Maša Žekš

Maša Žekš (1993) je diplomirana kulturologinja Vzhodne Azije, umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani zaključuje magistrski študij na Oddelku za umetnostno zgodovino na temo geneze čebelje emblematike ljubljanskih operozov. Od leta 2016 je sodelavka spletne platforme Koridor, za katero piše kritike razstav, reportaže in opravlja intervjuje s področja sodobne likovne produkcije. Sodelovala je pri kuriranju razstav v ljubljanski galeriji DobraVaga, butičnemu festivalu FOTO VIST 2021 in je sodelavka pri projektnem prostoru R SPACE.

št. -
2022
20/12/2022

Članek

Zgodbe med mitologijo in zgodovino

Dejanstveno življenje Janeza Evangelista Kreka 2. del

Jernej Čuček Gerbec, Maša Žekš

št. -
2022
20/12/2022

17 min.

Tradicija zgodovine črpa svoje korenine iz mitologije in prakse pripovedovanja zgodb. Pričujoči esej dekonstruira že obstoječa zgodovinska dejstva in postopoma uvede novo pripoved, ki z viri podkrepljeno zgodovinopisje briše meje med fantazijskim in resničnim. Pripoved sledi fotografski časovnici in v glavnem povzema resnične dogodke življenja slovenskega heroja; Janeza Evangelista Kreka. Gre za zgodovinsko romantično dramo, kjer je pod drobnogled vzeta njegova manj znana afera s pozabljeno Josipino Eržen; nastajanje Majniške deklaracije in prebujanja slovenskega naroda se namreč ni dogajalo brez osebnostnih dram. Koliko napisanega se je zgodilo in koliko ne, se prepušča posamezniku in njegovim raziskovalnim sposobnostim. Na ta način se zgodovinopisje vrača k mitološkemu, prepolnemu pretiravanja in mitoloških zveri — potenciranih osebnostih in nauka polnih bajeslovnosti.

Ključne besede: alternativna zgodovina, izdaja, kvazidokumentarec, nacionalizem, revizionizem, romantična drama, škandal

Maša Žekš (1993) je diplomirana kulturologinja Vzhodne Azije, umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani zaključuje magistrski študij na katedri za umetnostno zgodovino na temo geneze čebelje emblematike ljubljanskih operozov. Od leta 2016 je sodelavka spletne platforme Koridor, kjer piše kritike razstav, intervjuje in reportaže s področja sodobne likovne produkcije. Sodelovala je pri kuriranju razstav v Miklovi hiši v Ribnici, butičnemu festivalu FOTO VIST 2021 in je sodelavka v ljubljanski galeriji DobraVaga in Galeriji Y. Je tudi soavtorica para-umetniškega projekta Kritiški pose(la)dek, ki se ukvarja s pisanjem in urednikovanjem likovne kritike.

Jernej Čuček Gerbec (1985) je magister umetnosti pridobil s področja vizualne kulture in sodobne umetnosti na univerzi Aalto na Finskem. Njegova umetnost je bila razstavljena v Slovenij, Finski, Združenem kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske ter v Združenih državah Amerike. Od leta 2019 aktivno deluje kot kritik sodobne umetnosti, z letom 2020 je postal tudi urednik redakcije Podobe pri spletnem mediju Koridor – križišča umetnosti. V času prvega Covid-19 vala je sodeloval pri projektu piratskega radia Radio Izolat, kot voditelj, producent in del uredniškega odbora. Od leta 2021 soustvarja z Mašo Žekš para-umetniškega projekt Kritiški pose(la)dek, ki se ukvarja s pisanjem in urednikovanjem likovne kritike. Ta se v obliki tekstovnega pogovora preko klepetalnice Facebook v živo pretaka preko videa na isti platformi. Sedaj je dobil tudi obliko podcasta. Projekt je finančno podprlo tudi Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

