- št. 88/89
- 2019
- 09/12/2020
21 min.
Jasna Jernejšek deluje kot neodvisna kuratorka, vodja projektov, avtorica in recenzentka na področju sodobnih vizualnih umetnosti. Posebej se osredotoča na sodobne avtorske prakse, teorijo in zgodovino fotografije ter vizualne komunikacije, ki jih interdisciplinarno prepleta z družboslovnimi vedami. Diplomirala je iz kulturologije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani (2007), kjer je končala tudi znanstveni magisterij komunikologije (2013). Poleg vodenja zavoda za povezovanje, raziskovanje in promocijo medijskih umetnosti Zavod Sektor projektno sodeluje z različnimi razstavišči in nevladnimi organizacijami s področja kulture, kot so SCCA–Ljubljana, Zavod Membrana, Zavod Fokus in drugimi.
Čeprav je humor nekaj, kar domnevno vsi razumemo, se ob poizkusu natančnejše opredelitve kaj točno zajema, izkaže za precej bolj kompleksen pojav. Varira glede na družbeno skupino, status ter v času in prostoru. Humor se v različnih oblikah pojavlja v vseh kulturah in v vseh obdobjih. Da bo neka stvar imela humorni ali komični učinek je odvisno od prepleta več dejavnikov, ki jih različne teorije humorja, komičnega in smeha tolmačijo različno. Humor deloma temelji na značilnostih našega odziva in deloma na lastnostih humornih objektov, ki izzovejo učinek humornega. V sodobni umetnosti (npr. z uporabo ironije, parodije, burleske, satire, karikature, groteske, šale ali vica, komedije, duhovitosti, sarkazma in hudomušnosti) se humor pogosto pojavlja kot mehanizem, ki vzbuja razmislek o nesmiselnosti vsakodnevnega obstoja in kot sredstvo kritičnega angažmaja. Uporablja se za razbijanje okvirjev okusa, družbenih pravil, norm in avtoritete. Humor je mehanizem premeščanja nekega temeljnega nelagodja in se loteva loti vrzeli, oddaljenosti od kod, družbenih konvencij in vnaprej zasnovanih idej. Članek analizira kako se humor manifestira v delih nekaterih slovenskih ustvarjalcev, ki delujejo v polju sodobne fotografije, in razčlenjuje zakaj njihove fotografije lahko razumemo tudi kot obliko protesta proti ne/smiselnosti ustaljenih družbenih norm in simbolne konstrukcije pomenov.
Jasna Jernejšek deluje kot neodvisna kuratorka, vodja projektov, avtorica in recenzentka na področju sodobnih vizualnih umetnosti. Posebej se osredotoča na sodobne avtorske prakse, teorijo in zgodovino fotografije ter vizualne komunikacije, ki jih interdisciplinarno prepleta z družboslovnimi vedami. Diplomirala je iz kulturologije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani (2007), kjer je končala tudi znanstveni magisterij komunikologije (2013). Poleg vodenja zavoda za povezovanje, raziskovanje in promocijo medijskih umetnosti Zavod Sektor projektno sodeluje z različnimi razstavišči in nevladnimi organizacijami s področja kulture, kot so SCCA–Ljubljana, Zavod Membrana, Zavod Fokus in drugimi.
KUPI PDF: J. Jernejšek: Humor kot konceptualno orožje – PDF
PRENESI PDF:
V intervjuju španski fotograf Joan Fontcuberta spregovori o svoji raznoliki fotografski praksi in neprestanem poigravanju z idejo o različnih prostorih fotografije. Trdi, da ‘fotografija sama po sebi ne pomeni nič’, pomembna je njena uporaba. Razpravlja o preoblikovanju pojma avtorstva, o tem, kako ponaredke lahko dojemamo kot del umetniške metodologije in političnega aktivizma, o parodiji in humorju kot sestavnih delih dolge tradicije mediteranske misli ter o zavračanju užitka kot hegemonizma v sodobni umetnosti. Joan spregovori tudi o svojem preiskovanju odnosov med naravno fotografijo in naravo fotografije, rajem Adama in Eve kot prvim botaničnim vrtom in dejstvom, da je danes narava postala kulturni, ideološki, ekonomski in politični konstrukt. Na koncu se dotakne tudi fenomena interneta, idej post-resnice in svojega koncepta Homo fotograficus.
