Od zgodnjega prepričanja v njeno zmožnost »kraje duš« do sodobnega prepričanja v njeno moč »kraje podatkov« se je naše razumevanje izvora te moči spreminjalo in razvijalo. V preteklosti je izviralo iz dojemanja fotografije kot čarobne emanacije stvarnosti, danes pa vse bolj nastaja iz njene vpetosti v podatkovne sisteme (in njene zmožnosti manipulacije) znotraj vseprisotnega aparata družbenega nadzora. V tako različnih praksah, kot sta na primer fotoreporterstvo in spiritualistična fotografija, ji je bila zadana naloga, da lahko razkrije več kot človeški pogled, da kot puščica prestreli resničnost, da nevidno naredi vidno, odsotno prisotno, daljne bližnje ter da nas popelje onkraj omejitev človeške zaznave in onkraj fizičnih omejitev prostora in časa. Da gradi iluzorne in fantastične krajine ter hkrati razbija iluzorične predstave o svetu. Fotografija nam je dala novo – izrazito fotografsko – razsežnost videnja in nikoli ni nehala vznemirjati našega raziskovalnega duha pri odkrivanju vsega neznanega, nevidnega, nerazumljivega, pretiranega, začaranega – čarobnosti sveta, torej.

Ta posebna moč fotografije danes še vedno vztraja, le da je njeno nekdanjo »analogno« magijo nadomestila nova, veliko bolj izmuzljiva, neobvladljiva in nedojemljiva magija algoritemskih enačb, strojnega vida, virtualne in obogatene resničnosti – magija naše distopične prihodnosti. Fotografiji nikoli nismo odrekli njenih izvornih mističnih lastnosti – in tako ostaja ena izmed najbolj magičnih tehnologij današnjega časa.

Marion Balac, Anonimni bogovi, 2014

Posnetki zaslona Googlovih uličnih pogledov

Marion Balac: Lord Murugan Statue, Murugan, Batu Caves, Gombak, Malaysia. From the series Anonymous Gods, 2014.
Marion Balac, Kip lorda Murugana, Murugan, Batu jame, Gombak, Malezija. Iz serije Anonimni bogovi, 2014.

Marion Balac: Lady Liberty, Liberty Island, New York, USA. From the series Anonymous Gods, 2014.
Marion Balac: Lady Liberty, Liberty Island, New York, USA. Iz serije Anonimni bogovi, 2014.

Googlov robot samodejno zabriše vsak obraz, ki ga prepozna – vključno z obličji kipov. V Las Vegasu je skozi Googlov ulični pogled razkošna Tutankamonova maska na sfingi zamenjana z razjedenim obličjem njenega egipčanskega modela. Namreč, ta ameriška firma navaja: »Če katera od naših podob vsebuje razpoznaven obraz […], naša tehnologija za preprečitev prepoznanja te osebe samodejno zabriše določene prvine.« Vsi obrazi, ki jih zamegli Google, so enaki ne glede na velikost. Anonimni bogovi odstira videnje robota, ki ne razlikuje niti med ljudmi in njihovimi upodobitvami niti med svetim in posvetnim. Zato so te velike kiparske stvaritve – najsi verske ali komercialne – zakrite pogledom na drugi strani.

Jojakim Cortis & Adrian Sonderegger, Ikone, projekt v razvoju

Rekonstruiranje zgodovine fotografije

Jojakim Cortis & Adrian Sonderegger: The Making of “9/11” (by John Del Giorno, 2001), 2013. From the series Icons, 2012–.
Jojakim Cortis & Adrian Sonderegger: Poustvaritev 9. septembra (avtor John Del Giorno, 2001), 2013. Iz serije Ikone, 2012–.

Jojakim Cortis & Adrian Sonderegger: The Making of “La cour du domaine du Gras” (by Joseph Nicéphore Niépce, 1826), 2012. From the series Icons, 2012–.
Jojakim Cortis & Adrian Sonderegger: Nastajanje Pogleda z okna na posestvo Le Gras “La cour du domaine du Gras” (avtor Joseph Nicéphore Niépce, 1826), 2012. Iz serije Ikone, 2012–.