Breznik, Josip, Aida Škoro Babić in Matevž Košir. 2014. Spomini Josipa Breznika: Od konca 19. stoletja do druge svetovne vojne. Viri/Arhivsko društvo Slovenije, št. 37. Ljubljana: Arhivsko društvo Slovenije.
Černe, Miha. 2020. »Arhivsko gradivo Jugoslovanskega katoliškega akademskega društva ʻDanicaʼ med obema vojnama«. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. Dostopno tukaj.
Čuk, S. 2017. »Janez Evangelist Krek«. Revija Ognjišče. 2017. Dostopno tukaj.
Dolenec, Ivan. 1919. »To in ono: Iz Krekove zapuščine II«. Dom in svet 32 (9/12). Dostopno tukaj.
Dolenec, Ivan. 1959. »Krek in Šušteršič: Nekaj pripomb k Škerbčevemu pregledu«. Zbornik koledar svobodne Slovenije letnik 11. Dostopno tukaj.
Dolenec, Ivan. 2013. »Krek, Janez Evangelist (1865–1917) – Slovenska biografija«. Slovenska biografija. 2013. Dostopno tukaj.
Dragoš, Srečo. 1997. »Politična zgodovina revščine na Slovenskem. I. del«. Socialno delo 36 (2): 125–133.
Erjavec, Fran. 1928. Zgodovina katoliškega gibanja na Slovenskem. Ljubljana: Prosvetna zveza.
Glas svobode. 1913. »Duhovnik, doktor Sv. pisma, državni in deželni poslanc dežele kranjske dr. Krek kot najnižja propalica«, 10 1913. Dostopno tukaj.
Grdina, Igor. 1996. »Nekronani vojvoda kranjski – dr. Ivan Šušteršič«. Zgodovinski časopis 50 (3).
Hribar, Ivan. 1928. Moji spomini. Let. 1 zv. 4 zv. let. Ljubljana: Tiskarna Merkur.
Hribar, Ivan. 1932. Moji spomini. Let. 3 zv. 4 zv. let. Ljubljana: Tisk J. Blasnika nasl. univerzitetna tiskarna in litografija.
Ilustrirani glasnik. 1918. »Celotna publikacija«, 30. maj 1918. Dostopno tukaj.
»Katoliška narodna stranka«. 2016. V Wikipedija, prosta enciklopedija. Dostopno tukaj.
Krek, Janez Evangelist. 1901. Socijalizem. Ljubljana: Slovenska krščansko-socialna zveza.
Mohorič, Jakob, in Andrej Rahten. 2019. O zgodovini slovenske krščanske demokracije: Spominski zapisi dr. Jakoba Mohoriča (1888–1976). Uredil Gregor Antoličič. Prva izdaja, prvi natis. Thesaurus memoriae. Opuscula 8. Ljubljana: Zgodovinski Inštitut Milka Kosa, ZRC SAZU.
Pleterski, Janko. 1998. Dr. Ivan Šušteršič, 1863–1925: Pot prvaka slovenskega političnega katolicizma. Ljubljana: Založba ZRC.
Polec, Janko. 2013. »Pegan, Vladislav (1878–1955) – Slovenska biografija«. Slovenska biografija. 2013. Dostopno tukaj.
»Popis 1900: Ljubljana, Pred škofijo 13«. 1900. Dostopno tukaj.
»Popis 1910: Ljubljana, Dunajska cesta 38«. 1910. Dostopno tukaj.
»Popis 1910: Ljubljana, Prisojna ulica 8«. 1910. Dostopno tukaj.
»Popis 1921: Ljubljana, Dunajska cesta 38«. 1921. Dostopno tukaj.
»Popis 1921: Ljubljana, Kongresni trg 19. Poslovni prostor«. 1921. Dostopno tukaj.
»Popis 1921: Ljubljana, Kongresni trg 19. Stavba«. 1921. Dostopno tukaj.
»Popis 1921: Ljubljana, Prisojna ulica 8«. 1921. Dostopno tukaj.
»Popis 1931: Ljubljana, Stari trg 2«. 1931. Dostopno tukaj.
