Jasna Jernejšek

Jasna Jernejšek deluje kot neodvisna kuratorka, vodja projektov, avtorica in recenzentka na področju sodobnih vizualnih umetnosti. Posebej se osredotoča na sodobne avtorske prakse, teorijo in zgodovino fotografije ter vizualne komunikacije, ki jih interdisciplinarno prepleta z družboslovnimi vedami. Diplomirala je iz kulturologije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani (2007), kjer je končala tudi znanstveni magisterij komunikologije (2013). Poleg vodenja zavoda za povezovanje, raziskovanje in promocijo medijskih umetnosti Zavod Sektor projektno sodeluje z različnimi razstavišči in nevladnimi organizacijami s področja kulture, kot so SCCA–Ljubljana, Zavod Membrana, Zavod Fokus in drugimi.

Humor tako deloma temelji na značilnostih našega odziva in deloma na lastnostih humornih objektov, ki izzovejo učinek humornega.

Čeprav je humor nekaj, kar domnevno vsi razumemo, se ob poizkusu natančnejše opredelitve kaj točno zajema, izkaže za precej bolj kompleksen pojav. Varira glede na družbeno skupino, status ter v času in prostoru. Humor se v različnih oblikah pojavlja v vseh kulturah in v vseh obdobjih. Da bo neka stvar imela humorni ali komični učinek je odvisno od prepleta več dejavnikov, ki jih različne teorije humorja, komičnega in smeha tolmačijo različno. Humor deloma temelji na značilnostih našega odziva in deloma na lastnostih humornih objektov, ki izzovejo učinek humornega. V sodobni umetnosti (npr. z uporabo ironije, parodije, burleske, satire, karikature, groteske, šale ali vica, komedije, duhovitosti, sarkazma in hudomušnosti) se humor pogosto pojavlja kot mehanizem, ki vzbuja razmislek o nesmiselnosti vsakodnevnega obstoja in kot sredstvo kritičnega angažmaja. Uporablja se za razbijanje okvirjev okusa, družbenih pravil, norm in avtoritete. Humor je mehanizem premeščanja nekega temeljnega nelagodja in se loteva loti vrzeli, oddaljenosti od kod, družbenih konvencij in vnaprej zasnovanih idej. Članek analizira kako se humor manifestira v delih nekaterih slovenskih ustvarjalcev, ki delujejo v polju sodobne fotografije, in razčlenjuje zakaj njihove fotografije lahko razumemo tudi kot obliko protesta proti ne/smiselnosti ustaljenih družbenih norm in simbolne konstrukcije pomenov.

Verofikcija je fikcija, ki prikriva svojo iluzorno naravo ter je, dokler ni razkrinkana, sprejeta in obravnavana kot dejansko realna.

V intervjuju španski fotograf Joan Fontcuberta spregovori o svoji raznoliki fotografski praksi in neprestanem poigravanju z idejo o različnih prostorih fotografije. Trdi, da ‘fotografija sama po sebi ne pomeni nič’, pomembna je njena uporaba. Razpravlja o preoblikovanju pojma avtorstva, o tem, kako ponaredke lahko dojemamo kot del umetniške metodologije in političnega aktivizma, o parodiji in humorju kot sestavnih delih dolge tradicije mediteranske misli ter o zavračanju užitka kot hegemonizma v sodobni umetnosti. Joan spregovori tudi o svojem preiskovanju odnosov med naravno fotografijo in naravo fotografije, rajem Adama in Eve kot prvim botaničnim vrtom in dejstvom, da je danes narava postala kulturni, ideološki, ekonomski in politični konstrukt. Na koncu se dotakne tudi fenomena interneta, idej post-resnice in svojega koncepta Homo fotograficus.

Težava je v tem, da je fotografija zelo glamurozna in ljudje mislijo, da je bližnjica k izdelavi avtorskega dela.

