Witold Kanicki

Witold Kanicki (1979) je umetnostni zgodovinar, asistent na oddelku za umetnostno vzgojo na Umetniški univerzi v Poznanu in gostujoči predavatelj na Umetniški univerzi v Zürichu v Švici. Pred tem je delal kot neodvisni kurator in kritik. Letos mu je založba Slowo/Obraz, terytoria objavila doktorsko disertacijo (Ujemny biegun fotografii). V znanstvenih revijah in katalogih razstav ter revijah o sodobni umetnosti in fotografiji je objavil prek 50 člankov. Sodeloval je tudi na številnih konferencah (med drugimi: 2nd International Conference in Photography and Theory, Ayia Napa, 2012, Ciper; 3rd International Conference in Photography and Theory, Nicosia, Ciper, 2014; Photography and the LEFT, Lizbona, 2016, Portugal; Faktizität und Gebrauch früher Fotografie, Rim 2017). Zanimajo ga zgodovina in teorija fotografije, sodobne umetnosti, nove muzeologije in kuratorstvo.

št. 90/91
2020
17/12/2020

eng

Intervju

Magično mišljenje

Pogovor z Geoffreyjem Batchenom

Geoffrey Batchen, Witold Kanicki

št. 90/91
2020
17/12/2020

13 min.

Previdni moramo biti, da nostalgičnega žara ne projiciramo izključno v preteklost, kot da je magijo mogoče najti samo tam, v našem času pa ne.

Geoffrey Batchen je zaradi dolgoletnega zanimanja za zgodovino zgodnje fotografije ustrezen sogovornik za razpravo o fotografski magiji. Pogovor z njim niha med magijo in realizmom, pa tudi med drugimi antonimi znotraj medija: negativ in pozitiv, analogno in digitalno. Ob upoštevanju vseh teh opozicijskih idej Batchen predlaga, da morajo teoretiki »priznati in sprejeti abstrakcije in protislovja fotografije«. Različna protislovja v teoriji in zgodovini fotografije so tako ključna tematika v pogovoru z njim. Pogovor je potekal tudi o indeksičnosti digitalnih fotografij. Po Batchenu lahko negativni / pozitivni sistem tradicionalne fotografije primerjamo z binarno kodo digitalnih slik, ki »torej temelji na isti opozicijski logiki, ki je ustvarila analogno fotografijo – na enakem medsebojnem delovanju ene in druge plati.« Poleg tega digitalnost ne odpravlja čarobnega značaja sodobnih fotografij; v tem kontekstu Batchen omenja sposobnost takojšnjega prenosa posnetkov z enega kraja Zemlje na drugega. V zaključku Batchen razkrije nekaj podrobnosti svoje prihajajoče knjige Negative/Positive: A History of Photography.

Ključne besede: Barthes, digitalno, indeksičnost, magija, negativ

Witold Kanicki (1979) je umetnostni zgodovinar, docent na Oddelku za likovno vzgojo in kuratorstvo na Univerzi za umetnost v Poznanju (Poljska) in gostujoči predavatelj na Univerzi za umetnost v Zürichu (Švica). Deluje kot samostojni kustos in kritik. Je avtor več kot 50 člankov, objavljenih v znanstvenih revijah, pa tudi v katalogih razstav in revij o sodobni umetnosti in fotografiji. Njegova knjiga o fotografskem negativu in negativnosti je bila objavljena leta 2016 na Poljskem. Zanimajo ga zgodovina in teorija fotografije, sodobna umetnost, nova muzeologija in kuratorstvo. Trenutno se ukvarja z zgodovino polaroida v Ljudski republiki Poljski.

Geoffrey Batchen (diplomiral in doktoriral v Sydneyu) je profesor zgodovine umetnosti na Oddelku za zgodovino umetnosti in na Fakulteti za zgodovino na Univerzi v Oxfordu. Profesor Batchen se kot predavatelj, pisec in kurator pri delu osredotoča na zgodovino fotografije. Njegove knjižne objave, med drugimi, obsegajo Goreč od želje: Zasnovanje fotografije (Studia humanitatis, 2010); Each Wild Idea: Writing, Photography, History (MIT Press, 2001); Forget Me Not: Photography and Remembrance (Princeton Architectural Press, 2004); William Henry Fox Talbot (Phaidon, 2008); What of Shoes: Van Gogh and Art History (Seemann Henschel, 2009); Suspending Time: Life, Photography, Death (Izu Photo Museum, 2010); Emanations: The Art of the Cameraless Photograph (Prestel, 2016); in Obraz a diseminace: Za novou historii pro fotografii (NAMU, 2016). Nova zbirka njegovih esejev 更多的疯狂念头 (Več divjih idej: zgodovina, fotografija, pisanje) je bila objavljena v kitajščini leta 2017. Uredil je tudi knjigo Photography Degree Zero: Reflections on the Camera Rolanda Barthesa Lucida (MIT Press, 2009) in souredil knjigo Picturing Atrocity: Photography in Crisis (Reaction, 2012). Njegova zadnja publikacija je Apparitions: Photography and Dissemination (Power Publications, 2018). Batchen je kuriral tudi številne razstave, ki so bile predstavljene v Braziliji, Avstraliji, ZDA, na Nizozemskem, Islandiji, Veliki Britaniji, Nemčiji, na Japonskem in Novi Zelandiji.

