Maša Žekš

Maša Žekš (1993) je diplomirana kulturologinja Vzhodne Azije, umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani zaključuje magistrski študij na Oddelku za umetnostno zgodovino na temo geneze čebelje emblematike ljubljanskih operozov. Od leta 2016 je sodelavka spletne platforme Koridor, za katero piše kritike razstav, reportaže in opravlja intervjuje s področja sodobne likovne produkcije. Sodelovala je pri kuriranju razstav v ljubljanski galeriji DobraVaga, butičnemu festivalu FOTO VIST 2021 in je sodelavka pri projektnem prostoru R SPACE.

Tradicija zgodovine črpa svoje korenine iz mitologije in prakse pripovedovanja zgodb. Pričujoči esej dekonstruira že obstoječa zgodovinska dejstva in postopoma uvede novo pripoved, ki z viri podkrepljeno zgodovinopisje briše meje med fantazijskim in resničnim. Pripoved sledi fotografski časovnici in v glavnem povzema resnične dogodke življenja slovenskega heroja; Janeza Evangelista Kreka. Gre za zgodovinsko romantično dramo, kjer je pod drobnogled vzeta njegova manj znana afera s pozabljeno Josipino Eržen; nastajanje Majniške deklaracije in prebujanja slovenskega naroda se namreč ni dogajalo brez osebnostnih dram. Koliko napisanega se je zgodilo in koliko ne, se prepušča posamezniku in njegovim raziskovalnim sposobnostim. Na ta način se zgodovinopisje vrača k mitološkemu, prepolnemu pretiravanja in mitoloških zveri — potenciranih osebnostih in nauka polnih bajeslovnosti.

Tradicija zgodovine črpa svoje korenine iz mitologije in prakse pripovedovanja zgodb. Pričujoči esej dekonstruira že obstoječa zgodovinska dejstva in postopoma uvede novo pripoved, ki z viri podkrepljeno zgodovinopisje briše meje med fantazijskim in resničnim. Pripoved sledi fotografski časovnici in v glavnem povzema resnične dogodke življenja slovenskega heroja; Janeza Evangelista Kreka. Gre za zgodovinsko romantično dramo, kjer je pod drobnogled vzeta njegova manj znana afera s pozabljeno Josipino Eržen; nastajanje Majniške deklaracije in prebujanja slovenskega naroda se namreč ni dogajalo brez osebnostnih dram. Koliko napisanega se je zgodilo in koliko ne, se prepušča posamezniku in njegovim raziskovalnim sposobnostim. Na ta način se zgodovinopisje vrača k mitološkemu, prepolnemu pretiravanja in mitoloških zveri — potenciranih osebnostih in nauka polnih bajeslovnosti.

Kot impresionistična skicirka spominov navdušuje predvsem zato, ker ilustrira prvoosebno retrospektivo z vsemi dvomi, lastnimi transformacijami in neodgovorjenimi vprašanji, kako misliti fotografijo in kako jo gledati pri sebi in drugih.

Prispevek obravnava najnovejšo knjigo ameriškega fotografa Stephena Shora z naslovom Modern Instances: The Craft of Photography, ki sestoji iz kratke avtobiografije, spominov na otroštvo in predstavitev začetkov njegove fotografske kariere. Vključuje številne zgodbe, pripetljaje, asociacije in navezave na druge ustvarjalce, vzornike, literarna in likovna dela, glasbo in gledališče. Sproščeno in izjemno intimno pisanje spremljajo njegove avtorske fotografije, fotografije njegovih kolegov in reprodukcije umetnostnozgodovinskih vzorcev, notnih zapisov, izsekov iz filmov in animacij, športnih dogodkov in rokopisov. Tok misli o različnih vrstah fotoaparatov in pristopov h kadriranju ter motrenju medija dopolnjujeta korespondenca s prijateljem fotografom Georgeem Milesom in zapisovanje nostalgičnih spominov o newyorškemu druženju s tedanjo umetniško elito, preminulih hišnih ljubljenčkih, družinskih dramah in uživanju psihedeličnih drog.

