International edition

novice

revija

eng

Izgleda, da so studii transformativni prostori, v katerih ljudje lahko predčasno odigrajo novo vrsto identitete v družbi.

Pogovor med raziskovalcema se vrti okoli osrednjega vprašanja fotografskega ozadja, njegovega pomena, položaja znotraj studijskih praks. Poglobi se v performativni vidik fotografskih ozadij, tovrstno fotografijo primerja z gledališčem in kinom in postavlja pod vprašaj naravo ozadij kot rekvizitov v procesu uprizarjanja podobe. Zdi se da je vprašanje, kako lahko razumemo fotografijo kot splošno prakso in obogatimo njene teoretične predstave z raziskavami o bogatih praksah fotografskih ozadij (v primeru Pinneyja in Fevera gre za raziskave večinoma v Indiji in okolici) in kako lahko pojasnimo te prakse prek uveljavljenih teoretičnih kanonov. Pogovor se suka okoli temeljnih pojmov avtorjev, kot so Michael Fried, John Tagg in Martin Jay, osvetljuje običajno zanemarjene nianse Camere Lucide Rolanda Barthesa, da bi dokončno pojasnil profilmsko naravo tovrstne fotografije in njeno reprezentativno vlogo družbe, v kateri deluje. Kakšno politiko prostora predstavlja; transformativno ali reprezentativno? Kakšen je pomen »preroške narave fotografije«?

eng

Po pravici povedano sem sramežljiv in ljudje so me strašili. Živali pa so se samo podelale na čevlje.

eng

Macinnisove fotografije različnih skupin živali so tako osupljive, ker se zdi, da so vse živali, zbrane pred fotoaparatom, kar najbolj pripravljene sprejeti strmenje v objektiv in razmerja moči, ki jih to prinaša s sabo. Običajno je živali težko fotografirati, saj ne sodelujejo preveč rade, gibljejo se nepredvidljivo in pogosto se izmuznejo iz dosega objektiva. Macinnisovi protagonisti pozirajo in zrejo naravnost v objektiv. Videti so krotki, umirjeni, ‘civilizirani,’ potrpežljivo čakajo na svojo fotografsko upodobitev. Kot na vseh dobro zastavljenih in reprezentativnih skupinskih fotografijah ni nobenih znakov nereda ali potencialne subverzije. Macinnisove pisane družine so videti prijazne ter izžarevajo enotnost in občutek estetskega reda. Macinnisove fotografije omogočajo razmislek o skupinskih fotografijah in njihovih specifičnih postavitvah. Obenem pa se zaradi njih človek boleče zave, kako disciplinirano početje je fotografiranje. Poziranje in mirovanje pred fotoaparatom je kulturna praksa, ki se je je bilo treba priučiti in jo ponotranjiti. Izjave iz zgodbe iz začetnega obdobja fotografije to dokazujejo. Ko gledamo Macinnisove popolnoma disciplinirane živalske modele, spoznamo, kako velikemu delu svoje lastne neukrotljivosti smo se morali odreči za to, da smo se prilagodili sistemu fotografiranja.

eng

Čas branja: 7 min.
Tako imenovana svoboda izbire postaja neizmerno breme. Vse to sovpada z ekološko krizo, ki vpliva na vse živalske vrste, vključno s človekom.

Maja Smrekar je vizualna ustvarjalka, ki v svoji umetniški praksi naslavlja aktualne pojave sodobne družbe. V zgodnejših delih se je pogosto dotikala ljudske prežetosti s stereotipi popularne kulture in razumevanja prihodnosti skozi fikcijo pa tudi etičnih vidikov človekovih intervencij v naravo in naravne procese. Leta 2014 je začela izvajati kontinuirano delo K-9_topologija, v katerem analizira vzroke in posledice človeške prevlade na planetu in pod vprašaj postavlja samoumevnost antropogene miselnosti. V sklopu te umetniške raziskave in akcije se je v nadaljnjih štirih letih izrazito interdisciplinarno posvetila poglobljeni raziskavi odnosa med človekom in psom. Posamični elementi projekta so bili predstavljeni kot performans, instalacija, knjiga umetnika in fotografija. Pogovor se osredotoča na ta segment njenega dela, na razmišljanja o odnosu med človekom in živaljo in na nekatere pomembne družbene kontekste, ki definirajo njeno delo.

eng

prost dostop

Nekatere beznice obstajajo od leta 1960 in približno tako dolgo vanje zahajajo tudi iste stalne stranke.
Nekatere beznice obstajajo od leta 1960 in približno tako dolgo vanje zahajajo tudi iste stalne stranke.
Izbor fotoknjig v Sloveniji delujočih avtorjev.
Izbor fotoknjig v Sloveniji delujočih avtorjev.

eng

Pikčasta majica, počesani lasje, pisani uhani, upadla lica, do vrha zapeta jopica ali rahel nasmešek spregovorijo o prišlekih, oropanih identitete.
Pikčasta majica, počesani lasje, pisani uhani, upadla lica, do vrha zapeta jopica ali rahel nasmešek spregovorijo o prišlekih, oropanih identitete.

eng

Sodobna potrošniška kultura se namreč izjemno pozitivno odziva na vizualne manifestacije bogastva, priljubljenosti in poželjivih življenjskih slogov, kar Instagram omogoča in spodbuja.

Življenjepis umetnice
Amalia Ulman (1989) je v Argentini rojena vizualna umetnica, ki je leta 2011 diplomirala na akademiji Central Saint Martins v Londonu. V svoji avtorski praksi naslavlja pojave kot so razredni boj, družbeni spol, reprezentacija posameznika v množičnih medijih in na družabnih omrežjih, pri tem pa poslužuje fotografije, videa, performativnih praks in sodobnih komunikacijskih orodij, ki pogosto presegajo klasično galerijsko prakso. Amalia Ulman živi in deluje v Los Angelesu.

naroči se

dostop do vseh prispevkov
raziskuj
beri
poglabljaj se

Naše spletno mesto uporablja piškotke za izboljšanje naših storitev. Kot uporabnik se morate strinjati z uporabo in sprejeti naše pogoje. Trenutno uporabljamo samo piškotke, ki so potrebni za normalno delovanje spletne strani. Za več informacij obiščite naš pravilnik o zasebnosti in pogoje storitev. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporabljamo, si oglejte spodnji seznam.

Ta piškotek je nujen za aplikacije PHP. Piškotek se uporablja za shranjevanje in identifikacijo edinstvenega ID-ja uporabniške seje za namen upravljanja uporabniške seje na spletnem mestu. Piškotek je sejni piškotek in se izbriše, ko so vsa okna brskalnika zaprta.

Strinjam se z uporabo piškotkov, strinjam se s pogoji storitve in pravilnikom o zasebnosti in želim še naprej uporabljati spletno stran.

prijavi se

in začni prejemati zadnje novice in informacije o pozivih za prispevke in projekte