Fotografija - Teorija - Vizualna kultura

razstavljoči avtorji: Anne Noble, Ewa Doroszenko, Goran Bertok, Gorkem Ergun, Karina-Sirkku Kurz, Špela Šivic
produkcija: Cankarjev dom, kulturni in kongresni center, Ljubljana in zavod Membrana
zasnova: zavod Membrana (Jan Babnik, Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj)
kuratorstvo in postavitev: Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
kustosinja razstavnega programa Cankarjevega doma: Katarina Hergouth
19. januar–1. marec 2022, Prvo preddverje Cankarjevega doma
Otvoritev: 19. januarja ob 19. uri.

Kožo klešeta prostor in čas; je (živo) tkivo, ki ga oblikuje dleto časa in nanj vrisuje konture posameznikove avtobiografije. Je mesena, intimna, zasebna, čuječa. Pripada čutom in je hkrati odtujena, poželjiva, všečna, tudi srhljiva – pripada nam, drugim … vsem – a prav zares nikomur.

razstavljoči avtorji: Anne Noble, Ewa Doroszenko, Goran Bertok, Gorkem Ergun, Karina-Sirkku Kurz, Špela Šivic
produkcija: Cankarjev dom, kulturni in kongresni center, Ljubljana in zavod Membrana
zasnova: zavod Membrana (Jan Babnik, Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj)
kuratorstvo in postavitev: Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
kustosinja razstavnega programa Cankarjevega doma: Katarina Hergouth
19. januar–1. marec 2022, Prvo preddverje Cankarjevega doma
Otvoritev: 19. januarja ob 19. uri.

prispevki

Članki - Eseji - Intervjuji
Retomada je mnogo več kot samo ponovno prilaščanje ozemlja, predstavlja jedro mobilizacije staroselcev, protagonizem in avtonomijo.

Staroselski futurizem je v staroselski sodobni kulturi prisoten vse intenzivneje: v glasbi, umetnosti in na festivalih. Kadu Xukuru je multimedijski umetnik, ki ustvarja kolaže; v njih združuje grafično oblikovanje in fotografsko prakso ter ilustrira svoj pogled na prihodnost staroselcev. Kadu je v pogovoru izpostavil pomembne simbole, vidne v njegovih delih, in pojasnil, kako njegova umetniška praksa vzajemno deluje z odporniškimi gibanji, v katerih je aktiven, zlasti z retomado, gibanjem za ponovno prilastitev tradicionalnih ozemelj staroselcev.

Karpouzis objektiv poravna z opazovalčevim očiščem in ustvari kiklopskega opazovalca z velikim in pogumnim očesom, ki panoptični pogled oblasti nadzora zrcali nazaj k svojemu viru in tako prevzema nadzor nad mehanizmom moči, ki je bil izrabljen proti njemu.

Opus del Yannisa Karpouzisa, naslovljenih Paralelna kriza (Parallel Crisis), gledalca popelje v rahlo prikrito in nejasno vzporedno vesolje, v katerem je ekonomija skoraj nepomembna, saj so v ospredju človeške vrednote. Karpouzis s ponovnim vračanjem v atensko pokrajino in premislekom o sociopolitičnem položaju, ki ga je prinesla grška finančna kriza leta 2010, poskuša z vizualnimi namigi (in ne z neposrednim soočenjem) prikazati revščino, potrtost in čustveno otopelost državljanov, ki se trudijo ohranjati dostojanstvo. Karpouzis z vpeljavo počasnega pristopa k fotografiji in uporabo mnogih tehnik fotografiranja dokumentira vsakodnevno urbano življenje, katerega podobe imajo na trenutke udarnost tempirane bombe, po drugi strani pa zastrupljenemu načinu življenja predstavljajo morebitni protistrup, saj zagovarjajo politiko prekinitve znotraj samih omrežij moči.

Pogosto slišimo govorice o strahu, da nadzor prepuščamo algoritmom, meni pa se zdi, da je resnična težava v tem, da sami postajamo »algoritemski«.