Intervju z Martinom Parrom (1952), ki velja za enega najbolj ikoničnih in vplivnih fotografov svoje generacije. Preboj na svetovno fotografsko sceno (in tržišče) pa mu je uspel v 80-ih letih prejšnjega stoletja. Takrat je, navdušen nad ameriško barvno fotografijo, tudi sam začel fotografirati v barvah. Nastalo je Zadnje letovišče (The Last Resort, 1983–1985), serija fotografij britanskega delavskega razreda med preživljanjem počitnic v obmorskem letovišču New Brighton, ki do danes ostaja eno izmed njegovih najbolj prepoznavnih del. Prva predstavitev projekta v londonski galeriji Serpentine leta 1986 je sprožila burne reakcije in delitev mnenj tako strokovne kot splošne javnosti. Polarizacija mnenj je postala stalnica Parrove nadaljnje kariere. Po mnenju zagovornikov je Parr kronist našega časa, pronicljiv opazovalec in komentator sodobne družbe, satirik s suhim smislom za humor, ki je pod drobnogled vzel ekscentričnost vsakdanjega življenja. Osredotočenost na absurdnosti vsakdana in na detajle, ki zgovorno pričajo o statusu in okusu, močne nasičene barve in fotografiranje z uporabo makro leč in vgrajeno bliskavico so postali njegov »modus operandi«. Tako je ustvaril serije, kot so Cena življenja (The Cost of Living, 1987–1989), Mali svet (Small World, 1987–1994), Zdrava pamet (Common Sense, 1995–1999), Avtoportret (Autoportrait, 1995–2000 / 1995–2015), Življenje je plaža (Life’s A Beach, 2013) in Prava hrana (Real Food, 2016).

Projekti Laie Abril so večplastne raziskave, ki z introspektivno vizualizacijo intimnih zgodb naslavljajo najbolj nelagodne vidike nevidnih, skritih in zamolčanih problemov sodobne družbe.

Prispevek, sestavljen iz intervjuja, refleksije razstave O splavu in predstavitve knjige Lobismuller iz različnih vidikov osvetljuje delo katalonske multidisciplinarna umetnice Laie Abril. Avtoričini projekti so večplastne raziskave, ki skozi introspektivno vizualizacijo intimnih zgodb naslavljajo najbolj nelagodne vidike nevidnih, skritih in zamolčanih problemov sodobne družbe. O splošnem pripoveduje skozi partikularno in ob tem nenehno vzporeja preteklost in sedanjost, s čimer opozarja na kontinuiteto določenih problematik in osvetljuje njihove sodobne različice. Da so pod drobnogledom predvsem ženske, ni naključje, temveč posledica (po potrebi spregledanega) dejstva, da navkljub stopnji emancipacije, ki s(m)o jo v 21. stoletju v določenih kulturah ženske dosegle v primerjavi s preteklimi obdobji, enakost spolov ni realizirana in pogosto (še vedno) ostaja zgolj na deklarativni ravni.

Pred gledalcem se odvija neke vrste performans, v katerem gledamo Hildo v najrazličnejših variacijah.
Pred gledalcem se odvija neke vrste performans, v katerem gledamo Hildo v najrazličnejših variacijah.
V maratonski fotoseansi brez prestanka umetnik posname na tisoče posnetkov in portretiranca med fotografiranjem dobesedno sleče do golega.
V maratonski fotoseansi brez prestanka umetnik posname na tisoče posnetkov in portretiranca med fotografiranjem dobesedno sleče do golega.
Avtorji

prijavi se

prijavi se na novice in pozive za projekte in prispevke
novice

avtor: Andreas Müller-Pohle
produkcija: Cankarjev dom, kulturni in kongresni center, Ljubljana in zavod Membrana
kuratorstvo in postavitev: Jan Babnik in Nataša Ilec Kralj
kustosinja razstavnega programa Cankarjevega doma: Katja Ogrin
22. marec–14. maj 2023, Mala galerija Cankarjevega doma
Otvoritev: 22. marec ob 20. uri.

