Jasna Jernejšek

Jasna Jernejšek deluje kot neodvisna kuratorka, vodja projektov, avtorica in recenzentka na področju sodobnih vizualnih umetnosti. Posebej se osredotoča na sodobne avtorske prakse, teorijo in zgodovino fotografije ter vizualne komunikacije, ki jih interdisciplinarno prepleta z družboslovnimi vedami. Diplomirala je iz kulturologije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani (2007), kjer je končala tudi znanstveni magisterij komunikologije (2013). Poleg vodenja zavoda za povezovanje, raziskovanje in promocijo medijskih umetnosti Zavod Sektor projektno sodeluje z različnimi razstavišči in nevladnimi organizacijami s področja kulture, kot so SCCA–Ljubljana, Zavod Membrana, Zavod Fokus in drugimi.

Humor tako deloma temelji na značilnostih našega odziva in deloma na lastnostih humornih objektov, ki izzovejo učinek humornega.

Čeprav je humor nekaj, kar domnevno vsi razumemo, se ob poizkusu natančnejše opredelitve kaj točno zajema, izkaže za precej bolj kompleksen pojav. Varira glede na družbeno skupino, status ter v času in prostoru. Humor se v različnih oblikah pojavlja v vseh kulturah in v vseh obdobjih. Da bo neka stvar imela humorni ali komični učinek je odvisno od prepleta več dejavnikov, ki jih različne teorije humorja, komičnega in smeha tolmačijo različno. Humor deloma temelji na značilnostih našega odziva in deloma na lastnostih humornih objektov, ki izzovejo učinek humornega. V sodobni umetnosti (npr. z uporabo ironije, parodije, burleske, satire, karikature, groteske, šale ali vica, komedije, duhovitosti, sarkazma in hudomušnosti) se humor pogosto pojavlja kot mehanizem, ki vzbuja razmislek o nesmiselnosti vsakodnevnega obstoja in kot sredstvo kritičnega angažmaja. Uporablja se za razbijanje okvirjev okusa, družbenih pravil, norm in avtoritete. Humor je mehanizem premeščanja nekega temeljnega nelagodja in se loteva loti vrzeli, oddaljenosti od kod, družbenih konvencij in vnaprej zasnovanih idej. Članek analizira kako se humor manifestira v delih nekaterih slovenskih ustvarjalcev, ki delujejo v polju sodobne fotografije, in razčlenjuje zakaj njihove fotografije lahko razumemo tudi kot obliko protesta proti ne/smiselnosti ustaljenih družbenih norm in simbolne konstrukcije pomenov.

ang

Verofikcija je fikcija, ki prikriva svojo iluzorno naravo ter je, dokler ni razkrinkana, sprejeta in obravnavana kot dejansko realna.

V intervjuju španski fotograf Joan Fontcuberta spregovori o svoji raznoliki fotografski praksi in neprestanem poigravanju z idejo o različnih prostorih fotografije. Trdi, da ‘fotografija sama po sebi ne pomeni nič’, pomembna je njena uporaba. Razpravlja o preoblikovanju pojma avtorstva, o tem, kako ponaredke lahko dojemamo kot del umetniške metodologije in političnega aktivizma, o parodiji in humorju kot sestavnih delih dolge tradicije mediteranske misli ter o zavračanju užitka kot hegemonizma v sodobni umetnosti. Joan spregovori tudi o svojem preiskovanju odnosov med naravno fotografijo in naravo fotografije, rajem Adama in Eve kot prvim botaničnim vrtom in dejstvom, da je danes narava postala kulturni, ideološki, ekonomski in politični konstrukt. Na koncu se dotakne tudi fenomena interneta, idej post-resnice in svojega koncepta Homo fotograficus.

ang

Težava je v tem, da je fotografija zelo glamurozna in ljudje mislijo, da je bližnjica k izdelavi avtorskega dela.

Intervju z Martinom Parrom (1952), ki velja za enega najbolj ikoničnih in vplivnih fotografov svoje generacije. Preboj na svetovno fotografsko sceno (in tržišče) pa mu je uspel v 80-ih letih prejšnjega stoletja. Takrat je, navdušen nad ameriško barvno fotografijo, tudi sam začel fotografirati v barvah. Nastalo je Zadnje letovišče (The Last Resort, 1983–1985), serija fotografij britanskega delavskega razreda med preživljanjem počitnic v obmorskem letovišču New Brighton, ki do danes ostaja eno izmed njegovih najbolj prepoznavnih del. Prva predstavitev projekta v londonski galeriji Serpentine leta 1986 je sprožila burne reakcije in delitev mnenj tako strokovne kot splošne javnosti. Polarizacija mnenj je postala stalnica Parrove nadaljnje kariere. Po mnenju zagovornikov je Parr kronist našega časa, pronicljiv opazovalec in komentator sodobne družbe, satirik s suhim smislom za humor, ki je pod drobnogled vzel ekscentričnost vsakdanjega življenja. Osredotočenost na absurdnosti vsakdana in na detajle, ki zgovorno pričajo o statusu in okusu, močne nasičene barve in fotografiranje z uporabo makro leč in vgrajeno bliskavico so postali njegov »modus operandi«. Tako je ustvaril serije, kot so Cena življenja (The Cost of Living, 1987–1989), Mali svet (Small World, 1987–1994), Zdrava pamet (Common Sense, 1995–1999), Avtoportret (Autoportrait, 1995–2000 / 1995–2015), Življenje je plaža (Life’s A Beach, 2013) in Prava hrana (Real Food, 2016).

ang

Projekti Laie Abril so večplastne raziskave, ki z introspektivno vizualizacijo intimnih zgodb naslavljajo najbolj nelagodne vidike nevidnih, skritih in zamolčanih problemov sodobne družbe.