Sečen, Eržen. 2015. »Zgodovinska fronta: Prvi medijski umor na Slovenskem«. Dnevnik, 3. oktober 2015. Dostopno tukaj.
Slane, Mitja. 1998. »Pomen Krekovega Prosvetnega Dela«. V Janez Evangelist Krek: (1865–1917), uredil Stanko Janežič in Janez Juhant, 86–93. Maribor: Slomškova založba.
Slovenec. 1893. »Dnevne novice«, 24. maj 1893. Dostopno tukaj.
Slovenec. 1905a. »VI. sestanek slovenskega kršč. mislečega dijaštva«, 22. avgust 1905. Dostopno tukaj.
Slovenec. 1905b. »VI. sestanek slovenskega kršč. mislečega dijaštva«, 23. avgust 1905. Dostopno tukaj.
Slovenec. 1906. »Novo ljubljansko pokopališče in umetnost«, 14. maj 1906. Dostopno tukaj.
Slovenec 1907. »Tedenski pregled«, 10. avgust 1907. Dostopno tukaj.
Slovenec. 1920. »Odkritje nagrobnega spomenika dr. J. E. Kreku«, 1. junij 1920. Dostopno tukaj.
Slovenski gospodar. 1909. »Vseslovenska ljudska stranka. «, 21. oktober 1909. Digitalna knjižnica Slovenije. Dostopno tukaj.
Slovenski gospodar. 1917a. »Dr. Janez E. Krek umrl.«, 11. oktober 1917, l. 51, št.41 izdaja. Digitalna knjižnica Slovenije. Dostopno tukaj.
Slovenski gospodar. 1917b. »Pogreb dr. Janeza Kreka«, 18. oktober 1917. Digitalna knjižnica Slovenije. Dostopno tukaj.
Slovenski narod. 1893. »Domače stvari«, 18. november 1893. Dostopno tukaj.
Slovenski narod. 1913. »Dnevne vesti«, 4. oktober 1913. Dostopno tukaj.
Slovenski narod. 1920. »Odkritje nagrobnega spomenika dr. J. E. Kreku«, 1. junij 1920. Dostopno tukaj.
Šaferič, Aleš. 2017. »Nastanek slovenske katoliške telesnovzgojne organizacije Orel«. Kronika (Ljubljana) 65 (2): 175–194.
Škerbec, Matija. 1956. Pregled novodobnega slovenskega katoliškega gibanja. Let. 1. 2 let. Cleveland (Ohio): samozaložba.
Škerbec, Matija. 1957. Pregled novodobnega slovenskega katoliškega gibanja. Let. 2. 2 let. Cleveland (Ohio): samozaložba.
Šorl, Mihael. 2017. »Sto let od prelomne Majniške deklaracije«. Dnevnik. 30. junij 2017. Dostopno tukaj.
Theimer, Kamila. 1913a. »Kako je postal dr. Šušteršič deželni glavar na Kranjskem«. Slovenski narod, 14. maj 1913. Dostopno tukaj.
Theimer, Kamila. 1913b. »Beseda o dr. Kreku. « Slovenski narod, 31. maj 1913. Dostopno tukaj.
Theimer, Kamila. 1913c. »ʻPoštenjakʼ Šušteršič, ali kako postane človek hitro bogat. « Slovenski narod, 31. maj 1913. Dostopno tukaj.
Theimer, Kamila. 1913d. »Poštenim ljudem!« Slovenski narod, 25. september 1913. Dostopno tukaj.
Theimer, Kamila. 1913e. »Izjava.« Slovenski narod, 4. oktober 1913. Dostopno tukaj.
Utenkar, Gorazd. 2017. »Krek je bil človek akcije, Gosar pa bolj teoretik, mislec«. 3. november 2017. Dostopno tukaj.
Žitko Durjava, Sonja. 1997. »Nagrobna plastika slovenskih akademskih kiparjev okrog leta 1900«. Zbornik za umetnostno zgodovino = Archives d’histoire de l’art = Art history journal. Nova vrsta. 33: 36–68.

