Maša Žekš

Maša Žekš (1993) je diplomirana kulturologinja Vzhodne Azije, umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani zaključuje magistrski študij na Oddelku za umetnostno zgodovino na temo geneze čebelje emblematike ljubljanskih operozov. Od leta 2016 je sodelavka spletne platforme Koridor, za katero piše kritike razstav, reportaže in opravlja intervjuje s področja sodobne likovne produkcije. Sodelovala je pri kuriranju razstav v ljubljanski galeriji DobraVaga, butičnemu festivalu FOTO VIST 2021 in je sodelavka pri projektnem prostoru R SPACE.

št. -
2023
28/06/2023

Recenzija

Mijav

Refleksija knjige Humble Cats

Maša Žekš

št. -
2023
28/06/2023

9 min.

Četudi Humble Cats zagotovo izhaja iz mačje neustavljive priljubljenosti in nezanemarljivih estetskih vzgibov, vzpostavlja antitezo predstavi, da v visoki umetnosti podobe mačk samodejno izpadejo kičaste, neokusne in poceni...

Prispevek obravnava fotoknjigo, ki vsebuje kuriran izbor sodobne mačje umetniške fotografije. Ta je z javnim pozivom nastala v sodelovanju mlade neodvisne založbe Yoffy Press in ameriške fundacije Humble Arts Foundation. Knjiga obsega več kot 70 fotografij umetnic in umetnikov z vsega sveta, na njih pa se v različnih oblikah pojavljajo mačke. Povod za zbirko je bila želja po sofisticirani in resni umetniški fotografiji, ki bi v nasprotju s siceršnjo digitalno podobo mačk na spletu tem živalim povrnila dostojanstvo, njihovim upodobitvam pa estetsko globino. Izbranih in podrobneje predstavljenih je šest fotografij, ki ilustrirajo različne pristope vključevanja mačk v posamezna dela in širše serije. Porajata se vprašanji, do katere mere zbirka resnično izpolnjuje zastavljene cilje in ali bi zavoljo tematike kuratorski pristop terjal nekoliko več poguma in pozornosti pri izboru avtorjev. Šest let po izidu knjige se namreč zdi, da je prav mačja podoba tista, ki se svoje stimulativne prezence in digitalne priljubljenosti v vseh odvodnih oblikah nikakor ne more otresti, četudi ji tik za petami sledijo mikavne fotografije in videi rakunov, oposumov, vider in lisic.

Maša Žekš (1993) je diplomirana kulturologinja Vzhodne Azije, umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka. Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani zaključuje magistrski študij na katedri za umetnostno zgodovino na temo geneze čebelje emblematike ljubljanskih operozov. Od leta 2016 je sodelavka spletne platforme Koridor, za katero piše kritike razstav, intervjuje in reportaže s področja sodobne likovne produkcije. Kot sokuratorka je delovala z Mestno galerijo Nova Gorica, Miklovo hišo v Ribnici, Layerjevo hišo v Kranju, ter z butičnim festivalom FOTO VIST 2021. Je sodelavka ljubljanskih galerij DobraVaga in Galerija Y in tudi soavtorica para-umetniškega projekta Kritiški pose(la)dek, ki se ukvarja s pisanjem in urednikovanjem likovne kritike.

Knjiga je nastala v sodelovanju avtorjev s Humble Arts Foundation

Jamie Campbell, Ryan Oskin, Scott Klinger, Todd Fisher, Lex Thompson, Jill Greenberg, C. Mackenzie, Sandra Stark, Maria Chirco, Jamil Hellu, Adelaide Ivánova, Isolde Woudstra, Elisabeth Smolarz, Varvara Mikushkina, Pamela Pecchio, Susan Worsham, Tamara Kametani, Jeanette May, Alexandra Crockett, Audrey Bardou, Sandy Carson, Amy Stein, Owen Mundy, Colleen Cunningham, Rachelle Mozman, Rebecca Smeyne, Devin Yalkin, Dimitri Valentijn, Jamie Campbell, Madoka Hasegawa, Natalia Wiernik, Torsten Schumann, Ben Alper, Isabella Stahl, Melissa Eder, David Williams, Jennifer Greenburg, Geoffrey Ellis, Geralyn Shukwit, Millee Tibbs, Orrie King, Marina Caneve, Stephen Shore, Brea Souders, Asger Carlsen, Robin Schwartz, Arne Svenson, Alice Hargrave, Jessica Labatte, Robert Shaw, Aneta Bartos, Pawel Alicki, Timothy Archibald, Lissa Rivera, Amy Lombard, Barney Kulok, Ruben Natal-San Miguel, Blake Andrews, Dag Nordbrenden, Sinaida Michalskaja, David Brandon Geeting, James Johnson, Jason Hogue, Rachel Rampleman, Yogamaya Von Hippel, Christina Kerns, Ileana Hernandez, Rich Rollins, Dustin Fenstermacher, Michael Bach, Sarah Wilmer, Sheila Zhao, Bjarne Bare, Serrah Russell, Lolly Koon.