Jasna Jernejšek (1982) deluje kot neodvisna kuratorka, vodja projektov, avtorica in recenzentka na področju sodobnih vizualnih umetnosti. Posebej se osredotoča na sodobne avtorske prakse, teorijo in zgodovino fotografije ter vizualne komunikacije, ki jih interdisciplinarno prepleta z družboslovnimi vedami. Diplomirala je iz kulturologije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani (2007), kjer je končala tudi znanstveni magisterij komunikologije (2013). Poleg vodenja zavoda za povezovanje, raziskovanje in promocijo medijskih umetnosti Zavod Sektor projektno sodeluje z različnimi razstavišči in nevladnimi organizacijami s področja kulture, kot so SCCA–Ljubljana, Zavod Membrana, Zavod Fokus in drugimi.
Emina Djukić (1982) je vizualna ustvarjalka in pedagoginja. Magisterij iz fotografije je opravila na VŠVU v Bratislavi, trenutno pa kot docentka predava na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, smer fotografija. Od 2005 do 2010 je sodelovala z Zavodom Mladinski kulturni center Medvode, kjer je bila nekaj časa tudi programska direktorica. Več let je kot mentorica sodelovala na poletni delavnici Celje Fokus in bila leta 2013 njena umetniška vodja. Od 2015 je sodelavka uredniškega odbora revije Fotografija. Medij fotografije raziskuje že dolgo; trenutno se ukvarja predvsem z narativnimi možnostmi fotografije in njenim odnosom do preteklosti.
Joan Fontcuberta (1955), španski umetnik, zase pravi, da je “konceptualni umetnik, ki se poslužuje fotografije”. V svojih delih pod drobnogled postavlja resničnost fotografije in raziskuje njeno avtoriteto ter človekov vzgib, da verjame v to, kar vidi. Njegova dela so zasnovana na kontradikciji, igrivosti, konfliktu in predstavljivosti. Slovi po projektih, kot so Herbarium (1984), Favna (Fauna, 1987), Sputnik (1997), Sirene (Sirens, 2000), Gastropoda (2013) in Travma (Trauma, 2016). Fontcuberta se ima za fotografskega samouka, ki ga navdihujejo dadaisti in situacionisti. Je tudi učitelj, urednik, kurator in pisatelj.
Intervju z Martinom Parrom (1952), ki velja za enega najbolj ikoničnih in vplivnih fotografov svoje generacije. Preboj na svetovno fotografsko sceno (in tržišče) pa mu je uspel v 80-ih letih prejšnjega stoletja. Takrat je, navdušen nad ameriško barvno fotografijo, tudi sam začel fotografirati v barvah. Nastalo je Zadnje letovišče (The Last Resort, 1983–1985), serija fotografij britanskega delavskega razreda med preživljanjem počitnic v obmorskem letovišču New Brighton, ki do danes ostaja eno izmed njegovih najbolj prepoznavnih del. Prva predstavitev projekta v londonski galeriji Serpentine leta 1986 je sprožila burne reakcije in delitev mnenj tako strokovne kot splošne javnosti. Polarizacija mnenj je postala stalnica Parrove nadaljnje kariere. Po mnenju zagovornikov je Parr kronist našega časa, pronicljiv opazovalec in komentator sodobne družbe, satirik s suhim smislom za humor, ki je pod drobnogled vzel ekscentričnost vsakdanjega življenja. Osredotočenost na absurdnosti vsakdana in na detajle, ki zgovorno pričajo o statusu in okusu, močne nasičene barve in fotografiranje z uporabo makro leč in vgrajeno bliskavico so postali njegov »modus operandi«. Tako je ustvaril serije, kot so Cena življenja (The Cost of Living, 1987–1989), Mali svet (Small World, 1987–1994), Zdrava pamet (Common Sense, 1995–1999), Avtoportret (Autoportrait, 1995–2000 / 1995–2015), Življenje je plaža (Life’s A Beach, 2013) in Prava hrana (Real Food, 2016).
Jasna Jernejšek (1982) deluje kot neodvisna kuratorka, vodja projektov, avtorica in recenzentka na področju sodobnih vizualnih umetnosti. Posebej se osredotoča na sodobne avtorske prakse, teorijo in zgodovino fotografije ter vizualne komunikacije, ki jih interdisciplinarno prepleta z družboslovnimi vedami. Diplomirala je iz kulturologije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani (2007), kjer je končala tudi znanstveni magisterij komunikologije (2013). Poleg vodenja zavoda za povezovanje, raziskovanje in promocijo medijskih umetnosti Zavod Sektor projektno sodeluje z različnimi razstavišči in nevladnimi organizacijami s področja kulture, kot so SCCA–Ljubljana, Zavod Membrana, Zavod Fokus in drugimi.