št. -
2022
14/12/2022

Članek

Zgodbe med mitologijo in zgodovino

Dejanstveno življenje Janeza Evangelista Kreka 1. del

Jernej Čuček Gerbec, Maša Žekš

št. -
2022
14/12/2022

19 min.

Ključne besede: alternativna zgodovina, izdaja, kvazidokumentarec, nacionalizem, revizionizem, romantična drama, škandal

Breznik, Josip, Aida Škoro Babić in Matevž Košir. 2014. Spomini Josipa Breznika: Od konca 19. stoletja do druge svetovne vojne. Viri/Arhivsko društvo Slovenije, št. 37. Ljubljana: Arhivsko društvo Slovenije.
Černe, Miha. 2020. »Arhivsko gradivo Jugoslovanskega katoliškega akademskega društva ʻDanicaʼ med obema vojnama«. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. Dostopno tukaj.
Čuk, S. 2017. »Janez Evangelist Krek«. Revija Ognjišče. 2017. Dostopno tukaj.
Dolenec, Ivan. 1919. »To in ono: Iz Krekove zapuščine II«. Dom in svet 32 (9/12). Dostopno tukaj.
Dolenec, Ivan. 1959. »Krek in Šušteršič: Nekaj pripomb k Škerbčevemu pregledu«. Zbornik koledar svobodne Slovenije letnik 11. Dostopno tukaj.
Dolenec, Ivan. 2013. »Krek, Janez Evangelist (1865–1917) – Slovenska biografija«. Slovenska biografija. 2013. Dostopno tukaj.
Dragoš, Srečo. 1997. »Politična zgodovina revščine na Slovenskem. I. del«. Socialno delo 36 (2): 125–133.
Erjavec, Fran. 1928. Zgodovina katoliškega gibanja na Slovenskem. Ljubljana: Prosvetna zveza.
Glas svobode. 1913. »Duhovnik, doktor Sv. pisma, državni in deželni poslanc dežele kranjske dr. Krek kot najnižja propalica«, 10 1913. Dostopno tukaj.
Grdina, Igor. 1996. »Nekronani vojvoda kranjski – dr. Ivan Šušteršič«. Zgodovinski časopis 50 (3).
Hribar, Ivan. 1928. Moji spomini. Let. 1 zv. 4 zv. let. Ljubljana: Tiskarna Merkur.
Hribar, Ivan. 1932. Moji spomini. Let. 3 zv. 4 zv. let. Ljubljana: Tisk J. Blasnika nasl. univerzitetna tiskarna in litografija.
Ilustrirani glasnik. 1918. »Celotna publikacija«, 30. maj 1918. Dostopno tukaj.
»Katoliška narodna stranka«. 2016. V Wikipedija, prosta enciklopedija. Dostopno tukaj.
Krek, Janez Evangelist. 1901. Socijalizem. Ljubljana: Slovenska krščansko-socialna zveza.
Mohorič, Jakob, in Andrej Rahten. 2019. O zgodovini slovenske krščanske demokracije: Spominski zapisi dr. Jakoba Mohoriča (1888–1976). Uredil Gregor Antoličič. Prva izdaja, prvi natis. Thesaurus memoriae. Opuscula 8. Ljubljana: Zgodovinski Inštitut Milka Kosa, ZRC SAZU.
Pleterski, Janko. 1998. Dr. Ivan Šušteršič, 1863–1925: Pot prvaka slovenskega političnega katolicizma. Ljubljana: Založba ZRC.
Polec, Janko. 2013. »Pegan, Vladislav (1878–1955) – Slovenska biografija«. Slovenska biografija. 2013. Dostopno tukaj.
»Popis 1900: Ljubljana, Pred škofijo 13«. 1900. Dostopno tukaj.
»Popis 1910: Ljubljana, Dunajska cesta 38«. 1910. Dostopno tukaj.
»Popis 1910: Ljubljana, Prisojna ulica 8«. 1910. Dostopno tukaj.
»Popis 1921: Ljubljana, Dunajska cesta 38«. 1921. Dostopno tukaj.
»Popis 1921: Ljubljana, Kongresni trg 19. Poslovni prostor«. 1921. Dostopno tukaj.