Mark Curran in Rune Peitersen v intervjuju govorita o tematikah umetnikovega vizualnega raziskovanja, ki se je v njegovih preteklih projektih o uporabi vojaških brezpilotnih letalnikov (Varna razdalja [Safe Distance] in Operatorji in tarče [The Operators and The Targets]) vrtel okrog fizične razdalje in občutka nemoči tako operatorjev kot tarč teh zračnih plovil; ali ima vizualna reprezentacija vojskovanja z brezpilotniki moč, da v gledalcu vzbudi empatijo? V množici sistemov nadzora se v nekem drugem primeru fizična razdalja in razmerje do gledalca vzpostavita v součinkovanju človeškega interesa za naravo in poseganja v naravo. O tem govori Peitersenov zadnji projekt RAABJERG, v katerem znova preizprašuje sistematizacijo, a se tokrat ne ukvarja z umetno algoritemsko inteligenco, temveč s človekovim sistemom poskušanja, da bi si prilastil naravo.

Razstave

Kožo klešeta prostor in čas; je (živo) tkivo, ki ga oblikuje dleto časa in nanj vrisuje konture posameznikove avtobiografije. Je mesena, intimna, zasebna, čuječa. Pripada čutom in je hkrati odtujena, poželjiva, všečna, tudi srhljiva – pripada nam, drugim … vsem – a prav zares nikomur.

Koža – organ, meja, ščit, medij, metafora. Ta prepustna površina našega telesa predstavlja oviro »zunanjemu« svetu, tvori vidno teksturo naše javne osebnosti, hkrati pa je varovalka zaznavajočega notranjega jaza, ki posreduje in konstruira naše okolje. Klešeta jo prostor in čas; je (živo) tkivo, ki ga oblikuje dleto časa in nanj vrisuje konture posameznikove avtobiografije. Je mesena, intimna, zasebna, čuječa. Pripada čutom in je hkrati odtujena, poželjiva, všečna, tudi srhljiva – pripada nam, drugim … vsem – a prav zares nikomur. Je del širšega družbenega tkiva, obdaja jo pogled drugih, a zdi se, da diha predvsem sama. Je membrana sveta in posameznika – iz nje z enako silo seva in se vanjo vpisuje identiteta.

Razstava Koža razkriva različne fotografske prakse, ki se dotikajo kože, pa naj bo to nežno ali grobo, vse od njene površinske čuječnosti, mikroskopskih gradnikov pa do njene družbene utelešenosti – v ekonomiji pogleda nihajoče med želenim in zahtevanim koža razkriva telesnost, razmerje med resničnim in ustvarjenim, poglobljenim in dekonstruiranim. Kot fotografija.

Največji trik fotografije je bil, da je prepričala ljudi v lastno smrt.

Od zgodnjega prepričanja v njeno zmožnost »kraje duš« do sodobnega prepričanja v njeno moč »kraje podatkov« se je naše razumevanje izvora te moči spreminjalo in razvijalo. V preteklosti je izviralo iz dojemanja fotografije kot čarobne emanacije stvarnosti, danes pa vse bolj nastaja iz njene vpetosti v podatkovne sisteme (in njene zmožnosti manipulacije) znotraj vseprisotnega aparata družbenega nadzora. V tako različnih praksah, kot sta na primer fotoreporterstvo in spiritualistična fotografija, ji je bila zadana naloga, da lahko razkrije več kot človeški pogled, da kot puščica prestreli resničnost, da nevidno naredi vidno, odsotno prisotno, daljne bližnje ter da nas popelje onkraj omejitev človeške zaznave in onkraj fizičnih omejitev prostora in časa. Da gradi iluzorne in fantastične krajine ter hkrati razbija iluzorične predstave o svetu. Fotografija nam je dala novo – izrazito fotografsko – razsežnost videnja in nikoli ni nehala vznemirjati našega raziskovalnega duha pri odkrivanju vsega neznanega, nevidnega, nerazumljivega, pretiranega, začaranega – čarobnosti sveta, torej.

Ta posebna moč fotografije danes še vedno vztraja, le da je njeno nekdanjo »analogno« magijo nadomestila nova, veliko bolj izmuzljiva, neobvladljiva in nedojemljiva magija algoritemskih enačb, strojnega vida, virtualne in obogatene resničnosti – magija naše distopične prihodnosti. Fotografiji nikoli nismo odrekli njenih izvornih mističnih lastnosti – in tako ostaja ena izmed najbolj magičnih tehnologij današnjega časa.

The Book of Veles
Jonas Bendiksen
GOST Books, 2021

Velikost: 22 x 16.5 mm
148 strani
€40
ISBN 978-1-910401-61-3
junij 2021

Ko vidimo nekaj, kar potrjuje naša prepričanja, temu verjamemo, te novice širimo naprej na družbenih omrežjih in tako dalje.