Prispevek, sestavljen iz intervjuja, refleksije razstave O splavu in predstavitve knjige Lobismuller iz različnih vidikov osvetljuje delo katalonske multidisciplinarna umetnice Laie Abril. Avtoričini projekti so večplastne raziskave, ki skozi introspektivno vizualizacijo intimnih zgodb naslavljajo najbolj nelagodne vidike nevidnih, skritih in zamolčanih problemov sodobne družbe. O splošnem pripoveduje skozi partikularno in ob tem nenehno vzporeja preteklost in sedanjost, s čimer opozarja na kontinuiteto določenih problematik in osvetljuje njihove sodobne različice. Da so pod drobnogledom predvsem ženske, ni naključje, temveč posledica (po potrebi spregledanega) dejstva, da navkljub stopnji emancipacije, ki s(m)o jo v 21. stoletju v določenih kulturah ženske dosegle v primerjavi s preteklimi obdobji, enakost spolov ni realizirana in pogosto (še vedno) ostaja zgolj na deklarativni ravni.

ang

Čas branja: 3 min.
Pred gledalcem se odvija neke vrste performans, v katerem gledamo Hildo v najrazličnejših variacijah.
Pred gledalcem se odvija neke vrste performans, v katerem gledamo Hildo v najrazličnejših variacijah.

ang

ang

Čas branja: 2 min.
V maratonski fotoseansi brez prestanka umetnik posname na tisoče posnetkov in portretiranca med fotografiranjem dobesedno sleče do golega.
V maratonski fotoseansi brez prestanka umetnik posname na tisoče posnetkov in portretiranca med fotografiranjem dobesedno sleče do golega.

ang

Avtorji
Alberto Frigo Alexander W. Schindler Alex Beldea Aleš Završnik Alisha Sett Allan Sekula Amandine Freyd Ana Janeiro Ana Peraica Andrea Mubi Brighenti Andrea Palašti Andreia Alves de Oliveira Anisha Baid Anne Noble Artur Kucharczak Asko Lehmuskallio Aubrey Slaughter Ayse Lucie Batur Barbara Čeferin BIND Collective Bruno Caracol Carole Baker Caroline Molloy Cedric Kiefer Chinar Shah Christopher Pinney Clio Flego Dagmar Kolatschny David Bate Dejan Habicht Devon Schiller Dr. Dirk Schlottmann Dr. Marianna Michałowska Dr. Petja Grafenauer Emina Djukić Ferdinando Gizzi Gabriele de Seta Gabriel Uchida Geoffrey Batchen Gerry Badger Geska Helena & Robert Brečević Geska Helena Brečević Hana Čeferin Helena Vogelsang Novak Hendrik Zeitler Hrair Sarkissian Ileana L. Selejan Ilija T. Tomanić Ioan Daniel Mihalcea Ivan Petrović Iza Pevec Jaka Gerčar Janaki Somaiya Jan Babnik Jani Pirnat Jasna Jernejšek Jason Fulford Jernej Amon Prodnik Jernej Čuček Gerbec Joan Fontcuberta Joanna Zylinska John Berger John Hillman John S. Seberger John Tagg Juanita Rodríguez Karen Smith Karin Becker Ketaki Sheth Krupa Desai Ksenija Berk Laia Abril Lara Plavčak Laura Chen Lenart J. Kučić Lene Hald Lewis Bush Lia Villevieille Lisa Andergassen Louise M. Hisayasu Luka Savić Lukas Birk Maja Smrekar Manca Jevšček Marija Skočir Marjan Kodelja Marjan Smrke Marko Stojanović Martha Rosler Martin Bayer Martin Parr Matej Peljhan Matej Sitar Michelle Proksell Miha Colner Mihai Șovăială and Horațiu Șovăială Mladen Dolar Monika Schwarzler Montse Morcate Murat Durusoy Murat Germen Naomi Kritzer Nastja Ščurk Nataša Ilec Kralj nel yang Nezaket Tekin Nicholas Mirzoeff Nino Bektashashvili Olena Chervonik Onur Ciddi Panos Kompatsiaris Paolo Silvio Harald Favéro Patricia Prieto-Blanco Paula Horta Paula Roush Peter Burleigh Peter Keše Peter Koštrun Peter Rauch Renáta Liszi Richard Whitlock Robbie Cooper Robert Hariman Robi Kroflič Romana Zajec Ronnie Close Rosalind E. Krauss Samsul Alam Helal Sara Erjavec Tekavec Sarah Kofman Sibi – Bogdan Teodorescu Simon Menner Simon Podgoršek Stephen Snyder Steve Edwards Teja Miholič Urška Savič Victor Burgin Victoria Halford Vilem Flusser Witold Kanicki Yannick Cormier Živa Brglez

Naše spletno mesto uporablja piškotke za izboljšanje naših storitev. Kot uporabnik se morate strinjati z uporabo in sprejeti naše pogoje. Trenutno uporabljamo samo piškotke, ki so potrebni za normalno delovanje spletne strani. Za več informacij obiščite naš pravilnik o zasebnosti in pogoje storitev. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporabljamo, si oglejte spodnji seznam.

Ta piškotek je nujen za aplikacije PHP. Piškotek se uporablja za shranjevanje in identifikacijo edinstvenega ID-ja uporabniške seje za namen upravljanja uporabniške seje na spletnem mestu. Piškotek je sejni piškotek in se izbriše, ko so vsa okna brskalnika zaprta.

Strinjam se z uporabo piškotkov, strinjam se s pogoji storitve in pravilnikom o zasebnosti in želim še naprej uporabljati spletno stran.

prijavi se

in začni prejemati zadnje novice in informacije o pozivih za prispevke in projekte