»Popis 1921: Ljubljana, Kongresni trg 19. Stavba«. 1921. Dostopno tukaj.
»Popis 1921: Ljubljana, Prisojna ulica 8«. 1921. Dostopno tukaj.
»Popis 1931: Ljubljana, Stari trg 2«. 1931. Dostopno tukaj.
Sečen, Eržen. 2015. »Zgodovinska fronta: Prvi medijski umor na Slovenskem«. Dnevnik, 3. oktober 2015. Dostopno tukaj.
Slane, Mitja. 1998. »Pomen Krekovega Prosvetnega Dela«. V Janez Evangelist Krek: (1865–1917), uredil Stanko Janežič in Janez Juhant, 86–93. Maribor: Slomškova založba.
Slovenec. 1893. »Dnevne novice«, 24. maj 1893. Dostopno tukaj.
Slovenec. 1905a. »VI. sestanek slovenskega kršč. mislečega dijaštva«, 22. avgust 1905. Dostopno tukaj.
Slovenec. 1905b. »VI. sestanek slovenskega kršč. mislečega dijaštva«, 23. avgust 1905. Dostopno tukaj.
Slovenec. 1906. »Novo ljubljansko pokopališče in umetnost«, 14. maj 1906. Dostopno tukaj.
Slovenec 1907. »Tedenski pregled«, 10. avgust 1907. Dostopno tukaj.
Slovenec. 1920. »Odkritje nagrobnega spomenika dr. J. E. Kreku«, 1. junij 1920. Dostopno tukaj.
Slovenski gospodar. 1909. »Vseslovenska ljudska stranka. «, 21. oktober 1909. Digitalna knjižnica Slovenije. Dostopno tukaj.
Slovenski gospodar. 1917a. »Dr. Janez E. Krek umrl.«, 11. oktober 1917, l. 51, št.41 izdaja. Digitalna knjižnica Slovenije. Dostopno tukaj.
Slovenski gospodar. 1917b. »Pogreb dr. Janeza Kreka«, 18. oktober 1917. Digitalna knjižnica Slovenije. Dostopno tukaj.
Slovenski narod. 1893. »Domače stvari«, 18. november 1893. Dostopno tukaj.
Slovenski narod. 1913. »Dnevne vesti«, 4. oktober 1913. Dostopno tukaj.
Slovenski narod. 1920. »Odkritje nagrobnega spomenika dr. J. E. Kreku«, 1. junij 1920. Dostopno tukaj.
Šaferič, Aleš. 2017. »Nastanek slovenske katoliške telesnovzgojne organizacije Orel«. Kronika (Ljubljana) 65 (2): 175–194.
Škerbec, Matija. 1956. Pregled novodobnega slovenskega katoliškega gibanja. Let. 1. 2 let. Cleveland (Ohio): samozaložba.
Škerbec, Matija. 1957. Pregled novodobnega slovenskega katoliškega gibanja. Let. 2. 2 let. Cleveland (Ohio): samozaložba.
Šorl, Mihael. 2017. »Sto let od prelomne Majniške deklaracije«. Dnevnik. 30. junij 2017. Dostopno tukaj.
Theimer, Kamila. 1913a. »Kako je postal dr. Šušteršič deželni glavar na Kranjskem«. Slovenski narod, 14. maj 1913. Dostopno tukaj.
Theimer, Kamila. 1913b. »Beseda o dr. Kreku. « Slovenski narod, 31. maj 1913. Dostopno tukaj.
Theimer, Kamila. 1913c. »ʻPoštenjakʼ Šušteršič, ali kako postane človek hitro bogat. « Slovenski narod, 31. maj 1913. Dostopno tukaj.
Theimer, Kamila. 1913d. »Poštenim ljudem!« Slovenski narod, 25. september 1913. Dostopno tukaj.
Theimer, Kamila. 1913e. »Izjava.« Slovenski narod, 4. oktober 1913. Dostopno tukaj.
Utenkar, Gorazd. 2017. »Krek je bil človek akcije, Gosar pa bolj teoretik, mislec«. 3. november 2017. Dostopno tukaj.
Žitko Durjava, Sonja. 1997. »Nagrobna plastika slovenskih akademskih kiparjev okrog leta 1900«. Zbornik za umetnostno zgodovino = Archives d’histoire de l’art = Art history journal. Nova vrsta. 33: 36–68.