The Book of Veles
Jonas Bendiksen
GOST Books, 2021

Velikost: 22 x 16.5 mm
148 strani
€40
ISBN 978-1-910401-61-3
junij 2021

See/Saw: Looking at Photographs
Geoff Dyer
Canongate, 2021

Velikost: 18.7 × 24 cm
330 strani
ISBN 9781838852092

[Dyer] svoje bralstvo – zlasti tisti del, ki ni podrobno seznanjen s fotografsko teorijo – elegantno navaja na globok, kritičen, osredotočen in ustvarjalen način gledanja.

See/Saw: Looking at Photographs
Geoff Dyer
Canongate, 2021

Velikost: 18.7 × 24 cm
330 strani
ISBN 9781838852092

Binarno razlikovanje med posnetim s fotoaparatom in brez fotoaparata se mi ne zdi ravno neverjetno koristno […] Dejansko čutim, da ta izraz postaja ovira za to, da bi ljudje videli fotografskost mojega dela.

Podelitev nagrade Camera Austria 2021

10. december 2021
razstavišče Camera Austria
v okviru otvoritve razstave Sandre Schäfer

govornica: Nora Sternfeld

Prostor, ki razstave, kot je ta, omogoča, in tisti, v katerem se umetniki izobražujejo, ne izvaja lepodušniških korektivov, pač pa mora vztrajno in aktivno preizpraševati lastne, notranje dinamike in razmerja moči.

Podelitev nagrade Camera Austria 2021

10. december 2021
razstavišče Camera Austria
v okviru otvoritve razstave Sandre Schäfer

govornica: Nora Sternfeld

Jagoda Malanin je ustvarila diptihe, ki z načinom naglašenega kontrasta – najsibo to v barvi, teksturi ali vsebini – poudarjajo mnogoznačnost kože in njeno vseprisotnost.
Fotografija torej najbolj jasno prikazuje prav tisto, česar na njej ni – je podoba dela, orisanega v odsotnosti.

Golden Apple of the Sun
Teju Cole
MACK books, 2021

Število strani: 136
Velikost: 19,3 × 25,3 cm
ISBN 978-1-913620-21-9
julij 2021

Pojedina bo izginila, ostanki bodo zgnili.

Golden Apple of the Sun
Teju Cole
MACK books, 2021

Število strani: 136
Velikost: 19,3 × 25,3 cm
ISBN 978-1-913620-21-9
julij 2021

Dream is Wonderful, Yet Unclear
Maria Kapajeva
Milda Books, 2020

Število strani: 304
Število podob: 244
Velikost: 17 × 24 cm
ISBN: 978-9934-8748-2-6
april 2020

V fotoknjigi se fotografije kot tekoči trak ali pa kot preja »pretakajo« čez strani; če prvo odreže rob lista, se pretoči na drugo stran.

Dream is Wonderful, Yet Unclear
Maria Kapajeva
Milda Books, 2020

Število strani: 304
Število podob: 244
Velikost: 17 × 24 cm
ISBN: 978-9934-8748-2-6
april 2020

Zatohel vlak, Neapelj izginja v mraku, prijatelji so zaspali.

Nik Erik Neubauer: samozaložba, 2021

dimenzija: 23 × 16 cm
trda vezava
jezik: SLO-ITA / ENG-SLO

KUPI KNJIGO

Ho Rui An: The Ends of a Long Boom

Kunsthalle Wien Karlsplatz
17. julij – 10. oktober 2021
kuratorka: Anne Faucheret

Tako se ob podobah, ki razglašajo svobodo, odprtost, napredek, hkrati pa vzdržujejo dinamike dominacije in nadzora, vseskozi odpirajo alternativna branja.

Ho Rui An: The Ends of a Long Boom

Kunsthalle Wien Karlsplatz
17. julij – 10. oktober 2021
kuratorka: Anne Faucheret

Ko ste v dvomu, pojdite v muzej

Mestni muzej Ljubljana
26. 1. 2021–16. 5. 2021

kurator: Tevž Logar

Collection Laurent Fiévet
Helena Almeida, Carl Andre, Diane Arbus, Mercedes Azpilicueta, Oliver Beer, Anna Betbeze, Etienne Chambaud, Jean Cocteau, Daniel Gustav Cramer, Rodolphe Delaunay, Dominique Gonzalez-Foerster, Laurent Grasso, Richard Hamilton, Pierre Huyghe, Jean-Louis Igout, Alexandre Lavet, Henri Matisse, Wilfredo Prieto, Anri Sala, neznani amaterski fotograf, Andy Warhol, Ian Whittlesea