št. 77/78
2017
05/12/2020

eng

Članek

Wundercamera Obscura

Witold Kanicki

št. 77/78
2017
05/12/2020
https://doi.org/10.47659/m3.070.art

10 min.

Vsem naravnim in umetniškim objektom, kar si jih lahko zamislimo, se bo za nas kmalu odluščila površina. Ljudje bomo polovili vse nenavadne, čudovite in veličastne objekte, tako kot v Južni Ameriki lovijo govedo samo zaradi kož, trupla pa pustijo, kot da bi bila brez vrednosti.

Arhivi, bogati v zbirkah fotografij devetnajstega stoletja, vsebujejo številne primere del, ki se ukvarjajo s telesnimi anomalijami. Informacije o takšnih slikah so bile redno objavljene v dnevnem tisku, v katerem so bile bralci obveščeni o ateljejih fotografij, ki so ovekovečeli raznolike »pošastnosti«. Čeprav se zdi, da so bile take slike posnete izključno za znanstvene namene, nam številni in raznoliki konteksti njihove uporabe omogočajo povezavo z veliko starejšo tradicijo gledanja in zbiranja vizualnih kuriozitet. Ob upoštevanju zgornjih dejstev članek sooča priljubljene navade fotografiranja kuriozitet v 19. stoletju z muzejsko prakso in tradicijo kabinetov čudes (’Wunderkammer’). Prostor fotografije lahko nadomesti razstavni prostor, medtem ko želja po gledanju vseh vrst popačenosti in kultura radovednosti določita povezavo med nekdanjimi muzejskimi obiskovalci in prejemniki fotografij.

Ključne besede: curious, fotografski arhiv, kabinet čudes, muzej v 19. stoletju, zbirateljstvo

Grasskamp, W., 2007. The White Wall: On the Prehistory of the White Cube. V: Curating Critique. Revolver, str.316–339.
Classen, C. and D. Howes, 2006. The museum as a scenescape: Western sensibilities and indigenous artifacts. V: E. Edwards, C. Gosden and R. Phillips, eds. Sensible Objects: colonialism, museums and material culture. Oxford: Berg, str.199–222. https://doi.org/10.4324/9781003086611-11
Krauss, R., 1981. The Originality of the Avant-Garde: A Postmodernist Repetition. In: October, (Autumn) 18, str.47–56. https://doi.org/10.2307/778410
Kurier Codzienny, 1867 (September) 26 (214): 6.
Kurier Codzienny, 1869 (July) 30 (165): 2.
Kurier Codzienny, 1873 (May) 10 (103): 2.
Kurier Codzienny, 1874 (October) 7 (219): 2.
Kurier Warszawski, 1866 (June) 13 (130): 730.
Kurier Warszawski, 1870 (March) 10 (54): 4.
Pomian, K., 1990. Collectors and Curiosities: Paris and Venice, 1500-1800. Polity Press. Schwartz, J. M., 2000. „Records of Simple Truth and Precision”: Photography, Archives, and the Illusion of Control. V: Archivaria, 50, str.1–40.
Sekula, A., 1986. The Body and the Archive. V: October, (Winter) 50, str.3–64.
Talbot, W.H.F., 1844-1846. The Pencil of Nature. Longman, Brown, Green and Longmans.
Wendell Holmes, O., 1859. The Stereoscope and the Stereograph. V: V. Goldberg, 1981. Photography in print: Writings from 1816 to the Present. University of New Mexico Press, str.100–114.
Warner Marien, M., 2002, Photography: A Cultural History: Laurence King Publishing.
White, M., 1958, The Light Sensitive Mirage. V: V. Goldberg, 1981. Photography in print: Writings from 1816 to the Present. University of New Mexico Press, str.394–397.

Witold Kanicki

Avtorji

Umetniki & Projekti

prijavi se na novice in pozive za projekte in prispevke

izdaje

za avtorje

prijavi se

prijavi se na novice in pozive za projekte in prispevke

novice