- št. 90/91
- 2020
- 17/12/2020
Čas branja: 13 min.
Witold Kanicki (1979) je umetnostni zgodovinar, asistent na oddelku za umetnostno vzgojo na Umetniški univerzi v Poznanu in gostujoči predavatelj na Umetniški univerzi v Zürichu v Švici. Pred tem je delal kot neodvisni kurator in kritik. Letos mu je založba Slowo/Obraz, terytoria objavila doktorsko disertacijo (Ujemny biegun fotografii). V znanstvenih revijah in katalogih razstav ter revijah o sodobni umetnosti in fotografiji je objavil prek 50 člankov. Sodeloval je tudi na številnih konferencah (med drugimi: 2nd International Conference in Photography and Theory, Ayia Napa, 2012, Ciper; 3rd International Conference in Photography and Theory, Nicosia, Ciper, 2014; Photography and the LEFT, Lizbona, 2016, Portugal; Faktizität und Gebrauch früher Fotografie, Rim 2017). Zanimajo ga zgodovina in teorija fotografije, sodobne umetnosti, nove muzeologije in kuratorstvo.
Geoffrey Batchen je zaradi dolgoletnega zanimanja za zgodovino zgodnje fotografije ustrezen sogovornik za razpravo o fotografski magiji. Pogovor z njim niha med magijo in realizmom, pa tudi med drugimi antonimi znotraj medija: negativ in pozitiv, analogno in digitalno. Ob upoštevanju vseh teh opozicijskih idej Batchen predlaga, da morajo teoretiki »priznati in sprejeti abstrakcije in protislovja fotografije«. Različna protislovja v teoriji in zgodovini fotografije so tako ključna tematika v pogovoru z njim. Pogovor je potekal tudi o indeksičnosti digitalnih fotografij. Po Batchenu lahko negativni / pozitivni sistem tradicionalne fotografije primerjamo z binarno kodo digitalnih slik, ki »torej temelji na isti opozicijski logiki, ki je ustvarila analogno fotografijo – na enakem medsebojnem delovanju ene in druge plati.« Poleg tega digitalnost ne odpravlja čarobnega značaja sodobnih fotografij; v tem kontekstu Batchen omenja sposobnost takojšnjega prenosa posnetkov z enega kraja Zemlje na drugega. V zaključku Batchen razkrije nekaj podrobnosti svoje prihajajoče knjige Negative/Positive: A History of Photography.
Witold Kanicki (1979) je umetnostni zgodovinar, docent na Oddelku za likovno vzgojo in kuratorstvo na Univerzi za umetnost v Poznanju (Poljska) in gostujoči predavatelj na Univerzi za umetnost v Zürichu (Švica). Deluje kot samostojni kustos in kritik. Je avtor več kot 50 člankov, objavljenih v znanstvenih revijah, pa tudi v katalogih razstav in revij o sodobni umetnosti in fotografiji. Njegova knjiga o fotografskem negativu in negativnosti je bila objavljena leta 2016 na Poljskem. Zanimajo ga zgodovina in teorija fotografije, sodobna umetnost, nova muzeologija in kuratorstvo. Trenutno se ukvarja z zgodovino polaroida v Ljudski republiki Poljski.