št. -
2023
08/03/2023

Recenzija

Metamorfoze

Najtoplejša barva je neon_a

Maša Žekš

št. -
2023
08/03/2023

7 min.

Knjiga ne nagovarja zgolj manjšinske LGBTQI+ skupnosti, pač pa širšo množico, predvsem mladino in posameznike ujete v duhu digitalizirane in postkoronske sodobnosti.

Prispevek obravnava obsežno fotoknjigo Laurence Philomène iz leta 2022 naslovljeno Puberty. Avtorski projekt obsega dokumentiranje lastnega življenja med letoma 2019 in 2021, zaznamujejo pa ga ekstravagantni avtoportreti, akt, presunljive barvne kompozicije in osebna pripoved na osnovi trans aktivizma. Glavne teme knjige so hormonska terapija, z barvami nasičen domač interier in pandemija. Avtor_ica, ki je svojo umetniško pot pričel_a s fotografiranjem otroških modnih lutk in nadaljeval_a s portretiranjem kanadske kvir skupnosti, se v avtobiografskem projektu posveča lastni tranziciji, introspekciji, duševnemu zdravju in prijateljem. Fotografije odražajo duh časa, so zelo intimne, nežne in vizualno privlačne, odlikujejo pa jih kreativna raba barve, zanimivo kadriranje in realizem. Rezultat lovljenja ravnotežja med utrinki zasebnega življenja in povednimi, skrbno kuriranimi aktivističnimi avtoportreti je razgibana pripoved, ki navkljub specifični tematiki jasno nagovarja širše občinstvo, nebinarne osebe pa postavlja na zemljevid sodobne umetniške prakse.

Laurence Philomène je nebinarni_a umetnik_ca iz Montreala, ki ustvarja barvite podobe in video dela na podlagi svojih izkušenj kronično bolne transspolne osebe. Njen_a praksa z zelo nasičenimi, filmskimi in ranljivimi podobami slavi transspolnost in preučuje identiteto kot prostor, ki se nenehno spreminja. Za ustvarjanje podob se je začel_a zanimati v najstniških letih in od takrat uporablja fotografijo in video kot prostor za eksperimentiranje in dokumentiranje prek spola izražene identitete. S kamero kot procesom vzajemne skrbi [in skrbi zase] želi s svojim delom (kot ljubezenskim pismom svoji skupnosti) humanizirati identitete, ki so bile v preteklosti marginalizirane. Laurence je časten_na član_ica skupine The 30 (»PDN 30« – 2020), prejemnik_ca štipendije Getty Images Creatives In Quarantine Bursary (2020), štipendije fundacije Lucie za porajajoče umetnike (2019) in štipendije v okviru mentorskega programa Women Photograph 2020. Njen_a dela so bila predstavljena na številnih razstavah in v publikacijah po vsem svetu, vključno s samostojnimi razstavami v Kanadi, Franciji, Nemčiji, na Poljskem in v ZDA.

št. -
2022
20/12/2022

Članek

Zgodbe med mitologijo in zgodovino

Dejanstveno življenje Janeza Evangelista Kreka 2. del

Jernej Čuček Gerbec, Maša Žekš

št. -
2022
20/12/2022

18 min.

Tradicija zgodovine črpa svoje korenine iz mitologije in prakse pripovedovanja zgodb. Pričujoči esej dekonstruira že obstoječa zgodovinska dejstva in postopoma uvede novo pripoved, ki z viri podkrepljeno zgodovinopisje briše meje med fantazijskim in resničnim. Pripoved sledi fotografski časovnici in v glavnem povzema resnične dogodke življenja slovenskega heroja; Janeza Evangelista Kreka. Gre za zgodovinsko romantično dramo, kjer je pod drobnogled vzeta njegova manj znana afera s pozabljeno Josipino Eržen; nastajanje Majniške deklaracije in prebujanja slovenskega naroda se namreč ni dogajalo brez osebnostnih dram. Koliko napisanega se je zgodilo in koliko ne, se prepušča posamezniku in njegovim raziskovalnim sposobnostim. Na ta način se zgodovinopisje vrača k mitološkemu, prepolnemu pretiravanja in mitoloških zveri — potenciranih osebnostih in nauka polnih bajeslovnosti.

