterk konceptualne umetnosti na newyorški umetniški sceni šestdesetih let. Prakso spajanja življenja in umetnosti je jemala resno in jo pripeljala do skrajnosti. V beležke je zapisovala naslove in navodila za umetniška dela, ki jih je izvajala (ali pa tudi ne) v vsakdanjem življenju; najbolj radikalno izmed njih je bilo eno zadnjih, naslovljeno Izstop delo, s katerim je udejanjila umik iz sveta umetnosti in med katerim je postopoma prenehala ustvarjati. V besedilu se posvečamo predvsem sklepu njene kariere ter se poskušamo približati odsotnosti, ki jo je z Izstopom uokvirila, in implikacijam, ki jih to delo ima.
Ana Likar (1996) je zaključila študij likovne umetnosti na dunajski Univerzi za uporabne umetnosti. Ustvarja intermedijsko, pri tem pa vselej izhaja iz vprašanj o pogojih produkcije narativov in podob ter poskuša nasloviti tisto, kar ostaja skrito. Do sedaj je razstavljala na Dunaju (Mauve, New Yörg, Fluc), v Ljubljani (Galerija 7.069, DobraVaga, P74), v Moskvi in Gyumriju, trenutno pa v Ljubljani opravlja pripravništvo pri Mestu žensk.
Lee Lozano je bila rojena leta 1930 v New Jerseyju kot Lenora Knaster – v najstniških letih je svoje ime Lenora nadomestila z Lee, pozneje je ob poroki z oblikovalcem in arhitektom Adrianom Lozanom prevzela njegov priimek. Med študijem v Chicagu se je sprva posvetila znanosti in filozofiji, se po diplomi kot oblikovalka zaposlila v Container Corporation of America, sredi petdesetih let pa se je vrnila na univerzo in na Art Institute of Chicago diplomirala še iz likovne umetnosti. V začetku šestdesetih let se je preselila v New York, kjer se je spoprijateljila z Richardom Bellamyjem in seznanila z avantgardnimi gibanji v umetnosti pa tudi z umetniki, ki so pozneje pomembno zaznamovali njeno življenje – med drugimi s Carlom Andrejem in Hollisom Framptonom. Njena slikarska praksa je bila na začetku ekspresionistična, polna seksualne ikonografije in motivov nefunkcionalnega orodja, sčasoma pa vse bolj rafinirana in minimalistična. Poleg slik je ustvarila še več kot tisoč strani beležk, kamor je zapisovala t. i. življenje-umetnost, med drugim tudi Izstop delo, s katerim je sklenila svojo umetniško kariero in se zapisala kot ena pomembnejših konceptualnih umetnic svojega časa. Umrla je leta 1999 zaradi raka na materničnem vratu.
Pdf formati recenzij so dostopni samo naročnikom na vse Pdf-je ( Fotografija PDF dostop ). Online vsebina je pa prosto dostopna.
Prikriti kurikulum je dolgoletni participativni projekt, ki ga je zasnovala umetnica, piska in pedagoginja Annette Krauss. Skupaj z dijaki na delavnicah preiskuje nevidne in nenamerne oblike znanja, ki ga osvojimo v šoli, nastale performanse, intervencije, intervjuje pa sodelujoči dokumentirajo s kamero. V njeni zadnji razstavi, ki je bila na ogled v Škucu, so bili predstavljeni izbrani primeri z delavnic, v besedilu pa ocenjujemo, kako povezovanje pedagogike in umetnosti vzajemno bogati oziroma vpliva na obe področji.
Ana Likar (1996) je zaključila študij likovne umetnosti na dunajski Univerzi za uporabne umetnosti. Ustvarja intermedijsko, pri tem pa vselej izhaja iz vprašanj o pogojih produkcije narativov in podob ter poskuša nasloviti tisto, kar ostaja skrito. Do sedaj je razstavljala na Dunaju (Mauve, New Yörg, Fluc), v Ljubljani (Galerija 7.069, DobraVaga, P74), v Moskvi in Gyumriju, trenutno pa v Ljubljani opravlja pripravništvo pri Mestu žensk.
Annette Krauss je na Nizozemskem živeča umetnica, pedagoginja in piska, ki se v svoji umetniški praksi ukvarja predvsem z neformalnimi oblikami znanja, (od)učenja in prilagajanja družbenim institucijam. Na presečišču umetnosti, feminizma in pedagogike je poleg Prikritega kurikuluma zasnovala že več dolgoletnih participativnih projektov, med drugim Sites of Unlearning in Read-in, pa tudi ASK!, Read the Masks. Tradition is Not Given in School of Temporalities. V zadnjem času je razstavljala v galerijah Tranzit v Bratislavi (Hidden Curriculum, 2020), Exhibit na Dunaju (Dark Energy, 2019), muzeju Monash v Melbournu (Shapes of Knowledge, 2019).