št. -
2022
06/12/2022

Možne resničnosti, Recenzija

Stephen Shore

Modern Instances: The Craft of Photography

Maša Žekš

št. -
2022
06/12/2022

10 min.

Kot impresionistična skicirka spominov navdušuje predvsem zato, ker ilustrira prvoosebno retrospektivo z vsemi dvomi, lastnimi transformacijami in neodgovorjenimi vprašanji, kako misliti fotografijo in kako jo gledati pri sebi in drugih.

Prispevek obravnava najnovejšo knjigo ameriškega fotografa Stephena Shora z naslovom Modern Instances: The Craft of Photography, ki sestoji iz kratke avtobiografije, spominov na otroštvo in predstavitev začetkov njegove fotografske kariere. Vključuje številne zgodbe, pripetljaje, asociacije in navezave na druge ustvarjalce, vzornike, literarna in likovna dela, glasbo in gledališče. Sproščeno in izjemno intimno pisanje spremljajo njegove avtorske fotografije, fotografije njegovih kolegov in reprodukcije umetnostnozgodovinskih vzorcev, notnih zapisov, izsekov iz filmov in animacij, športnih dogodkov in rokopisov. Tok misli o različnih vrstah fotoaparatov in pristopov h kadriranju ter motrenju medija dopolnjujeta korespondenca s prijateljem fotografom Georgeem Milesom in zapisovanje nostalgičnih spominov o newyorškemu druženju s tedanjo umetniško elito, preminulih hišnih ljubljenčkih, družinskih dramah in uživanju psihedeličnih drog.

Ključne besede: fotografija, korespondenca, LSD, New York, spomini

Maša Žekš (1993) je diplomirana kulturologinja Vzhodne Azije, umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani zaključuje magistrski študij na katedri za umetnostno zgodovino na temo geneze čebelje emblematike ljubljanskih operozov. Od leta 2016 je sodelavka spletne platforme Koridor, za katero piše kritike razstav, intervjuje in reportaže s področja sodobne likovne produkcije. Sodelovala je pri kuriranju razstav v Miklovi hiši v Ribnici, butičnem festivalu FOTO VIST 2021 in je sodelavka v ljubljanski galeriji DobraVaga in Galeriji Y. Je tudi soavtorica para-umetniškega projekta Kritiški pose(la)dek, ki se ukvarja s pisanjem in urejanjem likovne kritike.

št. -
2022
19/07/2022

Recenzija

Ponjava drugič

Maša Žekš

št. -
2022
19/07/2022

12 min.

Ponjava je namreč mišljena kot varen prostor, ki spodbuja eksperimentalnost in drznost ter v katerem posameznik v polprofesionalnem okolju uresničuje svoje ideje, ima mentorstvo, med procesom in izvedbo pa se spoprijema tudi s pomisleki in kritiko.

Ponjava 2 je letna pregledna razstava najboljših študijskih projektov katedre za fotografijo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Tako kot lanska Ponjava je bila tudi letošnja sprejeta s solidno mero zanimanja in razumevanja, predvsem pa radovednosti, kaj vse nam prinašajo mladi umetniki, ki so pri koncu študijske poti. Študentje so vsaj leto dni aktivno delali na svojih projektih in v skladu s študijem preizpraševali medij fotografije. Rezultat so umetniška dela različnih dimenzij in medijev, ki naj bi vsebovala dolgotrajno razvijajoč, praviloma smiseln koncept. Vprašanje je le, kako se to odraža na razstavi in ali so s svojimi deli dostavili tisto, kar so želeli. Podrobneje je obravnavanih šest izbranih projektov z razstave.