Ključne besede: alternativna zgodovina, izdaja, kvazidokumentarec, nacionalizem, revizionizem, romantična drama, škandal

Maša Žekš (1993) je diplomirana kulturologinja Vzhodne Azije, umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani zaključuje magistrski študij na katedri za umetnostno zgodovino na temo geneze čebelje emblematike ljubljanskih operozov. Od leta 2016 je sodelavka spletne platforme Koridor, kjer piše kritike razstav, intervjuje in reportaže s področja sodobne likovne produkcije. Sodelovala je pri kuriranju razstav v Miklovi hiši v Ribnici, butičnemu festivalu FOTO VIST 2021 in je sodelavka v ljubljanski galeriji DobraVaga in Galeriji Y. Je tudi soavtorica para-umetniškega projekta Kritiški pose(la)dek, ki se ukvarja s pisanjem in urednikovanjem likovne kritike.

Jernej Čuček Gerbec (1985) je magister umetnosti pridobil s področja vizualne kulture in sodobne umetnosti na univerzi Aalto na Finskem. Njegova umetnost je bila razstavljena v Slovenij, Finski, Združenem kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske ter v Združenih državah Amerike. Od leta 2019 aktivno deluje kot kritik sodobne umetnosti, z letom 2020 je postal tudi urednik redakcije Podobe pri spletnem mediju Koridor – križišča umetnosti. V času prvega Covid-19 vala je sodeloval pri projektu piratskega radia Radio Izolat, kot voditelj, producent in del uredniškega odbora. Od leta 2021 soustvarja z Mašo Žekš para-umetniškega projekt Kritiški pose(la)dek, ki se ukvarja s pisanjem in urednikovanjem likovne kritike. Ta se v obliki tekstovnega pogovora preko klepetalnice Facebook v živo pretaka preko videa na isti platformi. Sedaj je dobil tudi obliko podcasta. Projekt je finančno podprlo tudi Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