Projekt Ikone je mikavno poigravanje s podobami iz zgodovine svetovne fotografije, pogosto citiranih in slavljenih kot ikonskih. Velikopotezni fotografski projekt züriškega umetniškega tandema Cortis & Sonderegger, ki navdušuje ne samo s konceptom, temveč tudi z različnostjo in estetsko močjo, nastaja že skoraj pet let. V svojem ateljeju sta umetnika izdelala tridimenzionalne makete za poustvarjanje dvodimenzionalnih podob, usidranih v naš kolektivni spomin. Ta brikolaž je ustvarjen iz papirja, kartona, peska, lesa, blaga, vate, stiropora, mavca, cementa, barve in veliko lepila. Konstrukcije sta zatem fotografirala iz posebnega kota za reproduciranje dvorazsežnih podob, neverjetno podobnih fotografijam izvirnega, resničnega prizora. Umetnika se ne omejujeta na ustvarjanje varljivo resnične iluzije. Z vključevanjem studijskega okolja v svoja dela, vključno s sledmi ustvarjalnega postopka in uporabljenih pripomočkov, nenehno referirata na preplet različnih ravni resničnosti in nakazujeta, da je iluzija že po definiciji samo vtis resničnosti.

Miha Godec, V iskanju ‘ō’ō, 2017

Miha Godec: Searching for 'ō'ō, 2017.
Miha Godec: V iskanju ‘ō’ō, 2017.

V iskanju ‘ō’ō je 360-stopinjska fotografska in zvočna instalacija. Uporabnik se sooči s sferično 360-stopinjsko fotografijo kraja, ki danes še obstaja, vendar ne več za dolgo: otoka Naranjo Chico, enega od tristo sedemdesetih nizko ležečih otočja San Blas. Štiri otoke arhipelaga San Blas naseljuje staroselsko ljudstvo Guna. Govorijo lasten jezik, na voljo pa jim je avtonomno ozemlje v okviru Republike Panama. Strokovnjaki menijo, da bi morska gladina zaradi podnebnih sprememb do leta 2100 lahko narasla za dva metra in potopila otočje. Nekateri znanstveniki celo trdijo, da bodo otoki čez dvajset do trideset let neposeljeni. Čeprav ljudstvo Guna z naraščajočo morsko gladino ne bo izginilo, se bo korenito spremenil njihov način življenja. Preseliti se bodo morali na celino in se spoprijeti z novimi, drugačnimi težavami, kot je malarija.

Če dobro prisluhnete, boste zaslišali ptičje petje. Omamno lepoto ljubezenske pesmi, izgubljene v predirljivem hrupu komercialnega izkoriščanja. Pesem ptice z imenom kaua’i ‘ō’ō iz družine avstralsko-tihomorskih medarjev. Ta vrsta je danes izumrla zaradi uničenja habitata, vendar je neposredni vzrok za izumrtje človeški poseg. Pesem, ki jo slišite, ne obstaja več. Zadnjič je zazvenela leta 1987. Ptič popolnoma sam, zadnji svoje vrste, kliče družico, ki je nikoli ne bo.

Miha Godec & Valerie Wolf Gang, Davidov pogled, 2019

Miha Godec & Valerie Wolf Gang: David's Gaze, 2019.
Miha Godec & Valerie Wolf Gang: Davidov pogled, 2019.

Miha Godec & Valerie Wolf Gang: David's Gaze, 2019. Examples of artificial intelligence (neural network) generated images from human-made VR spherical video footage.
Miha Godec & Valerie Wolf Gang: Davidov pogled, 2019. Primeri fotografij generiranih z umetno inteligenco (nevronskimi mrežami) iz VR sferičnih posnetkov, ustvarjenih s strani človeka.

Miha Godec & Valerie Wolf Gang: David's Gaze, 2019. Examples of artificial intelligence (neural network) generated images from human-made VR spherical video footage.
Miha Godec & Valerie Wolf Gang: Davidov pogled, 2019. Primeri fotografij generiranih z umetno inteligenco (nevronskimi mrežami) iz VR sferičnih posnetkov, ustvarjenih s strani človeka.

Miha Godec & Valerie Wolf Gang: David's Gaze, 2019.
Miha Godec & Valerie Wolf Gang: Davidov pogled, 2019.

Glavni del projekta je prostorska instalacija, ki je sestavljena iz podstavka, na katerega stopi obiskovalec in postavi svojo glavo v tridimenzionalno natisnjeno repliko glave Michelangelovega kipa Davida in se postavi v njegovo točko gledišča – pred njim se razpre prostorska scena, ki se nanaša na prihodnost in vpliv moderne tehnologije na življenje. Obiskovalec na podstavku simbolično postane David. Občinstvo postane del instalacije. Instalacija združuje različne tehnike: tridimenzionalno skeniranje in oblikovanje, tridimenzionalni tisk, programiranje, umetno inteligenco, virtualno resničnost, elektroencefalogram, nevronske mreže in druge tehnološke pristope, obenem pa gre za uporabo materialov ter procesa vzajemnega sodelovanja med človekom in tehnologijo.