VODENI OGLEDI:

10. maj 2023 ob 13. uri, Mala galerija Cankarjevega dom (vodi Jan Babnik)
14. maj 2023, ob 11. uri (zaključek razstave), Mala galerija Cankarjevega dom (vodi Jan Babnik)

razstavljoči avtorji: Anne Noble, Ewa Doroszenko, Goran Bertok, Gorkem Ergun, Karina-Sirkku Kurz, Špela Šivic
produkcija: Cankarjev dom, kulturni in kongresni center, Ljubljana in zavod Membrana
zasnova: zavod Membrana (Jan Babnik, Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj)
kuratorstvo in postavitev: Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
kustosinja razstavnega programa Cankarjevega doma: Katarina Hergouth
19. januar–1. marec 2022, Prvo preddverje Cankarjevega doma
Otvoritev: 19. januarja ob 19. uri.

Koža, 19. januar – 1. marec 2022
Mednarodna fotografska razstava
Cankarjev dom, prvo preddverje

otvoritev: 19.1.2022 ob 19:00

avtorji: Goran Bertok, Ewa Doroszenko, Görkem Ergün, Karina-Sirkku Kurz, Anne Noble, Špela Šivic
zasnova razstave: zavod Membrana – Jan Babnik, Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
kuratorstvo: Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
produkcija: Cankarjev dom in zavod Membrana

Podaljšan rok za oddajo predlogov prispevkov (povzetki dolžine do 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 30. avgust 2021. Podaljšan rok za oddajo celotnih prispevkov na podlagi izbranih predlogov je 4. oktober 2021. Predloge pošljite prek spletnega obrazca ali se obrnite na nas prek kontaktnega obrazca in/ali naslova editors(at)membrana.org.

Podaljšan rok za oddajo predlogov prispevkov (povzetki dolžine do 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 11. junij 2021. Podaljšan rok za oddajo celotnih prispevkov na podlagi izbranih predlogov je 16. avgust 2021. Predloge pošljite prek spletnega obrazca ali se obrnite na nas prek kontaktnega obrazca in/ali naslova editors(at)membrana.org.

Prijave sprejemamo do vključno ponedeljka 26. 10. 2020 na:
elektronski naslov: info@membrana.org
in/ali
poštni naslov: Membrana, Maurerjeva 8, 1000 Ljubljana

Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 27. julij 2020. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 21. september 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.

kje: Cankarjev dom, sejna soba M3/4
kdaj: 27. februar 2020, 0b 18. uri

20. januar–1. marec 2020 / Prvo preddverje Cankarjevega doma
Otvoritev: Predstavitev na strani CD 
ČE, 30. jan 2020, ob 18.00 // Vodstvo po razstavi z Jasno Jernejšek, sokuratorko razstave, in Špelo Škulj, vizualno umetnico
ČE, 6. feb 2020, ob 18.00 // Vodstvo po razstavi z Janom Babnikom, sokuratorjem razstave, in Miho Godcem, vizualnim umetnikom
ČE, 20. feb 2020, ob 18.00 // Vodstvo po razstavi z Jasno Jernejšek, sokuratorko razstave, Miho Godcem in Valerie Wolf Gang, vizualnima umetnikoma
ČE, 27. feb 2020, ob 18.00 // Pogovor z Marion Balac, vizualno umetnico, in Jožetom Guno, docentom na Fakulteti za elektrotehniko UL

kje: Galerija Jakopič, Ljubljana, v sklopu razstave Jaka Babnik: Pigmalion
kdaj: 5. december 2019
trajanje: 18.00 – 21.00
sodelujeta: dr. Victor Burgin, dr. Ilija T. Tomanić
moderator: dr. Jan Babnik

  • 18.00: Predavanje Victorja Burgina: Kaj je kamera? Kje je fotografija?
  • 19.00: Predstavitev nove številke revije Fotografije (Kamera in aparat: Izbrani spisi Victorja Burgina) v pogovoru z umetnikom in teoretikom Victorjem Burginom in Ilijo T. Tomanićem, piscem spremne besede k slovenskemu prevodu. Pogovor bo moderiral Jan Babnik, gl. in odgovorni urednik revije Fotografija
  • 20.30: razprodaja preteklih številk revije Fotografija

Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 16. december 2019. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 16. marec 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.