Pdf formati recenzij so dostopni samo naročnikom na vse Pdf-je ( Fotografija PDF dostop ). Online vsebina je pa prosto dostopna.
Ho Rui An je v Singapurju živeči umetnik, čigar prva evropska samostojna razstava Konci dolgega razcveta je na ogled v dunajski Kunsthalle. Avtor v svojih delih (videih, instalacijah, performansu) izpostavlja načine, na katere so s podobami posredovana razmerja moči ter odnosi med Vzhodom in Zahodom. Razstavo tematsko uokvirja esej iz leta 1997 Dolgi razcvet: Zgodovina prihodnosti, 1980–2020, ki je (tragikomično) predvidel 25 let blaginje in svetovnega razcveta, a je njegove teze že kmalu za objavo spodnesla azijska finančna kriza. V pričujočem besedilu se sprehodimo skozi razstavo in analiziramo, kako so v razstavljenih delih pod vprašaj postavljeni prevladujoči diskurzi.
Ana Likar (1996) je zaključila študij likovne umetnosti na dunajski Univerzi za uporabne umetnosti. Ustvarja intermedijsko, pri tem pa vselej izhaja iz vprašanj o pogojih produkcije narativov in podob ter poskuša nasloviti tisto, kar ostaja skrito. Do sedaj je razstavljala na Dunaju (Mauve, New Yörg, Fluc), v Ljubljani (Galerija 7.069, DobraVaga, P74), v Moskvi in Gyumriju, trenutno pa v Ljubljani opravlja pripravništvo pri Mestu žensk.
Ho Rui An je vizualni umetnik in pisec, ki deluje na preseku sodobne umetnosti (predvsem v medijih filma, performansa, instalacije) in teorije. Med 17. 7. in 10. 10. 2021 je bila v dunajski Kunsthalle na Karlsplatzu na ogled njegova samostojna razstava Konci dolgega razcveta (The Ends of a Long Boom). Poleg tega je svoja dela predstavljal tudi v okviru Bangkoškega umetnostnega bienala (2020), Azijskega umetnostnega bienala (2019), Gwangju bienala (2018), Džakarta bienala (2017), Sharjah bienala (2017), Kochi-Muziris bienala (2014), v Musée du quai Branly – Jacques Chirac v Parizu (2020), Van Abbemuseumu v Eindhovnu (2018), Haus der Kulturen der Welt v Berlinu (2017), NTU Centru za sodobno umetnost v Singapurju (2017) in Para Situ v Hongkongu (2015).
PRENESI PDF:
»Podobnost ustvarja podobnost; okužba sledi stiku; podoba sama ustvari svoj predmet; del je videti enak kot celota.«
Ⓒ 2021 Membrana - Vse pravice pridržane
razstavljoči avtorji: Anne Noble, Ewa Doroszenko, Goran Bertok, Gorkem Ergun, Karina-Sirkku Kurz, Špela Šivic
produkcija: Cankarjev dom, kulturni in kongresni center, Ljubljana in zavod Membrana
zasnova: zavod Membrana (Jan Babnik, Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj)
kuratorstvo in postavitev: Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
kustosinja razstavnega programa Cankarjevega doma: Katarina Hergouth
19. januar–1. marec 2022, Prvo preddverje Cankarjevega doma
Otvoritev: 19. januarja ob 19. uri.
Koža, 19. januar – 1. marec 2022
Mednarodna fotografska razstava
Cankarjev dom, prvo preddverje
otvoritev: 19.1.2022 ob 19:00
avtorji: Goran Bertok, Ewa Doroszenko, Görkem Ergün, Karina-Sirkku Kurz, Anne Noble, Špela Šivic
zasnova razstave: zavod Membrana – Jan Babnik, Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
kuratorstvo: Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
produkcija: Cankarjev dom in zavod Membrana
Podaljšan rok za oddajo predlogov prispevkov (povzetki dolžine do 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 30. avgust 2021. Podaljšan rok za oddajo celotnih prispevkov na podlagi izbranih predlogov je 4. oktober 2021. Predloge pošljite prek spletnega obrazca ali se obrnite na nas prek kontaktnega obrazca in/ali naslova editors(at)membrana.org.
Podaljšan rok za oddajo predlogov prispevkov (povzetki dolžine do 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 11. junij 2021. Podaljšan rok za oddajo celotnih prispevkov na podlagi izbranih predlogov je 16. avgust 2021. Predloge pošljite prek spletnega obrazca ali se obrnite na nas prek kontaktnega obrazca in/ali naslova editors(at)membrana.org.