V glavo so umeščeni posebej zasnovani elektroencefalogram in drugi senzorji za merjenje uporabnikovih podzavestnih impulzov, ki vplivajo na vsebino videa v očalih za virtualno resničnost, zato je izkušnja gledalca vsakokrat edinstvena. Davidova glava v instalaciji tako postane medij med realnostjo in virtualnostjo, ter najpomembnejše, instalacija bere uporabnikove impulze, ki interaktivno vplivajo na potek zgodbe v virtualni resničnosti. Projekt ustvarja simbiozo človeka in umetne inteligence, ki poskuša ukrasti sanje in iz njih pobrati kreativnost.

Simon Menner, Kamuflaža, 2010

Simon Menner: From the series Camouflage, 2010. Sniper to the right of the center of the image. Under a green tarp, the muzzle is visible.
Simon Menner: iz serije Kamuflaža, 2010.
Ostrostrelec na desni od sredine slike. Pod zeleno ponjavo je vidno ustje strelnega orožja.

Simon Menner: From the series Camouflage, 2010. Right of the center of the image, there is a wooden plank behind the trench, which is slightly pointing upwards. Sniper to the right of this plank under a white tarp, the muzzle is visible.
Simon Menner: iz serije Kamuflaža, 2010.
Desno od centra fotografije je v jarku deska, obrnjena rahlo navzgor. Ostrostrelec je desno od te deske pod belo ponjavo; vidna je le cev.

Čeprav so ostrostrelci zaradi profesionalnosti nevidni, jih lahko skrite zasledite na vsakem od teh posnetkov. Merijo v fotoaparat in zatorej v gledalca. Deležen sem bil prijazne pomoči nemških, litovskih in latvijskih oboroženih sil, ki so projekt podprle in velikodušno odobrile dostop do ostrostrelcev. Skrajno sem hvaležen za izkazano odprtost.

Špela Škulj, Limbo I & II, 2020

Špela Škulj: Limbo I, 2020.
Špela Škulj: Limbo I, 2020.

Špela Škulj: Limbo I, 2020.
Špela Škulj: Limbo I, 2020.

Špela Škulj v delu Limbo raziskuje spreminjanje zaznave krajine in vsakdanjih pojavov s spremembo perspektive opazovanja. Prostorsko fotografsko instalacijo sestavlja sosledje slojev fotografij, ki izgubljajo svojo dvodimenzionalnost in postajajo vse bolj objektni. S pogledom na posamezne sloje objekta iz različnih zornih kotov nastaja paralaksa, ki daje vtis navideznega gibanja med sloji in ozadjem. Posegi z risbami imaginarne fotografske krajine naredijo še bolj neotipljive in utopične. Delo pojem krajine obravnava kot idejo, kot zaznavni proces, ki ga zaokrožata opazovalčeva navzočnost in dejanje gledanja. Krajina namreč nikoli ni zgolj neopredeljen prostor, temveč proizvod specifičnega prostora in časa, zaznamovan tako na pomenski kot vizualni ravni. V navidezno neokrnjeni, idilični krajini se skozi plastenje podob postopoma kažejo znaki človeške bližine in (samo) destruktivnosti, ki vzbujajo občutek tesnobe in negotovosti.

Največji trik fotografije je bil, da je prepričala ljudi v lastno smrt.

20. januar–1. marec 2020 / Prvo preddverje Cankarjevega doma
Otvoritev: Predstavitev na strani CD 
ČE, 30. jan 2020, ob 18.00 // Vodstvo po razstavi z Jasno Jernejšek, sokuratorko razstave, in Špelo Škulj, vizualno umetnico
ČE, 6. feb 2020, ob 18.00 // Vodstvo po razstavi z Janom Babnikom, sokuratorjem razstave, in Miho Godcem, vizualnim umetnikom
ČE, 20. feb 2020, ob 18.00 // Vodstvo po razstavi z Jasno Jernejšek, sokuratorko razstave, Miho Godcem in Valerie Wolf Gang, vizualnima umetnikoma
ČE, 27. feb 2020, ob 18.00 // Pogovor z Marion Balac, vizualno umetnico, in Jožetom Guno, docentom na Fakulteti za elektrotehniko UL

impressum

20. januar–1. marec 2020
Prvo preddverje Cankarjevega doma

produkcija razstave: Cankarjev dom, Ljubljana & Zavod Membrana

avtorji: Marion Balac, Jojakim Cortis & Adrian Sonderegger, Miha Godec & Valerie Wolf Gang, Miha Godec, Simon Menner, Špela Škulj
kuratorja: Jan Babnik, Jasna Jernejšek

vodja razstavnega programa: Nina Pirnat Spahić • organizacija: Damjan Gorenjc • postavitev razstave: Jasna Jernejšek • grafično oblikovanje: Mojca Vanelli, Edin Alibešter • odnosi z javnostmi: Saša Globačnik, Tina Kralj tehnična izvedba: Cankarjev dom, Ljubljana & Eksplicit d. o. o.