Breznik, Josip, Aida Škoro Babić in Matevž Košir. 2014. Spomini Josipa Breznika: Od konca 19. stoletja do druge svetovne vojne. Viri/Arhivsko društvo Slovenije, št. 37. Ljubljana: Arhivsko društvo Slovenije.
Černe, Miha. 2020. »Arhivsko gradivo Jugoslovanskega katoliškega akademskega društva ʻDanicaʼ med obema vojnama«. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. Dostopno tukaj.
Čuk, S. 2017. »Janez Evangelist Krek«. Revija Ognjišče. 2017. Dostopno tukaj.
Dolenec, Ivan. 1919. »To in ono: Iz Krekove zapuščine II«. Dom in svet 32 (9/12). Dostopno tukaj.
Dolenec, Ivan. 1959. »Krek in Šušteršič: Nekaj pripomb k Škerbčevemu pregledu«. Zbornik koledar svobodne Slovenije letnik 11. Dostopno tukaj.
Dolenec, Ivan. 2013. »Krek, Janez Evangelist (1865–1917) – Slovenska biografija«. Slovenska biografija. 2013. Dostopno tukaj.
Dragoš, Srečo. 1997. »Politična zgodovina revščine na Slovenskem. I. del«. Socialno delo 36 (2): 125–133.
Erjavec, Fran. 1928. Zgodovina katoliškega gibanja na Slovenskem. Ljubljana: Prosvetna zveza.
Glas svobode. 1913. »Duhovnik, doktor Sv. pisma, državni in deželni poslanc dežele kranjske dr. Krek kot najnižja propalica«, 10 1913. Dostopno tukaj.
Grdina, Igor. 1996. »Nekronani vojvoda kranjski – dr. Ivan Šušteršič«. Zgodovinski časopis 50 (3).
Hribar, Ivan. 1928. Moji spomini. Let. 1 zv. 4 zv. let. Ljubljana: Tiskarna Merkur.
Hribar, Ivan. 1932. Moji spomini. Let. 3 zv. 4 zv. let. Ljubljana: Tisk J. Blasnika nasl. univerzitetna tiskarna in litografija.
Ilustrirani glasnik. 1918. »Celotna publikacija«, 30. maj 1918. Dostopno tukaj.
»Katoliška narodna stranka«. 2016. V Wikipedija, prosta enciklopedija. Dostopno tukaj.
Krek, Janez Evangelist. 1901. Socijalizem. Ljubljana: Slovenska krščansko-socialna zveza.
Mohorič, Jakob, in Andrej Rahten. 2019. O zgodovini slovenske krščanske demokracije: Spominski zapisi dr. Jakoba Mohoriča (1888–1976). Uredil Gregor Antoličič. Prva izdaja, prvi natis. Thesaurus memoriae. Opuscula 8. Ljubljana: Zgodovinski Inštitut Milka Kosa, ZRC SAZU.
Pleterski, Janko. 1998. Dr. Ivan Šušteršič, 1863–1925: Pot prvaka slovenskega političnega katolicizma. Ljubljana: Založba ZRC.
Polec, Janko. 2013. »Pegan, Vladislav (1878–1955) – Slovenska biografija«. Slovenska biografija. 2013. Dostopno tukaj.
»Popis 1900: Ljubljana, Pred škofijo 13«. 1900. Dostopno tukaj.
»Popis 1910: Ljubljana, Dunajska cesta 38«. 1910. Dostopno tukaj.
»Popis 1910: Ljubljana, Prisojna ulica 8«. 1910. Dostopno tukaj.
»Popis 1921: Ljubljana, Dunajska cesta 38«. 1921. Dostopno tukaj.
»Popis 1921: Ljubljana, Kongresni trg 19. Poslovni prostor«. 1921. Dostopno tukaj.
»Popis 1921: Ljubljana, Kongresni trg 19. Stavba«. 1921. Dostopno tukaj.
»Popis 1921: Ljubljana, Prisojna ulica 8«. 1921. Dostopno tukaj.
»Popis 1931: Ljubljana, Stari trg 2«. 1931. Dostopno tukaj.
Sečen, Eržen. 2015. »Zgodovinska fronta: Prvi medijski umor na Slovenskem«. Dnevnik, 3. oktober 2015. Dostopno tukaj.
Slane, Mitja. 1998. »Pomen Krekovega Prosvetnega Dela«. V Janez Evangelist Krek: (1865–1917), uredil Stanko Janežič in Janez Juhant, 86–93. Maribor: Slomškova založba.
Slovenec. 1893. »Dnevne novice«, 24. maj 1893. Dostopno tukaj.
Slovenec. 1905a. »VI. sestanek slovenskega kršč. mislečega dijaštva«, 22. avgust 1905. Dostopno tukaj.
Slovenec. 1905b. »VI. sestanek slovenskega kršč. mislečega dijaštva«, 23. avgust 1905. Dostopno tukaj.
Slovenec. 1906. »Novo ljubljansko pokopališče in umetnost«, 14. maj 1906. Dostopno tukaj.
Slovenec 1907. »Tedenski pregled«, 10. avgust 1907. Dostopno tukaj.
Slovenec. 1920. »Odkritje nagrobnega spomenika dr. J. E. Kreku«, 1. junij 1920. Dostopno tukaj.
Slovenski gospodar. 1909. »Vseslovenska ljudska stranka. «, 21. oktober 1909. Digitalna knjižnica Slovenije. Dostopno tukaj.
Slovenski gospodar. 1917a. »Dr. Janez E. Krek umrl.«, 11. oktober 1917, l. 51, št.41 izdaja. Digitalna knjižnica Slovenije. Dostopno tukaj.
Slovenski gospodar. 1917b. »Pogreb dr. Janeza Kreka«, 18. oktober 1917. Digitalna knjižnica Slovenije. Dostopno tukaj.
Slovenski narod. 1893. »Domače stvari«, 18. november 1893. Dostopno tukaj.
Slovenski narod. 1913. »Dnevne vesti«, 4. oktober 1913. Dostopno tukaj.
Slovenski narod. 1920. »Odkritje nagrobnega spomenika dr. J. E. Kreku«, 1. junij 1920. Dostopno tukaj.
Šaferič, Aleš. 2017. »Nastanek slovenske katoliške telesnovzgojne organizacije Orel«. Kronika (Ljubljana) 65 (2): 175–194.
Škerbec, Matija. 1956. Pregled novodobnega slovenskega katoliškega gibanja. Let. 1. 2 let. Cleveland (Ohio): samozaložba.
Škerbec, Matija. 1957. Pregled novodobnega slovenskega katoliškega gibanja. Let. 2. 2 let. Cleveland (Ohio): samozaložba.
Šorl, Mihael. 2017. »Sto let od prelomne Majniške deklaracije«. Dnevnik. 30. junij 2017. Dostopno tukaj.
Theimer, Kamila. 1913a. »Kako je postal dr. Šušteršič deželni glavar na Kranjskem«. Slovenski narod, 14. maj 1913. Dostopno tukaj.
Theimer, Kamila. 1913b. »Beseda o dr. Kreku. « Slovenski narod, 31. maj 1913. Dostopno tukaj.
Theimer, Kamila. 1913c. »ʻPoštenjakʼ Šušteršič, ali kako postane človek hitro bogat. « Slovenski narod, 31. maj 1913. Dostopno tukaj.
Theimer, Kamila. 1913d. »Poštenim ljudem!« Slovenski narod, 25. september 1913. Dostopno tukaj.
Theimer, Kamila. 1913e. »Izjava.« Slovenski narod, 4. oktober 1913. Dostopno tukaj.
Utenkar, Gorazd. 2017. »Krek je bil človek akcije, Gosar pa bolj teoretik, mislec«. 3. november 2017. Dostopno tukaj.
Žitko Durjava, Sonja. 1997. »Nagrobna plastika slovenskih akademskih kiparjev okrog leta 1900«. Zbornik za umetnostno zgodovino = Archives d’histoire de l’art = Art history journal. Nova vrsta. 33: 36–68.