Martin Parr (1952) je britanski dokumentarni fotograf, fotoreporter in zbiratelj fotoknjig. Od leta 1994 je član Magnum Photos. Velja za kronista našega časa, poznan je po svojih fotografskih projektih kot so npr. Cena življenja (The Cost of Living, 1987–1989), Mali svet (Small World, 1987–1994), Zdrava pamet (Common Sense, 1995–1999), Avtoportret (Autoportrait, 1995–2000 / 1995–2015), Življenje je plaža (Life’s A Beach, 2013) in Prava hrana (Real Food, 2016), ki predstavljajo intimen, satiričen in antropološki pogled na vidike sodobnega življenja, prostega časa, potrošnje in bogastva zahodnega sveta. Objavljenih je približno 100 njegovih fotoknjig, vključen je bil tudi v številne razstave po celem svetu. Fundacija Martin Parr (Martin Parr Foundation), ki je bila ustanovljena leta 2014, je svoje prostore v njegovem domačem kraju Bristol odprla leta 2017. V teh prostorih se nahaja njegovo lastno delo in arhiv, kolekcija drugih britanskih in irskih fotografov ter galerija.
Prispevek, sestavljen iz intervjuja, refleksije razstave O splavu in predstavitve knjige Lobismuller iz različnih vidikov osvetljuje delo katalonske multidisciplinarna umetnice Laie Abril. Avtoričini projekti so večplastne raziskave, ki skozi introspektivno vizualizacijo intimnih zgodb naslavljajo najbolj nelagodne vidike nevidnih, skritih in zamolčanih problemov sodobne družbe. O splošnem pripoveduje skozi partikularno in ob tem nenehno vzporeja preteklost in sedanjost, s čimer opozarja na kontinuiteto določenih problematik in osvetljuje njihove sodobne različice. Da so pod drobnogledom predvsem ženske, ni naključje, temveč posledica (po potrebi spregledanega) dejstva, da navkljub stopnji emancipacije, ki s(m)o jo v 21. stoletju v določenih kulturah ženske dosegle v primerjavi s preteklimi obdobji, enakost spolov ni realizirana in pogosto (še vedno) ostaja zgolj na deklarativni ravni.
Jasna Jernejšek (1982) deluje kot neodvisna kuratorka in publicistka na področju sodobnih vizualnih umetnosti. Posebej se osredotoča na področje teorije in zgodovine fotografije, sodobnih avtorskih praks in vizualnih komunikacij. Diplomirala je iz kulturologije na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani (2007), kjer je končala tudi znanstveni magisterij komunikologije (2013). Zaključila je izobraževanje Svet umetnosti, šole za kuratorske prakse in kritiško pisanje pri Zavodu za sodobno umetnost, SCCA-Ljubljana (2011–2013). Med leti 2012 in 2016 je bila sourednica oddaje Art-Area o sodobnih vizualnih in sorodnih umetnostih na Radiu Študent. Od leta 2013 sodeluje s Photonom – Centrom sodobne fotografije in s festivalom Fotonični trenutki – Mesec fotografije. Redno piše obrazstavna in kataložna besedila, prispevke pa objavlja tudi v revijah Fotografija in Membrana. Je članica Zavoda Sektor za povezovanje, raziskovanje in promocijo medijskih umetnosti. Živi in deluje v Ljubljani.
PRENESI PDF:
Jasna Jernejšek (1982) deluje kot neodvisna kuratorka, vodja projektov, avtorica in recenzentka na področju sodobnih vizualnih umetnosti. Posebej se osredotoča na sodobne avtorske prakse, teorijo in zgodovino fotografije ter vizualne komunikacije, ki jih interdisciplinarno prepleta z družboslovnimi vedami. Diplomirala je iz kulturologije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani (2007), kjer je končala tudi znanstveni magisterij komunikologije (2013). Poleg vodenja zavoda za povezovanje, raziskovanje in promocijo medijskih umetnosti Zavod Sektor projektno sodeluje z različnimi razstavišči in nevladnimi organizacijami s področja kulture, kot so SCCA–Ljubljana, Zavod Membrana, Zavod Fokus in drugimi.
PRENESI PDF:
Jasna Jernejšek (1982) deluje kot neodvisna kuratorka, vodja projektov, avtorica in recenzentka na področju sodobnih vizualnih umetnosti. Posebej se osredotoča na sodobne avtorske prakse, teorijo in zgodovino fotografije ter vizualne komunikacije, ki jih interdisciplinarno prepleta z družboslovnimi vedami. Diplomirala je iz kulturologije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani (2007), kjer je končala tudi znanstveni magisterij komunikologije (2013). Poleg vodenja zavoda za povezovanje, raziskovanje in promocijo medijskih umetnosti Zavod Sektor projektno sodeluje z različnimi razstavišči in nevladnimi organizacijami s področja kulture, kot so SCCA–Ljubljana, Zavod Membrana, Zavod Fokus in drugimi.