besedila: Jan Babnik, Jasna Jernejšek • prevodi: mag. Anina Oblak, Miha Marek • jezikovni pregled: mag. Sonja Košmrlj

fotografije: © Marion Balac, Jojakim Cortis & Adrian Sonderegger, Miha Godec & Valerie Wolf Gang, Miha Godec, Simon Menner, Špela Škulj

prijavi se

prijavi se na novice in pozive za projekte in prispevke
novice

Podaljšan rok za oddajo predlogov prispevkov (povzetki dolžine do 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 11. junij 2021. Podaljšan rok za oddajo celotnih prispevkov na podlagi izbranih predlogov je 16. avgust 2021. Predloge pošljite prek spletnega obrazca ali se obrnite na nas prek kontaktnega obrazca in/ali naslova editors(at)membrana.org.

Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 27. julij 2020. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 21. september 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.

kje: Cankarjev dom, sejna soba M3/4
kdaj: 27. februar 2020, 0b 18. uri

kje: Galerija Jakopič, Ljubljana, v sklopu razstave Jaka Babnik: Pigmalion
kdaj: 5. december 2019
trajanje: 18.00 – 21.00
sodelujeta: dr. Victor Burgin, dr. Ilija T. Tomanić
moderator: dr. Jan Babnik

  • 18.00: Predavanje Victorja Burgina: Kaj je kamera? Kje je fotografija?
  • 19.00: Predstavitev nove številke revije Fotografije (Kamera in aparat: Izbrani spisi Victorja Burgina) v pogovoru z umetnikom in teoretikom Victorjem Burginom in Ilijo T. Tomanićem, piscem spremne besede k slovenskemu prevodu. Pogovor bo moderiral Jan Babnik, gl. in odgovorni urednik revije Fotografija
  • 20.30: razprodaja preteklih številk revije Fotografija

Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 16. december 2019. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 16. marec 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.

Kdaj: 18. julij 2019 ob 10.00
Trajanje:
90 min
Kje: Prvo preddverje Cankarjevega doma, Prešernova cesta 10, 1000 Ljubljana (vhod iz pasaže Maximarket)
Delavnico vodita: Leopold Štefanič in Neža Ternik

Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 09. april 2019. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 24. junij 2019. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.

Kontaktiraje urednike na editors@membrana.si. Rok za predloge prispevkov (izvlečki dolžine 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 18.1. 2019. Rok za dokončane prispevke na podlagi sprejetih predlogov je 20.3.2019. Predloge pošljite na editors@membrana.org.

Kontaktiraje urednike na editors@membrana.org. Rok za dokončane prispevke na podlagi sprejetih predlogov je 30. september 2018. Predloge pošljite na editors@membrana.org.

kje: Galerija Jakopič, Ljubljana, v sklopu razstave Marc Riboud: Čuječi popotnik. Zavedni fotograf
kdaj: 14. junij 2018
trajanje: 17.00 – 19.00
moderatorka: Jasna Jernejšek
sodelujejo: Nada Žgank, Meta Krese, Jasna Podreka in Svetlana Slapšak

Naše spletno mesto uporablja piškotke za izboljšanje naših storitev. Kot uporabnik se morate strinjati z uporabo in sprejeti naše pogoje. Trenutno uporabljamo samo piškotke, ki so potrebni za normalno delovanje spletne strani. Za več informacij obiščite naš pravilnik o zasebnosti in pogoje storitev. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporabljamo, si oglejte spodnji seznam.

Ta piškotek je nujen za aplikacije PHP. Piškotek se uporablja za shranjevanje in identifikacijo edinstvenega ID-ja uporabniške seje za namen upravljanja uporabniške seje na spletnem mestu. Piškotek je sejni piškotek in se izbriše, ko so vsa okna brskalnika zaprta.

Strinjam se z uporabo piškotkov, strinjam se s pogoji storitve in pravilnikom o zasebnosti in želim še naprej uporabljati spletno stran.