Fotografija - teorija -Vizualna kultura

International webpage

Jasna Jernejšek

Jasna Jernejšek deluje kot neodvisna kuratorka, vodja projektov, avtorica in recenzentka na področju sodobnih vizualnih umetnosti. Posebej se osredotoča na sodobne avtorske prakse, teorijo in zgodovino fotografije ter vizualne komunikacije, ki jih interdisciplinarno prepleta z družboslovnimi vedami. Diplomirala je iz kulturologije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani (2007), kjer je končala tudi znanstveni magisterij komunikologije (2013). Poleg vodenja zavoda za povezovanje, raziskovanje in promocijo medijskih umetnosti Zavod Sektor projektno sodeluje z različnimi razstavišči in nevladnimi organizacijami s področja kulture, kot so SCCA–Ljubljana, Zavod Membrana, Zavod Fokus in drugimi.

Humor tako deloma temelji na značilnostih našega odziva in deloma na lastnostih humornih objektov, ki izzovejo učinek humornega.

Čeprav je humor nekaj, kar domnevno vsi razumemo, se ob poizkusu natančnejše opredelitve kaj točno zajema, izkaže za precej bolj kompleksen pojav. Varira glede na družbeno skupino, status ter v času in prostoru. Humor se v različnih oblikah pojavlja v vseh kulturah in v vseh obdobjih. Da bo neka stvar imela humorni ali komični učinek je odvisno od prepleta več dejavnikov, ki jih različne teorije humorja, komičnega in smeha tolmačijo različno. Humor deloma temelji na značilnostih našega odziva in deloma na lastnostih humornih objektov, ki izzovejo učinek humornega. V sodobni umetnosti (npr. z uporabo ironije, parodije, burleske, satire, karikature, groteske, šale ali vica, komedije, duhovitosti, sarkazma in hudomušnosti) se humor pogosto pojavlja kot mehanizem, ki vzbuja razmislek o nesmiselnosti vsakodnevnega obstoja in kot sredstvo kritičnega angažmaja. Uporablja se za razbijanje okvirjev okusa, družbenih pravil, norm in avtoritete. Humor je mehanizem premeščanja nekega temeljnega nelagodja in se loteva loti vrzeli, oddaljenosti od kod, družbenih konvencij in vnaprej zasnovanih idej. Članek analizira kako se humor manifestira v delih nekaterih slovenskih ustvarjalcev, ki delujejo v polju sodobne fotografije, in razčlenjuje zakaj njihove fotografije lahko razumemo tudi kot obliko protesta proti ne/smiselnosti ustaljenih družbenih norm in simbolne konstrukcije pomenov.

Verofikcija je fikcija, ki prikriva svojo iluzorno naravo ter je, dokler ni razkrinkana, sprejeta in obravnavana kot dejansko realna.

V intervjuju španski fotograf Joan Fontcuberta spregovori o svoji raznoliki fotografski praksi in neprestanem poigravanju z idejo o različnih prostorih fotografije. Trdi, da ‘fotografija sama po sebi ne pomeni nič’, pomembna je njena uporaba. Razpravlja o preoblikovanju pojma avtorstva, o tem, kako ponaredke lahko dojemamo kot del umetniške metodologije in političnega aktivizma, o parodiji in humorju kot sestavnih delih dolge tradicije mediteranske misli ter o zavračanju užitka kot hegemonizma v sodobni umetnosti. Joan spregovori tudi o svojem preiskovanju odnosov med naravno fotografijo in naravo fotografije, rajem Adama in Eve kot prvim botaničnim vrtom in dejstvom, da je danes narava postala kulturni, ideološki, ekonomski in politični konstrukt. Na koncu se dotakne tudi fenomena interneta, idej post-resnice in svojega koncepta Homo fotograficus.

Težava je v tem, da je fotografija zelo glamurozna in ljudje mislijo, da je bližnjica k izdelavi avtorskega dela.

Intervju z Martinom Parrom (1952), ki velja za enega najbolj ikoničnih in vplivnih fotografov svoje generacije. Preboj na svetovno fotografsko sceno (in tržišče) pa mu je uspel v 80-ih letih prejšnjega stoletja. Takrat je, navdušen nad ameriško barvno fotografijo, tudi sam začel fotografirati v barvah. Nastalo je Zadnje letovišče (The Last Resort, 1983–1985), serija fotografij britanskega delavskega razreda med preživljanjem počitnic v obmorskem letovišču New Brighton, ki do danes ostaja eno izmed njegovih najbolj prepoznavnih del. Prva predstavitev projekta v londonski galeriji Serpentine leta 1986 je sprožila burne reakcije in delitev mnenj tako strokovne kot splošne javnosti. Polarizacija mnenj je postala stalnica Parrove nadaljnje kariere. Po mnenju zagovornikov je Parr kronist našega časa, pronicljiv opazovalec in komentator sodobne družbe, satirik s suhim smislom za humor, ki je pod drobnogled vzel ekscentričnost vsakdanjega življenja. Osredotočenost na absurdnosti vsakdana in na detajle, ki zgovorno pričajo o statusu in okusu, močne nasičene barve in fotografiranje z uporabo makro leč in vgrajeno bliskavico so postali njegov »modus operandi«. Tako je ustvaril serije, kot so Cena življenja (The Cost of Living, 1987–1989), Mali svet (Small World, 1987–1994), Zdrava pamet (Common Sense, 1995–1999), Avtoportret (Autoportrait, 1995–2000 / 1995–2015), Življenje je plaža (Life’s A Beach, 2013) in Prava hrana (Real Food, 2016).