Slikovno gradivo:

SLIKA 1. Janez Evangelist Krek (1865-1917) – portret. 1917. Fotografija. Digitalna knjižnica Slovenije. Dostopno tukaj.
SLIKA 2. Pogreb Janeza Evangelista Kreka. 1917. Fotografija. Digitalna knjižnica Slovenije. Dostopno tukaj.
SLIKA 3. Dr. Korošec Govori Ob Odprtem Grobu. 1917. Fotografija. Dostopno tukaj.
SLIKA 4. Janez Evangelist Krek (1865-1917) – spomenik. 19?? Fotografija. Digitalna knjižnica Slovenije. Dostopno tukaj.
SLIKA 5. Berthold, Avgust. 19?? Cilka Krek. Fotografija. Digitalna knjižnica Slovenije.
SLIKA 6. Janez Evangelist Krek (1865-1917) – vila. 19?? Fotografija. Digitalna knjižnica Slovenije. Dostopno tukaj.
SLIKA 7. Theimer, Kamila. 1913. Izjava. Dostopno tukaj.
SLIKA 8. Popis 1921: Ljubljana, Dunajska cesta 38. 1921. Dostopno tukaj.
SLIKA 9. Klub kranjskih deželnozborskih poslancev SLS leta 1941. 1950. Fotografija. Digitalna knjižnica Slovenije. Dostopno tukaj.
SLIKA 10. Dr. Krekova „jugoslovanska univerza“ pri Sv. Joštu nad Kranjem. 1918. Dostopno tukaj.
SLIKA 11. Duhovnik, doktor Sv. pisma, državni in deželni poslanc dežele kranjske dr. Krek kot najnižja propalica. 1913. Dostopno tukaj.
SLIKA 12. Dr. Janez E. Krek umrl. 1917. Digitalna knjižnica Slovenije. Dostopno tukaj.

št. -
2022
14/12/2022

Članek

Zgodbe med mitologijo in zgodovino

Dejanstveno življenje Janeza Evangelista Kreka 1. del

Jernej Čuček Gerbec, Maša Žekš

št. -
2022
14/12/2022

20 min.

Ključne besede: alternativna zgodovina, izdaja, kvazidokumentarec, nacionalizem, revizionizem, romantična drama, škandal