Prijave sprejemamo do vključno ponedeljka 26. 10. 2020 na:
elektronski naslov: info@membrana.org
in/ali
poštni naslov: Membrana, Maurerjeva 8, 1000 Ljubljana
Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 27. julij 2020. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 21. september 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.
kje: Cankarjev dom, sejna soba M3/4
kdaj: 27. februar 2020, 0b 18. uri
20. januar–1. marec 2020 / Prvo preddverje Cankarjevega doma
Otvoritev: Predstavitev na strani CD
ČE, 30. jan 2020, ob 18.00 // Vodstvo po razstavi z Jasno Jernejšek, sokuratorko razstave, in Špelo Škulj, vizualno umetnico
ČE, 6. feb 2020, ob 18.00 // Vodstvo po razstavi z Janom Babnikom, sokuratorjem razstave, in Miho Godcem, vizualnim umetnikom
ČE, 20. feb 2020, ob 18.00 // Vodstvo po razstavi z Jasno Jernejšek, sokuratorko razstave, Miho Godcem in Valerie Wolf Gang, vizualnima umetnikoma
ČE, 27. feb 2020, ob 18.00 // Pogovor z Marion Balac, vizualno umetnico, in Jožetom Guno, docentom na Fakulteti za elektrotehniko UL
kje: Galerija Jakopič, Ljubljana, v sklopu razstave Jaka Babnik: Pigmalion
kdaj: 5. december 2019
trajanje: 18.00 – 21.00
sodelujeta: dr. Victor Burgin, dr. Ilija T. Tomanić
moderator: dr. Jan Babnik
Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 16. december 2019. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 16. marec 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.
Kdaj: 18. julij 2019 ob 10.00
Trajanje: 90 min
Kje: Prvo preddverje Cankarjevega doma, Prešernova cesta 10, 1000 Ljubljana (vhod iz pasaže Maximarket)
Delavnico vodita: Leopold Štefanič in Neža Ternik
Cankarjev dom – prvo preddverje, 20. 6.–25. 8. 2019
Prešernova cesta 10, 1000 Ljubljana
Spremljevalni program
Razstavo spremlja diskurzivno-izobraževalni program in izid nove številke revije Fotografija, ki tematiko instinkta in (fotografske) reprezentacije živali razširja ter interdisciplinarno povezuje z drugimi področji.
Otvoritveni dogodki: četrtek, 20. junij 2019
17.00 // Pogovor z Majo Smrekar, intermedijsko umetnico, prof. dr. Alenko Dovč, doktorico veterinarske medicine in diplomatko Evropskega kolidža za dobrobit, in dr. Blažem Mazijem, filozofom (namesto slednjega se nam bo pridružil Lenart Kučić, novinar); moderira Jasna Jernejšek, kuratorka razstave.
18.00 // Predstavitev nove številke revije Fotografija z Janom Babnikom in Ilijo T. Tomanićem urednikoma revije.
18.30 // Vodstvo po razstavi z Jasno Jernejšek, kuratorko razstave, in Danielom Szalaijem, fotografom.
19.00 // Odprtje razstave
Delavnice in vodstva:
27. junij 2019 ob 10.00 // Delavnica interpretacije fotografije za seniorje (trajanje 90 min, Prvo preddverje Cankarjevega doma).
4. julij 2019 ob 15.00 // Vodstvo po razstavi
11. julij ob 17.00 2019 // Vodstvo po razstavi
18. julij 2019 ob 10.00 // Delavnica interpretacije fotografije za otroke (trajanje 90 min, začetek ob 10.00 v Prirodoslovnem muzeju z ogledom dioram, nadaljevanje ob 11.00 v Prvem preddverju Cankarjevega doma). V sodelovanju s Prirodoslovnim muzejem Slovenije.
Obrazstavni program se izvaja v okviru javnega razpisa Projektno delo z negospodarskim in neprofitnim sektorjem – Študentski inovativni projekti za družbeno korist, ki je namenjen vključevanju študentov različnih študijskih smeri v organizacijo in izvedbo večjega družbenoangažiranega kulturnega dogodka ter njihovemu povezovanju tako z večjimi kulturnimi institucijami (Cankarjev dom) kot z manjšimi nevladnimi organizacijami (zavod Membrana). Projekt financirata Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije ter Evropski socialni sklad Evropske unije.
Naše spletno mesto uporablja piškotke za izboljšanje naših storitev. Kot uporabnik se morate strinjati z uporabo in sprejeti naše pogoje. Trenutno uporabljamo samo piškotke, ki so potrebni za normalno delovanje spletne strani. Za več informacij obiščite naš pravilnik o zasebnosti in pogoje storitev. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporabljamo, si oglejte spodnji seznam.
Ta piškotek je nujen za aplikacije PHP. Piškotek se uporablja za shranjevanje in identifikacijo edinstvenega ID-ja uporabniške seje za namen upravljanja uporabniške seje na spletnem mestu. Piškotek je sejni piškotek in se izbriše, ko so vsa okna brskalnika zaprta.
Strinjam se z uporabo piškotkov, strinjam se s pogoji storitve in pravilnikom o zasebnosti in želim še naprej uporabljati spletno stran.