Lah Contemporary
Joseph Beuys, Sophie Calle, Ištvan Išt Huzjan, William Kentridge, Robert Mapplethorpe, Shirin Neshat, Marjetica Potrč, Hito Steyerl

Ovidiu Șandor Collection
Dragos Alexandrescu, Jean Arp, Ştefan Bertalan, Constantin Brâncuși, Brassaï, Geta Brătescu, Victor Brauner, André Cadere, Ion Călugăru, Constantin Flondor, F. Brunea-Fox, Harun Farocki & Andrei Ujică, Ion Grigorescu, Marcel Iancu, Wassily Kandinsky, Gherasim Luca, Ana Lupaș, Victor Man, Max Hermann Maxy, Alex Mirutziu, Ciprian Muresan, Vlad Nanca, Paul Neagu, Ioana Nemes, Mihai Olos, Sașa Pană, Paul Păun, Jules Perahim, Eugen Rosca, Arthur Segal, Doru Tulcan, Tristan Tzara, Andra Ursuţa, Ilarie Voronca

Fondazione Sandretto Re Rebaudengo
Maurizio Cattelan, Nan Goldin, Mona Hatoum, Josh Kline, Barbara Kruger, Yong-Baek Lee, Eva Marisaldi, Paulina Olowska, Raymond Pettibon

Thyssen-Bornemisza Art Contemporary Collection (TBA21)
Dana Awartani, Christian Salablanca Díaz, freq_wave kuratorja Carla Michaela von Hausswolffa, Yeo Siew Hua, Eduardo Navarro

Umetnost je orožje, vzemite ga v roke.

Ko ste v dvomu, pojdite v muzej

Mestni muzej Ljubljana
26. 1. 2021–16. 5. 2021

kurator: Tevž Logar

Collection Laurent Fiévet
Helena Almeida, Carl Andre, Diane Arbus, Mercedes Azpilicueta, Oliver Beer, Anna Betbeze, Etienne Chambaud, Jean Cocteau, Daniel Gustav Cramer, Rodolphe Delaunay, Dominique Gonzalez-Foerster, Laurent Grasso, Richard Hamilton, Pierre Huyghe, Jean-Louis Igout, Alexandre Lavet, Henri Matisse, Wilfredo Prieto, Anri Sala, neznani amaterski fotograf, Andy Warhol, Ian Whittlesea

Lah Contemporary
Joseph Beuys, Sophie Calle, Ištvan Išt Huzjan, William Kentridge, Robert Mapplethorpe, Shirin Neshat, Marjetica Potrč, Hito Steyerl

Ovidiu Șandor Collection
Dragos Alexandrescu, Jean Arp, Ştefan Bertalan, Constantin Brâncuși, Brassaï, Geta Brătescu, Victor Brauner, André Cadere, Ion Călugăru, Constantin Flondor, F. Brunea-Fox, Harun Farocki & Andrei Ujică, Ion Grigorescu, Marcel Iancu, Wassily Kandinsky, Gherasim Luca, Ana Lupaș, Victor Man, Max Hermann Maxy, Alex Mirutziu, Ciprian Muresan, Vlad Nanca, Paul Neagu, Ioana Nemes, Mihai Olos, Sașa Pană, Paul Păun, Jules Perahim, Eugen Rosca, Arthur Segal, Doru Tulcan, Tristan Tzara, Andra Ursuţa, Ilarie Voronca

Fondazione Sandretto Re Rebaudengo
Maurizio Cattelan, Nan Goldin, Mona Hatoum, Josh Kline, Barbara Kruger, Yong-Baek Lee, Eva Marisaldi, Paulina Olowska, Raymond Pettibon

Thyssen-Bornemisza Art Contemporary Collection (TBA21)
Dana Awartani, Christian Salablanca Díaz, freq_wave kuratorja Carla Michaela von Hausswolffa, Yeo Siew Hua, Eduardo Navarro

Avtografija, zagonetnost, uporništvo: fotografija Božidarja Dolenca

Muzej sodobne umetnosti Metelkova (MSUM)
Ljubljana, 23. 2.–6. 6. 2021

V zaporedju fotografij je v ospredju fotografovo zanimanje za ezoteričnost in eksotiko, ki jo je v svoji fotografiji vseskozi poskušal pretvoriti v vizualno podobo.