Breznik, Josip, Aida Škoro Babić in Matevž Košir. 2014. Spomini Josipa Breznika: Od konca 19. stoletja do druge svetovne vojne. Viri/Arhivsko društvo Slovenije, št. 37. Ljubljana: Arhivsko društvo Slovenije.
Černe, Miha. 2020. »Arhivsko gradivo Jugoslovanskega katoliškega akademskega društva ʻDanicaʼ med obema vojnama«. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. Dostopno tukaj.
Čuk, S. 2017. »Janez Evangelist Krek«. Revija Ognjišče. 2017. Dostopno tukaj.
Dolenec, Ivan. 1919. »To in ono: Iz Krekove zapuščine II«. Dom in svet 32 (9/12). Dostopno tukaj.
Dolenec, Ivan. 1959. »Krek in Šušteršič: Nekaj pripomb k Škerbčevemu pregledu«. Zbornik koledar svobodne Slovenije letnik 11. Dostopno tukaj.
Dolenec, Ivan. 2013. »Krek, Janez Evangelist (1865–1917) – Slovenska biografija«. Slovenska biografija. 2013. Dostopno tukaj.
Dragoš, Srečo. 1997. »Politična zgodovina revščine na Slovenskem. I. del«. Socialno delo 36 (2): 125–133.
Erjavec, Fran. 1928. Zgodovina katoliškega gibanja na Slovenskem. Ljubljana: Prosvetna zveza.
Glas svobode. 1913. »Duhovnik, doktor Sv. pisma, državni in deželni poslanc dežele kranjske dr. Krek kot najnižja propalica«, 10 1913. Dostopno tukaj.
Grdina, Igor. 1996. »Nekronani vojvoda kranjski – dr. Ivan Šušteršič«. Zgodovinski časopis 50 (3).
Hribar, Ivan. 1928. Moji spomini. Let. 1 zv. 4 zv. let. Ljubljana: Tiskarna Merkur.
Hribar, Ivan. 1932. Moji spomini. Let. 3 zv. 4 zv. let. Ljubljana: Tisk J. Blasnika nasl. univerzitetna tiskarna in litografija.
Ilustrirani glasnik. 1918. »Celotna publikacija«, 30. maj 1918. Dostopno tukaj.
»Katoliška narodna stranka«. 2016. V Wikipedija, prosta enciklopedija. Dostopno tukaj.
Krek, Janez Evangelist. 1901. Socijalizem. Ljubljana: Slovenska krščansko-socialna zveza.
Mohorič, Jakob, in Andrej Rahten. 2019. O zgodovini slovenske krščanske demokracije: Spominski zapisi dr. Jakoba Mohoriča (1888–1976). Uredil Gregor Antoličič. Prva izdaja, prvi natis. Thesaurus memoriae. Opuscula 8. Ljubljana: Zgodovinski Inštitut Milka Kosa, ZRC SAZU.
Pleterski, Janko. 1998. Dr. Ivan Šušteršič, 1863–1925: Pot prvaka slovenskega političnega katolicizma. Ljubljana: Založba ZRC.
Polec, Janko. 2013. »Pegan, Vladislav (1878–1955) – Slovenska biografija«. Slovenska biografija. 2013. Dostopno tukaj.
»Popis 1900: Ljubljana, Pred škofijo 13«. 1900. Dostopno tukaj.
»Popis 1910: Ljubljana, Dunajska cesta 38«. 1910. Dostopno tukaj.
»Popis 1910: Ljubljana, Prisojna ulica 8«. 1910. Dostopno tukaj.
»Popis 1921: Ljubljana, Dunajska cesta 38«. 1921. Dostopno tukaj.
»Popis 1921: Ljubljana, Kongresni trg 19. Poslovni prostor«. 1921. Dostopno tukaj.
»Popis 1921: Ljubljana, Kongresni trg 19. Stavba«. 1921. Dostopno tukaj.
»Popis 1921: Ljubljana, Prisojna ulica 8«. 1921. Dostopno tukaj.
»Popis 1931: Ljubljana, Stari trg 2«. 1931. Dostopno tukaj.
Sečen, Eržen. 2015. »Zgodovinska fronta: Prvi medijski umor na Slovenskem«. Dnevnik, 3. oktober 2015. Dostopno tukaj.
Slane, Mitja. 1998. »Pomen Krekovega Prosvetnega Dela«. V Janez Evangelist Krek: (1865–1917), uredil Stanko Janežič in Janez Juhant, 86–93. Maribor: Slomškova založba.
Slovenec. 1893. »Dnevne novice«, 24. maj 1893. Dostopno tukaj.
Slovenec. 1905a. »VI. sestanek slovenskega kršč. mislečega dijaštva«, 22. avgust 1905. Dostopno tukaj.
Slovenec. 1905b. »VI. sestanek slovenskega kršč. mislečega dijaštva«, 23. avgust 1905. Dostopno tukaj.
Slovenec. 1906. »Novo ljubljansko pokopališče in umetnost«, 14. maj 1906. Dostopno tukaj.
Slovenec 1907. »Tedenski pregled«, 10. avgust 1907. Dostopno tukaj.
Slovenec. 1920. »Odkritje nagrobnega spomenika dr. J. E. Kreku«, 1. junij 1920. Dostopno tukaj.
Slovenski gospodar. 1909. »Vseslovenska ljudska stranka. «, 21. oktober 1909. Digitalna knjižnica Slovenije. Dostopno tukaj.
Slovenski gospodar. 1917a. »Dr. Janez E. Krek umrl.«, 11. oktober 1917, l. 51, št.41 izdaja. Digitalna knjižnica Slovenije. Dostopno tukaj.
Slovenski gospodar. 1917b. »Pogreb dr. Janeza Kreka«, 18. oktober 1917. Digitalna knjižnica Slovenije. Dostopno tukaj.
Slovenski narod. 1893. »Domače stvari«, 18. november 1893. Dostopno tukaj.
Slovenski narod. 1913. »Dnevne vesti«, 4. oktober 1913. Dostopno tukaj.
Slovenski narod. 1920. »Odkritje nagrobnega spomenika dr. J. E. Kreku«, 1. junij 1920. Dostopno tukaj.
Šaferič, Aleš. 2017. »Nastanek slovenske katoliške telesnovzgojne organizacije Orel«. Kronika (Ljubljana) 65 (2): 175–194.
Škerbec, Matija. 1956. Pregled novodobnega slovenskega katoliškega gibanja. Let. 1. 2 let. Cleveland (Ohio): samozaložba.
Škerbec, Matija. 1957. Pregled novodobnega slovenskega katoliškega gibanja. Let. 2. 2 let. Cleveland (Ohio): samozaložba.
Šorl, Mihael. 2017. »Sto let od prelomne Majniške deklaracije«. Dnevnik. 30. junij 2017. Dostopno tukaj.
Theimer, Kamila. 1913a. »Kako je postal dr. Šušteršič deželni glavar na Kranjskem«. Slovenski narod, 14. maj 1913. Dostopno tukaj.
Theimer, Kamila. 1913b. »Beseda o dr. Kreku. « Slovenski narod, 31. maj 1913. Dostopno tukaj.
Theimer, Kamila. 1913c. »ʻPoštenjakʼ Šušteršič, ali kako postane človek hitro bogat. « Slovenski narod, 31. maj 1913. Dostopno tukaj.
Theimer, Kamila. 1913d. »Poštenim ljudem!« Slovenski narod, 25. september 1913. Dostopno tukaj.
Theimer, Kamila. 1913e. »Izjava.« Slovenski narod, 4. oktober 1913. Dostopno tukaj.
Utenkar, Gorazd. 2017. »Krek je bil človek akcije, Gosar pa bolj teoretik, mislec«. 3. november 2017. Dostopno tukaj.
Žitko Durjava, Sonja. 1997. »Nagrobna plastika slovenskih akademskih kiparjev okrog leta 1900«. Zbornik za umetnostno zgodovino = Archives d’histoire de l’art = Art history journal. Nova vrsta. 33: 36–68.