12 min.
Ponjava je namreč mišljena kot varen prostor, ki spodbuja eksperimentalnost in drznost ter v katerem posameznik v polprofesionalnem okolju uresničuje svoje ideje, ima mentorstvo, med procesom in izvedbo pa se spoprijema tudi s pomisleki in kritiko.

Ponjava 2 je letna pregledna razstava najboljših študijskih projektov katedre za fotografijo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Tako kot lanska Ponjava je bila tudi letošnja sprejeta s solidno mero zanimanja in razumevanja, predvsem pa radovednosti, kaj vse nam prinašajo mladi umetniki, ki so pri koncu študijske poti. Študentje so vsaj leto dni aktivno delali na svojih projektih in v skladu s študijem preizpraševali medij fotografije. Rezultat so umetniška dela različnih dimenzij in medijev, ki naj bi vsebovala dolgotrajno razvijajoč, praviloma smiseln koncept. Vprašanje je le, kako se to odraža na razstavi in ali so s svojimi deli dostavili tisto, kar so želeli. Podrobneje je obravnavanih šest izbranih projektov z razstave.

9 min.
Soočenje Lina Gerkmana in Jakuba Staneka na razstavi deluje dopolnjujoče, saj gledalcu omogoča primerjavo dveh različnih, a hitro prepoznavnih, celo sorodnih zgodb, ki pričajo o človeškem neuspehu in pljuvanju v lastno skledo v prid gospodarski rasti in zaslužkarstvu.

Na začetku leta sta se v ljubljanski galeriji Photon v obliki Avtorskega dialoga predstavila poljski fotograf Jakub Stanek in mladi slovenski umetnik Lin Gerkman. Kot finalista dveh preteklih natečajev galerije (Drugačni svetovi, 2020 in Betonske sanje, 2020) sta se v ločenih galerijskih prostorih predstavila s samostojnima projektoma. Lin Gerkman je razstavljal nadaljnji, a zgolj fragmentarni razvoj projekta Prvi sneg, Jakub Stanek pa se je predstavil s serijo desetih fotografij z naslovom V pričakovanju sonca (In Anticipation of the Sun, 2019). Oba avtorja se ukvarjata s pripovednim oblikovanjem zgodb različnih krajev, zanimajo ju problemi sodobnega sveta in ljudi, njun primarni pristop k delu pa ostaja dokumentarne narave. Eden od njiju raziskuje zgodovino ljubljanskega kamnoloma v času velikih političnih sprememb, drugi pa okoljske grozote in posledice rabe fosilnih goriv na Poljskem. Izbrana projekta sta si pravzaprav zelo različna, tako v svojem obsegu kot tudi vsebini, ki je pri enem subtilno politična, pri drugem pa neposredno intimna.

8 min.
Jagoda Malanin je ustvarila diptihe, ki z načinom naglašenega kontrasta – najsibo to v barvi, teksturi ali vsebini – poudarjajo mnogoznačnost kože in njeno vseprisotnost.

Esej se posveča najnovejšemu fotografskemu projektu poljske umetnice Jagode Malanin. Serija fotografij z naslovom Kože, v katerih živimo je nastala v času hude osebne stiske in intenzivnega proučevanja nemške filozofije prve polovice 19. stoletja, natančneje interpretacij hindujskega koncepta svetovne iluzije Arthurja Schopenhauerja. Izhodišče za diptihe, pri katerih je poudarjen kontrast med organsko in anorgansko kožo, predstavlja zelo specifično in nenavadno spajanje vzhodnega koncepta odstiranja iluzionistične tančice, sodobnih dognanj o morebitni semiotski koži in želja po opolnomočeni samopomoči. Esej preizprašuje, do kolikšne mere je pripisovanje tako raznovrstnih in kompleksnih konceptov ter filozofskih premislekov na serijo ducatov fotografij še smiselno in obvladljivo in ali je v oziru umetniške svobode in legitimnih osebnih pristopov ta praksa pri občinstvu dobrodošla ter kdaj je nakopičenih idej vseeno preveč.