Projekti Laie Abril so večplastne raziskave, ki z introspektivno vizualizacijo intimnih zgodb naslavljajo najbolj nelagodne vidike nevidnih, skritih in zamolčanih problemov sodobne družbe.

Prispevek, sestavljen iz intervjuja, refleksije razstave O splavu in predstavitve knjige Lobismuller iz različnih vidikov osvetljuje delo katalonske multidisciplinarna umetnice Laie Abril. Avtoričini projekti so večplastne raziskave, ki skozi introspektivno vizualizacijo intimnih zgodb naslavljajo najbolj nelagodne vidike nevidnih, skritih in zamolčanih problemov sodobne družbe. O splošnem pripoveduje skozi partikularno in ob tem nenehno vzporeja preteklost in sedanjost, s čimer opozarja na kontinuiteto določenih problematik in osvetljuje njihove sodobne različice. Da so pod drobnogledom predvsem ženske, ni naključje, temveč posledica (po potrebi spregledanega) dejstva, da navkljub stopnji emancipacije, ki s(m)o jo v 21. stoletju v določenih kulturah ženske dosegle v primerjavi s preteklimi obdobji, enakost spolov ni realizirana in pogosto (še vedno) ostaja zgolj na deklarativni ravni.

eng

Pred gledalcem se odvija neke vrste performans, v katerem gledamo Hildo v najrazličnejših variacijah.
Pred gledalcem se odvija neke vrste performans, v katerem gledamo Hildo v najrazličnejših variacijah.

eng

V maratonski fotoseansi brez prestanka umetnik posname na tisoče posnetkov in portretiranca med fotografiranjem dobesedno sleče do golega.
V maratonski fotoseansi brez prestanka umetnik posname na tisoče posnetkov in portretiranca med fotografiranjem dobesedno sleče do golega.
Avtorji

Za boljšo kvaliteto klikni na fotografijo.

prijavi se

in začni prejemati zadnje novice in informacije o pozivih za prispevke in projekte
novice

Proposals deadline: July 27, 2020 (extended to August 10!). Contributions deadline: September 21, 2020 (extended to October 5, 2020!)

Kdaj: 27. junij 2019 ob 10.00
Trajanje:
90 min
Kje: Prvo preddverje Cankarjevega doma, Prešernova cesta 10, 1000 Ljubljana (vhod iz pasaže Maximarket)
Delavnico vodita: Leopold Štefanič in Neža Ternik

ROK PRIJAVE: do srede 24.1. 2018.
Prijave sprejemamo po elektronski pošti info@membrana.si in/ali na naslov Membrana, Maurerjeva 8, 1000 Ljubljana.

ROK PRIJAVE: do srede 24.1. 2018.
Prijave sprejemamo po elektronski pošti info@membrana.si in/ali na naslov Membrana, Maurerjeva 8, 1000 Ljubljana.

Prijave sprejemamo do vključno četrtka 16.3.2017 na:
elektronski naslov: info@membrana.si
in/ali
poštni naslov: Membrana, Maurerjeva 8, 1000 Ljubljana

24. 11. 2016 ob 19.00 v Slovenski kinoteki z Godardovim filmskim esejem Hvalnica ljubezni (Éloge de l’amour, 2001) napovedujemo novo fotografsko-filmsko knjižno zbirko Kamera.

Naše spletno mesto uporablja piškotke za izboljšanje naših storitev. Kot uporabnik se morate strinjati z uporabo in sprejeti naše pogoje. Trenutno uporabljamo samo piškotke, ki so potrebni za normalno delovanje spletne strani. Za več informacij obiščite naš pravilnik o zasebnosti in pogoje storitev. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporabljamo, si oglejte spodnji seznam.

Ta piškotek je nujen za aplikacije PHP. Piškotek se uporablja za shranjevanje in identifikacijo edinstvenega ID-ja uporabniške seje za namen upravljanja uporabniške seje na spletnem mestu. Piškotek je sejni piškotek in se izbriše, ko so vsa okna brskalnika zaprta.

Strinjam se z uporabo piškotkov, strinjam se s pogoji storitve in pravilnikom o zasebnosti in želim še naprej uporabljati spletno stran.