Geoffrey Batchen (diplomiral in doktoriral v Sydneyu) je profesor zgodovine umetnosti na Oddelku za zgodovino umetnosti in na Fakulteti za zgodovino na Univerzi v Oxfordu. Profesor Batchen se kot predavatelj, pisec in kurator pri delu osredotoča na zgodovino fotografije. Njegove knjižne objave, med drugimi, obsegajo Goreč od želje: Zasnovanje fotografije (Studia humanitatis, 2010); Each Wild Idea: Writing, Photography, History (MIT Press, 2001); Forget Me Not: Photography and Remembrance (Princeton Architectural Press, 2004); William Henry Fox Talbot (Phaidon, 2008); What of Shoes: Van Gogh and Art History (Seemann Henschel, 2009); Suspending Time: Life, Photography, Death (Izu Photo Museum, 2010); Emanations: The Art of the Cameraless Photograph (Prestel, 2016); in Obraz a diseminace: Za novou historii pro fotografii (NAMU, 2016). Nova zbirka njegovih esejev 更多的疯狂念头 (Več divjih idej: zgodovina, fotografija, pisanje) je bila objavljena v kitajščini leta 2017. Uredil je tudi knjigo Photography Degree Zero: Reflections on the Camera Rolanda Barthesa Lucida (MIT Press, 2009) in souredil knjigo Picturing Atrocity: Photography in Crisis (Reaction, 2012). Njegova zadnja publikacija je Apparitions: Photography and Dissemination (Power Publications, 2018). Batchen je kuriral tudi številne razstave, ki so bile predstavljene v Braziliji, Avstraliji, ZDA, na Nizozemskem, Islandiji, Veliki Britaniji, Nemčiji, na Japonskem in Novi Zelandiji.
Arhivi, bogati v zbirkah fotografij devetnajstega stoletja, vsebujejo številne primere del, ki se ukvarjajo s telesnimi anomalijami. Informacije o takšnih slikah so bile redno objavljene v dnevnem tisku, v katerem so bile bralci obveščeni o ateljejih fotografij, ki so ovekovečeli raznolike »pošastnosti«. Čeprav se zdi, da so bile take slike posnete izključno za znanstvene namene, nam številni in raznoliki konteksti njihove uporabe omogočajo povezavo z veliko starejšo tradicijo gledanja in zbiranja vizualnih kuriozitet. Ob upoštevanju zgornjih dejstev članek sooča priljubljene navade fotografiranja kuriozitet v 19. stoletju z muzejsko prakso in tradicijo kabinetov čudes (’Wunderkammer’). Prostor fotografije lahko nadomesti razstavni prostor, medtem ko želja po gledanju vseh vrst popačenosti in kultura radovednosti določita povezavo med nekdanjimi muzejskimi obiskovalci in prejemniki fotografij.
Witold Kanicki (1979) je umetnostni zgodovinar, asistent na oddelku za umetnostno vzgojo na Umetniški univerzi v Poznanu in gostujoči predavatelj na Umetniški univerzi v Zürichu v Švici. Pred tem je delal kot neodvisni kurator in kritik. Letos mu je založba Slowo/Obraz, terytoria objavila doktorsko disertacijo (Ujemny biegun fotografii). V znanstvenih revijah in katalogih razstav ter revijah o sodobni umetnosti in fotografiji je objavil prek 50 člankov. Sodeloval je tudi na številnih konferencah (med drugimi: 2nd International Conference in Photography and Theory, Ayia Napa, 2012, Ciper; 3rd International Conference in Photography and Theory, Nicosia, Ciper, 2014; Photography and the LEFT, Lizbona, 2016, Portugal; Faktizität und Gebrauch früher Fotografie, Rim 2017). Zanimajo ga zgodovina in teorija fotografije, sodobne umetnosti, nove muzeologije in kuratorstvo.
Naše spletno mesto uporablja piškotke za izboljšanje naših storitev. Kot uporabnik se morate strinjati z uporabo in sprejeti naše pogoje. Trenutno uporabljamo samo piškotke, ki so potrebni za normalno delovanje spletne strani. Za več informacij obiščite naš pravilnik o zasebnosti in pogoje storitev. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporabljamo, si oglejte spodnji seznam.
Ta piškotek je nujen za aplikacije PHP. Piškotek se uporablja za shranjevanje in identifikacijo edinstvenega ID-ja uporabniške seje za namen upravljanja uporabniške seje na spletnem mestu. Piškotek je sejni piškotek in se izbriše, ko so vsa okna brskalnika zaprta.
Strinjam se z uporabo piškotkov, strinjam se s pogoji storitve in pravilnikom o zasebnosti in želim še naprej uporabljati spletno stran.