Slikovno gradivo:

SLIKA 1. Janez Evangelist Krek (1865-1917) – portret. 1917. Fotografija. Digitalna knjižnica Slovenije. Dostopno tukaj.
SLIKA 2. Pogreb Janeza Evangelista Kreka. 1917. Fotografija. Digitalna knjižnica Slovenije. Dostopno tukaj.
SLIKA 3. Dr. Korošec Govori Ob Odprtem Grobu. 1917. Fotografija. Dostopno tukaj.
SLIKA 4. Janez Evangelist Krek (1865-1917) – spomenik. 19?? Fotografija. Digitalna knjižnica Slovenije. Dostopno tukaj.
SLIKA 5. Berthold, Avgust. 19?? Cilka Krek. Fotografija. Digitalna knjižnica Slovenije.
SLIKA 6. Janez Evangelist Krek (1865-1917) – vila. 19?? Fotografija. Digitalna knjižnica Slovenije. Dostopno tukaj.
SLIKA 7. Theimer, Kamila. 1913. Izjava. Dostopno tukaj.
SLIKA 8. Popis 1921: Ljubljana, Dunajska cesta 38. 1921. Dostopno tukaj.
SLIKA 9. Klub kranjskih deželnozborskih poslancev SLS leta 1941. 1950. Fotografija. Digitalna knjižnica Slovenije. Dostopno tukaj.
SLIKA 10. Dr. Krekova „jugoslovanska univerza“ pri Sv. Joštu nad Kranjem. 1918. Dostopno tukaj.
SLIKA 11. Duhovnik, doktor Sv. pisma, državni in deželni poslanc dežele kranjske dr. Krek kot najnižja propalica. 1913. Dostopno tukaj.
SLIKA 12. Dr. Janez E. Krek umrl. 1917. Digitalna knjižnica Slovenije. Dostopno tukaj.

št. -
2022
06/12/2022

Možne resničnosti, Recenzija

Stephen Shore

Modern Instances: The Craft of Photography

Maša Žekš

št. -
2022
06/12/2022

10 min.