Avtorji

prijavi se

prijavi se na novice in pozive za projekte in prispevke
novice

razstavljoči avtorji: Anne Noble, Ewa Doroszenko, Goran Bertok, Gorkem Ergun, Karina-Sirkku Kurz, Špela Šivic
produkcija: Cankarjev dom, kulturni in kongresni center, Ljubljana in zavod Membrana
zasnova: zavod Membrana (Jan Babnik, Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj)
kuratorstvo in postavitev: Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
kustosinja razstavnega programa Cankarjevega doma: Katarina Hergouth
19. januar–1. marec 2022, Prvo preddverje Cankarjevega doma
Otvoritev: 19. januarja ob 19. uri.

Koža, 19. januar – 1. marec 2022
Mednarodna fotografska razstava
Cankarjev dom, prvo preddverje

otvoritev: 19.1.2022 ob 19:00

avtorji: Goran Bertok, Ewa Doroszenko, Görkem Ergün, Karina-Sirkku Kurz, Anne Noble, Špela Šivic
zasnova razstave: zavod Membrana – Jan Babnik, Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
kuratorstvo: Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
produkcija: Cankarjev dom in zavod Membrana

Podaljšan rok za oddajo predlogov prispevkov (povzetki dolžine do 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 30. avgust 2021. Podaljšan rok za oddajo celotnih prispevkov na podlagi izbranih predlogov je 4. oktober 2021. Predloge pošljite prek spletnega obrazca ali se obrnite na nas prek kontaktnega obrazca in/ali naslova editors(at)membrana.org.

Podaljšan rok za oddajo predlogov prispevkov (povzetki dolžine do 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 11. junij 2021. Podaljšan rok za oddajo celotnih prispevkov na podlagi izbranih predlogov je 16. avgust 2021. Predloge pošljite prek spletnega obrazca ali se obrnite na nas prek kontaktnega obrazca in/ali naslova editors(at)membrana.org.

Prijave sprejemamo do vključno ponedeljka 26. 10. 2020 na:
elektronski naslov: info@membrana.org
in/ali
poštni naslov: Membrana, Maurerjeva 8, 1000 Ljubljana

Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 27. julij 2020. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 21. september 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.

kje: Cankarjev dom, sejna soba M3/4
kdaj: 27. februar 2020, 0b 18. uri

20. januar–1. marec 2020 / Prvo preddverje Cankarjevega doma
Otvoritev: Predstavitev na strani CD 
ČE, 30. jan 2020, ob 18.00 // Vodstvo po razstavi z Jasno Jernejšek, sokuratorko razstave, in Špelo Škulj, vizualno umetnico
ČE, 6. feb 2020, ob 18.00 // Vodstvo po razstavi z Janom Babnikom, sokuratorjem razstave, in Miho Godcem, vizualnim umetnikom
ČE, 20. feb 2020, ob 18.00 // Vodstvo po razstavi z Jasno Jernejšek, sokuratorko razstave, Miho Godcem in Valerie Wolf Gang, vizualnima umetnikoma
ČE, 27. feb 2020, ob 18.00 // Pogovor z Marion Balac, vizualno umetnico, in Jožetom Guno, docentom na Fakulteti za elektrotehniko UL

kje: Galerija Jakopič, Ljubljana, v sklopu razstave Jaka Babnik: Pigmalion
kdaj: 5. december 2019
trajanje: 18.00 – 21.00
sodelujeta: dr. Victor Burgin, dr. Ilija T. Tomanić
moderator: dr. Jan Babnik

  • 18.00: Predavanje Victorja Burgina: Kaj je kamera? Kje je fotografija?
  • 19.00: Predstavitev nove številke revije Fotografije (Kamera in aparat: Izbrani spisi Victorja Burgina) v pogovoru z umetnikom in teoretikom Victorjem Burginom in Ilijo T. Tomanićem, piscem spremne besede k slovenskemu prevodu. Pogovor bo moderiral Jan Babnik, gl. in odgovorni urednik revije Fotografija
  • 20.30: razprodaja preteklih številk revije Fotografija

Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 16. december 2019. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 16. marec 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.