Ključne besede: razsežnosti fotografije, razstava, študentska razstava

Maša Žekš (1993) je diplomirana kulturologinja Vzhodne Azije, umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani zaključuje magistrski študij na katedri za umetnostno zgodovino na temo geneze čebelje emblematike ljubljanskih operozov. Od leta 2016 je sodelavka spletne platforme Koridor, za katero piše kritike razstav, intervjuje in reportaže s področja sodobne likovne produkcije. Sodelovala je pri kuriranju razstav v Miklovi hiši v Ribnici, butičnem festivalu FOTO VIST 2021 in je sodelavka v ljubljanski galeriji DobraVaga in Galeriji Y. Je tudi soavtorica para-umetniškega projekta Kritiški pose(la)dek, ki se ukvarja s pisanjem in urejanjem likovne kritike.

št. -
2022
08/06/2022

Recenzija

Asfaltne stezé

Maša Žekš

št. -
2022
08/06/2022

9 min.

Soočenje Lina Gerkmana in Jakuba Staneka na razstavi deluje dopolnjujoče, saj gledalcu omogoča primerjavo dveh različnih, a hitro prepoznavnih, celo sorodnih zgodb, ki pričajo o človeškem neuspehu in pljuvanju v lastno skledo v prid gospodarski rasti in zaslužkarstvu.

Na začetku leta sta se v ljubljanski galeriji Photon v obliki Avtorskega dialoga predstavila poljski fotograf Jakub Stanek in mladi slovenski umetnik Lin Gerkman. Kot finalista dveh preteklih natečajev galerije (Drugačni svetovi, 2020 in Betonske sanje, 2020) sta se v ločenih galerijskih prostorih predstavila s samostojnima projektoma. Lin Gerkman je razstavljal nadaljnji, a zgolj fragmentarni razvoj projekta Prvi sneg, Jakub Stanek pa se je predstavil s serijo desetih fotografij z naslovom V pričakovanju sonca (In Anticipation of the Sun, 2019). Oba avtorja se ukvarjata s pripovednim oblikovanjem zgodb različnih krajev, zanimajo ju problemi sodobnega sveta in ljudi, njun primarni pristop k delu pa ostaja dokumentarne narave. Eden od njiju raziskuje zgodovino ljubljanskega kamnoloma v času velikih političnih sprememb, drugi pa okoljske grozote in posledice rabe fosilnih goriv na Poljskem. Izbrana projekta sta si pravzaprav zelo različna, tako v svojem obsegu kot tudi vsebini, ki je pri enem subtilno politična, pri drugem pa neposredno intimna.

Ključne besede: dialog, gospodarske tranzicije, kamnolom, onesnaževanje, smog

Maša Žekš (1993) je diplomirana kulturologinja Vzhodne Azije, umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani zaključuje magistrski študij na katedri za umetnostno zgodovino na temo geneze čebelje emblematike ljubljanskih operozov. Od leta 2016 je sodelavka spletne platforme Koridor, za katero piše kritike razstav, intervjuje in reportaže s področja sodobne likovne produkcije. Sodelovala je pri kuriranju razstav v Miklovi hiši v Ribnici, butičnem festivalu FOTO VIST 2021 in je sodelavka v ljubljanski galeriji DobraVaga, GALERIJI Y in projektnem prostoru R SPACE.

Jakub Stanek (1988) je na Univerzi v Varšavi študiral filozofijo, fotografijo pa na Akademiji za fotografijo v Varšavi in Inštitutu za kreativno fotografijo v Opavi na Češkem. Leta 2014 je začel z mentorskim programom Sputnik, leto pozneje pa je bil izbran med 50 najboljših mladih poljskih fotografov v okviru projekta Debut 2015. V delih se ukvarja s človekom, zgodbami in zamolčanimi razkritji. Gledalcem ponuja nove perspektive in vzpostavljanje intimnega dialoga tako med portretiranci in objektivom kot tudi med gledalci, posamičnimi deli in zgodbami, ki jih upodablja. Zanimajo ga aktualne tematike, sodobni človek in raziskovanje povezav med posameznikovimi čustvenimi odzivi na okolje in svetom, v katerem živi.