PRENESI PDF:
“Uporaba ustvarjalnih zmožnosti fotografije za to, da reproduciramo svet zgolj kot objekt estetske kontemplacije in nič drugega, ni nič bolj »manipulativna« kot vse druge rabe fotografije.”
Ⓒ 2021 Membrana - Vse pravice pridržane
avtor: Andreas Müller-Pohle
produkcija: Cankarjev dom, kulturni in kongresni center, Ljubljana in zavod Membrana
kuratorstvo in postavitev: Jan Babnik in Nataša Ilec Kralj
kustosinja razstavnega programa Cankarjevega doma: Katja Ogrin
22. marec–14. maj 2023, Mala galerija Cankarjevega doma
Otvoritev: 22. marec ob 20. uri.
VODENI OGLEDI:
10. maj 2023 ob 13. uri, Mala galerija Cankarjevega dom (vodi Jan Babnik)
14. maj 2023, ob 11. uri (zaključek razstave), Mala galerija Cankarjevega dom (vodi Jan Babnik)
razstavljoči avtorji: Anne Noble, Ewa Doroszenko, Goran Bertok, Gorkem Ergun, Karina-Sirkku Kurz, Špela Šivic
produkcija: Cankarjev dom, kulturni in kongresni center, Ljubljana in zavod Membrana
zasnova: zavod Membrana (Jan Babnik, Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj)
kuratorstvo in postavitev: Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
kustosinja razstavnega programa Cankarjevega doma: Katarina Hergouth
19. januar–1. marec 2022, Prvo preddverje Cankarjevega doma
Otvoritev: 19. januarja ob 19. uri.
Koža, 19. januar – 1. marec 2022
Mednarodna fotografska razstava
Cankarjev dom, prvo preddverje
otvoritev: 19.1.2022 ob 19:00
avtorji: Goran Bertok, Ewa Doroszenko, Görkem Ergün, Karina-Sirkku Kurz, Anne Noble, Špela Šivic
zasnova razstave: zavod Membrana – Jan Babnik, Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
kuratorstvo: Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
produkcija: Cankarjev dom in zavod Membrana
Podaljšan rok za oddajo predlogov prispevkov (povzetki dolžine do 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 30. avgust 2021. Podaljšan rok za oddajo celotnih prispevkov na podlagi izbranih predlogov je 4. oktober 2021. Predloge pošljite prek spletnega obrazca ali se obrnite na nas prek kontaktnega obrazca in/ali naslova editors(at)membrana.org.
Podaljšan rok za oddajo predlogov prispevkov (povzetki dolžine do 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 11. junij 2021. Podaljšan rok za oddajo celotnih prispevkov na podlagi izbranih predlogov je 16. avgust 2021. Predloge pošljite prek spletnega obrazca ali se obrnite na nas prek kontaktnega obrazca in/ali naslova editors(at)membrana.org.
Prijave sprejemamo do vključno ponedeljka 26. 10. 2020 na:
elektronski naslov: info@membrana.org
in/ali
poštni naslov: Membrana, Maurerjeva 8, 1000 Ljubljana
Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 27. julij 2020. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 21. september 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.
kje: Cankarjev dom, sejna soba M3/4
kdaj: 27. februar 2020, 0b 18. uri
20. januar–1. marec 2020 / Prvo preddverje Cankarjevega doma
Otvoritev: Predstavitev na strani CD
ČE, 30. jan 2020, ob 18.00 // Vodstvo po razstavi z Jasno Jernejšek, sokuratorko razstave, in Špelo Škulj, vizualno umetnico
ČE, 6. feb 2020, ob 18.00 // Vodstvo po razstavi z Janom Babnikom, sokuratorjem razstave, in Miho Godcem, vizualnim umetnikom
ČE, 20. feb 2020, ob 18.00 // Vodstvo po razstavi z Jasno Jernejšek, sokuratorko razstave, Miho Godcem in Valerie Wolf Gang, vizualnima umetnikoma
ČE, 27. feb 2020, ob 18.00 // Pogovor z Marion Balac, vizualno umetnico, in Jožetom Guno, docentom na Fakulteti za elektrotehniko UL
kje: Galerija Jakopič, Ljubljana, v sklopu razstave Jaka Babnik: Pigmalion
kdaj: 5. december 2019
trajanje: 18.00 – 21.00
sodelujeta: dr. Victor Burgin, dr. Ilija T. Tomanić
moderator: dr. Jan Babnik
Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 16. december 2019. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 16. marec 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.
Kdaj: 18. julij 2019 ob 10.00
Trajanje: 90 min
Kje: Prvo preddverje Cankarjevega doma, Prešernova cesta 10, 1000 Ljubljana (vhod iz pasaže Maximarket)
Delavnico vodita: Leopold Štefanič in Neža Ternik