Avtografija, zagonetnost, uporništvo: fotografija Božidarja Dolenca

Muzej sodobne umetnosti Metelkova (MSUM)
Ljubljana, 23. 2.–6. 6. 2021

prost dostop

Recenzije - Projekti
V diplomski seriji Nedoločljivi (2014), v kateri predstavlja radikalno očiščenje družbenih konvencij, se avtorica osredotoči zgolj na snovni del človeškega bitja, corpus nudus.
V diplomski seriji Nedoločljivi (2014), v kateri predstavlja radikalno očiščenje družbenih konvencij, se avtorica osredotoči zgolj na snovni del človeškega bitja, corpus nudus.
V japonski mitologiji naj bi bila moški in ženska, ki sta si usojena, povezana z rdečo nitjo okoli mezinca.
V japonski mitologiji naj bi bila moški in ženska, ki sta si usojena, povezana z rdečo nitjo okoli mezinca.
Serija napeljuje tudi k refleksiji o zasebnosti fotografij v času, ko se fotografija množično nalaga na socialna omrežja, slednja pa to vedenje komercialno izkoriščajo.
Serija napeljuje tudi k refleksiji o zasebnosti fotografij v času, ko se fotografija množično nalaga na socialna omrežja, slednja pa to vedenje komercialno izkoriščajo.

knjige

Ne preseneča, da Tretjakov »novi« način reprezentacije primerja s tekočim trakom – predmeti se po njem premikajo počasi, na obeh straneh jih izmenjaje obdajajo posamezniki – in tako med svojim potovanjem vzpostavljajo nove (tudi nepričakovane) odnose med predmeti in med posamezniki.

Konec dvajsetih let prejšnjega stoletja se je v Sovjetski zvezi v času prve Stalinove petletke, programa množične kolektivizacije in industrializacije Sovjetske zveze, med oblikovalcem in fotografom Aleksandrom Rodčenkom ter urednikom konstruktivistične revije Novi Lef Borisom Kušnerjem razvila živahna in borbena razprava o pravilni rabi fotografije. Objavljena je bila izmenično v revijah Novi Lef in Sovjetsko foto. Aleksandra Rodčenka je anonimni fotograf obtožil posnemanja buržoaznega sloga fotografiranja »od spodaj navzgor« v slogu Moholyja- Nagyja. Kar se sprva zdi kot spopad stilizma, bolj zaradi ustreznega načina fotografiranja, se razvije v politični boj za naravo fotografske podobe nasploh (in politični boj zaradi narave umetnosti je bil v tedanjem času v Sovjetski zvezi zastavek, ki te je lahko stal življenja – in mnoge avantgardiste, tudi samega Tretjakova, tudi je). K debati med Rodčenkom in Kušnerjem v sintetični maniri v zaključku svoje prida tudi Sergej Tretjakov, prav tako član uredništva Novi Lef. Po njegovo je vprašanje, ali fotografirati »od spodaj navzgor« ali »od zgoraj navzdol«, brezplodno, če razmislek temelji na razliki med formo in vsebino, med »kako« in »kaj« – pomembnejše in predvsem za obe predhodni vprašanji merodajno je zanj namreč vprašanje »zakaj«.

Brecht je zavzel stališče, da je treba bistva, ki se skrivajo za zunanjim videzom, doseči z raziskovanjem, ne pa z intuicijo. Fotografija nam je pogosto nudila brezkrajno retoriko »človečnosti – njenih radosti in tegob«.

Kronološko branje prevedenih besedil (spisi so v pričujoči številki predstavljeni kronološko z izjemo prvega prispevka »Uvod«) izboru in neizbežnim izpustitvam navkljub bolj kot radikalne miselne obrate razkriva Burginovo radikalno miselno kontinuiteto – vztrajanje pri zahtevi po nujnosti »gledanja fotografije« onstran fotografije kot objekta. In to tudi v času, ko se opeke fotografske teorije vse bolj uporabljajo za zidanje znanstvenih karier kot za obmetavanje institucionalnega reda, ki vzdržuje asimetrijo družbenih odnosov moči. Povedano drugače, Burginove eseje ne glede na letnico objave preveva ideja, da naj predmet fotografske teorije ne bi bila fotografija sama po sebi temveč prakse označevanja, ki fotografiji podeljujejo smisel. Pomen fotografije je namreč za Burgina vselej onstran, zunaj podobe. Fotografija je zanj tudi v dobi vseprisotne mobilne podobe »rdeči slanik«, ki prikriva pravi pomen. Ta se nahaja v kontekstih njene rabe, v institucionalnih diskurzih, v jeziku, ki jo obdaja in ki strukturira mišljenje ljudi, ki fotografije gledajo/berejo.