Lin Gerkman (1995) je leta 2018 diplomiral na smeri industrijsko oblikovanje na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Prek fotografije in videa raziskuje ostanke sodobne zgodovine, človeško razumevanje različnih družbenih tranzicij, političnih sprememb in razmerje posameznikovega odnosa do doma in zasebnosti. Zanimajo ga povezave med najdenimi predmeti in razumevanjem preteklosti ter zaznavanje aktualnih dogodkov. Raziskuje različne kraje in predmete ter jim pripisuje sentimentalno vrednost, nakar jih pogosto postavlja v nove kontekste ali spaja v nove povedne celote. Fascinira ga princip in doživljanje izgube, nepopolnosti in odsotnosti.

št. -
2021
27/12/2021

Recenzija

Jagodni izbor

Maša Žekš

št. -
2021
27/12/2021

8 min.

Jagoda Malanin je ustvarila diptihe, ki z načinom naglašenega kontrasta – najsibo to v barvi, teksturi ali vsebini – poudarjajo mnogoznačnost kože in njeno vseprisotnost.

Esej se posveča najnovejšemu fotografskemu projektu poljske umetnice Jagode Malanin. Serija fotografij z naslovom Kože, v katerih živimo je nastala v času hude osebne stiske in intenzivnega proučevanja nemške filozofije prve polovice 19. stoletja, natančneje interpretacij hindujskega koncepta svetovne iluzije Arthurja Schopenhauerja. Izhodišče za diptihe, pri katerih je poudarjen kontrast med organsko in anorgansko kožo, predstavlja zelo specifično in nenavadno spajanje vzhodnega koncepta odstiranja iluzionistične tančice, sodobnih dognanj o morebitni semiotski koži in želja po opolnomočeni samopomoči. Esej preizprašuje, do kolikšne mere je pripisovanje tako raznovrstnih in kompleksnih konceptov ter filozofskih premislekov na serijo ducatov fotografij še smiselno in obvladljivo in ali je v oziru umetniške svobode in legitimnih osebnih pristopov ta praksa pri občinstvu dobrodošla ter kdaj je nakopičenih idej vseeno preveč.

Ključne besede: Arthur Schopenhauer, interpretacija, koža, maya, tragedija

Maša Žekš (1993) je diplomirana kulturologinja Vzhodne Azije, umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani zaključuje magistrski študij na katedri za umetnostno zgodovino na temo geneze čebelje emblematike ljubljanskih operozov. Od leta 2016 je sodelavka spletne platforme Koridor, za katero piše kritike razstav, intervjuje in reportaže s področja sodobne likovne produkcije. Sodelovala je pri kuriranju razstav v ljubljanski galeriji DobraVaga, butičnem festivalu FOTO VIST 2021 in je sodelavka v projektnem prostoru R SPACE.

Jagoda Malanin (1982) je poljska fotografinja, ukvarja se tudi z videom, kuriranjem in urednikovanjem. Diplomirala je na Akademiji za likovno umetnost v Vroclavu na Poljskem, po prejemu štipendije pa je študij nadaljevala na Filozofski fakulteti Univerze v Portu. V letu 2020 je pod mentorstvom Agnieszke Rayss zaključila intenzivni mentorski program Sputnik Fotografija. Razstavljala je v Varšavi, Vroclavu, Portu in Lodžu. Njeno delo je bilo predstavljeno v nemški fotografski reviji Der Greif in irski Abridged Magazine. Nekaj časa je vodila manjšo galerijo v klubu Proza v Vroclavu, zdaj pa sodeluje v kolektivu NIK Ładne. Leta 2020 je z delom Memoir found in a bathtub sodelovala na vroclavskem festivalu TIFF. Trenutno skupaj z ameriško vizualno umetnico Saro J. Winston ustvarja svojo novo fotoknjigo.

Maša Žekš

Avtorji

Umetniki & Projekti

prijavi se na novice in pozive za projekte in prispevke

izdaje

za avtorje

prijavi se

prijavi se na novice in pozive za projekte in prispevke

novice