Kot impresionistična skicirka spominov navdušuje predvsem zato, ker ilustrira prvoosebno retrospektivo z vsemi dvomi, lastnimi transformacijami in neodgovorjenimi vprašanji, kako misliti fotografijo in kako jo gledati pri sebi in drugih.

Prispevek obravnava najnovejšo knjigo ameriškega fotografa Stephena Shora z naslovom Modern Instances: The Craft of Photography, ki sestoji iz kratke avtobiografije, spominov na otroštvo in predstavitev začetkov njegove fotografske kariere. Vključuje številne zgodbe, pripetljaje, asociacije in navezave na druge ustvarjalce, vzornike, literarna in likovna dela, glasbo in gledališče. Sproščeno in izjemno intimno pisanje spremljajo njegove avtorske fotografije, fotografije njegovih kolegov in reprodukcije umetnostnozgodovinskih vzorcev, notnih zapisov, izsekov iz filmov in animacij, športnih dogodkov in rokopisov. Tok misli o različnih vrstah fotoaparatov in pristopov h kadriranju ter motrenju medija dopolnjujeta korespondenca s prijateljem fotografom Georgeem Milesom in zapisovanje nostalgičnih spominov o newyorškemu druženju s tedanjo umetniško elito, preminulih hišnih ljubljenčkih, družinskih dramah in uživanju psihedeličnih drog.

Ključne besede: fotografija, korespondenca, LSD, New York, spomini

Maša Žekš (1993) je diplomirana kulturologinja Vzhodne Azije, umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani zaključuje magistrski študij na katedri za umetnostno zgodovino na temo geneze čebelje emblematike ljubljanskih operozov. Od leta 2016 je sodelavka spletne platforme Koridor, za katero piše kritike razstav, intervjuje in reportaže s področja sodobne likovne produkcije. Sodelovala je pri kuriranju razstav v Miklovi hiši v Ribnici, butičnem festivalu FOTO VIST 2021 in je sodelavka v ljubljanski galeriji DobraVaga in Galeriji Y. Je tudi soavtorica para-umetniškega projekta Kritiški pose(la)dek, ki se ukvarja s pisanjem in urejanjem likovne kritike.

št. -
2022
19/07/2022

Recenzija

Ponjava drugič

Maša Žekš

št. -
2022
19/07/2022

12 min.

Ponjava je namreč mišljena kot varen prostor, ki spodbuja eksperimentalnost in drznost ter v katerem posameznik v polprofesionalnem okolju uresničuje svoje ideje, ima mentorstvo, med procesom in izvedbo pa se spoprijema tudi s pomisleki in kritiko.

Ponjava 2 je letna pregledna razstava najboljših študijskih projektov katedre za fotografijo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Tako kot lanska Ponjava je bila tudi letošnja sprejeta s solidno mero zanimanja in razumevanja, predvsem pa radovednosti, kaj vse nam prinašajo mladi umetniki, ki so pri koncu študijske poti. Študentje so vsaj leto dni aktivno delali na svojih projektih in v skladu s študijem preizpraševali medij fotografije. Rezultat so umetniška dela različnih dimenzij in medijev, ki naj bi vsebovala dolgotrajno razvijajoč, praviloma smiseln koncept. Vprašanje je le, kako se to odraža na razstavi in ali so s svojimi deli dostavili tisto, kar so želeli. Podrobneje je obravnavanih šest izbranih projektov z razstave.

Ključne besede: razsežnosti fotografije, razstava, študentska razstava

Maša Žekš (1993) je diplomirana kulturologinja Vzhodne Azije, umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani zaključuje magistrski študij na katedri za umetnostno zgodovino na temo geneze čebelje emblematike ljubljanskih operozov. Od leta 2016 je sodelavka spletne platforme Koridor, za katero piše kritike razstav, intervjuje in reportaže s področja sodobne likovne produkcije. Sodelovala je pri kuriranju razstav v Miklovi hiši v Ribnici, butičnem festivalu FOTO VIST 2021 in je sodelavka v ljubljanski galeriji DobraVaga in Galeriji Y. Je tudi soavtorica para-umetniškega projekta Kritiški pose(la)dek, ki se ukvarja s pisanjem in urejanjem likovne kritike.

Maša Žekš

Avtorji

Umetniki & Projekti

prijavi se na novice in pozive za projekte in prispevke

izdaje

za avtorje

prijavi se

prijavi se na novice in pozive za projekte in prispevke

novice