Kdaj: 18. julij 2019 ob 10.00
Trajanje:
90 min
Kje: Prvo preddverje Cankarjevega doma, Prešernova cesta 10, 1000 Ljubljana (vhod iz pasaže Maximarket)
Delavnico vodita: Leopold Štefanič in Neža Ternik

Cankarjev dom – prvo preddverje, 20. 6.–25. 8. 2019
Prešernova cesta 10, 1000 Ljubljana

Spremljevalni program

Razstavo spremlja diskurzivno-izobraževalni program in izid nove številke revije Fotografija, ki tematiko instinkta in (fotografske) reprezentacije živali razširja ter interdisciplinarno povezuje z drugimi področji.

Otvoritveni dogodki: četrtek, 20. junij 2019

17.00 // Pogovor z Majo Smrekar, intermedijsko umetnico, prof. dr. Alenko Dovč, doktorico veterinarske medicine in diplomatko Evropskega kolidža za dobrobit, in dr. Blažem Mazijem, filozofom (namesto slednjega se nam bo pridružil Lenart Kučić, novinar); moderira Jasna Jernejšek, kuratorka razstave.
18.00 // Predstavitev nove številke revije Fotografija z Janom Babnikom in Ilijo T. Tomanićem urednikoma revije.
18.30 // Vodstvo po razstavi z Jasno Jernejšek, kuratorko razstave, in Danielom Szalaijem,  fotografom.
19.00 // Odprtje razstave

Delavnice in vodstva:

27. junij 2019 ob 10.00 // Delavnica interpretacije fotografije za seniorje (trajanje 90 min, Prvo preddverje Cankarjevega doma).
4. julij 2019 ob 15.00 // Vodstvo po razstavi
11. julij ob 17.00 2019
// Vodstvo po razstavi
18. julij 2019 ob 10.00 
// Delavnica interpretacije fotografije za otroke (trajanje 90 min, začetek ob 10.00 v Prirodoslovnem muzeju z ogledom dioram, nadaljevanje ob 11.00 v Prvem preddverju Cankarjevega doma). V sodelovanju s Prirodoslovnim muzejem Slovenije.

Obrazstavni program se izvaja v okviru javnega razpisa Projektno delo z negospodarskim in neprofitnim sektorjem – Študentski inovativni projekti za družbeno korist, ki je namenjen vključevanju študentov različnih študijskih smeri v organizacijo in izvedbo večjega družbenoangažiranega kulturnega dogodka ter njihovemu povezovanju tako z večjimi kulturnimi institucijami (Cankarjev dom) kot z manjšimi nevladnimi organizacijami (zavod Membrana). Projekt financirata Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije ter Evropski socialni sklad Evropske unije.

Naše spletno mesto uporablja piškotke za izboljšanje naših storitev. Kot uporabnik se morate strinjati z uporabo in sprejeti naše pogoje. Trenutno uporabljamo samo piškotke, ki so potrebni za normalno delovanje spletne strani. Za več informacij obiščite naš pravilnik o zasebnosti in pogoje storitev. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporabljamo, si oglejte spodnji seznam.

Ta piškotek je nujen za aplikacije PHP. Piškotek se uporablja za shranjevanje in identifikacijo edinstvenega ID-ja uporabniške seje za namen upravljanja uporabniške seje na spletnem mestu. Piškotek je sejni piškotek in se izbriše, ko so vsa okna brskalnika zaprta.

Strinjam se z uporabo piškotkov, strinjam se s pogoji storitve in pravilnikom o zasebnosti in želim še naprej uporabljati spletno stran.