Vernakularna fotografija kot parergon predstavlja odsotno prisotnost, ki določa zgodovinsko in fizično identiteto tega medija; vernakularne fotografije so tisto, kar določa, kaj prava fotografija ni. Da bi zares razumeli fotografijo in njeno zgodovino, se moramo torej resno posvetiti temu, kar se je zgodovina odločila zatreti.

V izboru esejev objavljenih v tej izdaji se odpirajo vprašanja razširjanja fotografskih podob, vpetosti fotografije v širše družbene sisteme in njene soudeleženosti pri pisanju njej lastne zgodovine. Batchen posebno pozornost posveča načinu umetnostne institucionalizacije »na novo« odkritih žanrov in kako ti poskusi historiziranja poenotijo in poenostavijo sicer raznovrsten repertoar posnetkov (njihove motive, barve, odtenke) na prepoznaven zbir elementov, ki tvorijo fotografijo v polju umetnosti. Batchen ugotavlja, da ne preseneča, če so tisti snepšoti, ki so danes vredni pozornosti (konec prejšnjega stoletja se je izrazito vzbudilo zanimanje muzejev, galerij in založb za »vsakodnevne« fotografske prakse), videti, kot da bi jih posnel kakšen izmed kanoniziranih fotografov. Tovrstna redukcija je večinoma v domeni širšega umetnostnega sistema in se širi z razstavami, katalogi, zgodovinskimi pregledi in kritiškimi zapisi. Batchen se sprašuje, ali je tovrstna zgodovina fotografije res primerna za obravnavo fotografije in njene preteklosti. Sam zagovarja načelo, da potrebujemo novo zgodovino, nov način preučevanja, ki bi bil bolj motiviran z lastnim predmetom preučevanja, in ne (tako kot do sedaj) z lastno metodo. Batchen išče nov pristop, ki bi po vzoru študij vizualne kulture »naslavljal določen predmet proučevanja in ga ne bi obravnaval« (Batchen 2019, 43).

raziskuj

Splet / Tisk

dostop do vseh prispevkov

prijavi se

prijavi se na novice in pozive za projekte in prispevke
novice

Koža, 19. januar – 1. marec 2022
Mednarodna fotografska razstava
Cankarjev dom, prvo preddverje

otvoritev: 19.1.2022 ob 19:00

avtorji: Goran Bertok, Ewa Doroszenko, Görkem Ergün, Karina-Sirkku Kurz, Anne Noble, Špela Šivic
zasnova razstave: zavod Membrana – Jan Babnik, Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
kuratorstvo: Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
produkcija: Cankarjev dom in zavod Membrana

Podaljšan rok za oddajo predlogov prispevkov (povzetki dolžine do 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 30. avgust 2021. Podaljšan rok za oddajo celotnih prispevkov na podlagi izbranih predlogov je 4. oktober 2021. Predloge pošljite prek spletnega obrazca ali se obrnite na nas prek kontaktnega obrazca in/ali naslova editors(at)membrana.org.

Podaljšan rok za oddajo predlogov prispevkov (povzetki dolžine do 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 11. junij 2021. Podaljšan rok za oddajo celotnih prispevkov na podlagi izbranih predlogov je 16. avgust 2021. Predloge pošljite prek spletnega obrazca ali se obrnite na nas prek kontaktnega obrazca in/ali naslova editors(at)membrana.org.

Prijave sprejemamo do vključno ponedeljka 26. 10. 2020 na:
elektronski naslov: info@membrana.org
in/ali
poštni naslov: Membrana, Maurerjeva 8, 1000 Ljubljana

Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 27. julij 2020. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 21. september 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.

kje: Cankarjev dom, sejna soba M3/4
kdaj: 27. februar 2020, 0b 18. uri

kje: Galerija Jakopič, Ljubljana, v sklopu razstave Jaka Babnik: Pigmalion
kdaj: 5. december 2019
trajanje: 18.00 – 21.00
sodelujeta: dr. Victor Burgin, dr. Ilija T. Tomanić
moderator: dr. Jan Babnik

  • 18.00: Predavanje Victorja Burgina: Kaj je kamera? Kje je fotografija?
  • 19.00: Predstavitev nove številke revije Fotografije (Kamera in aparat: Izbrani spisi Victorja Burgina) v pogovoru z umetnikom in teoretikom Victorjem Burginom in Ilijo T. Tomanićem, piscem spremne besede k slovenskemu prevodu. Pogovor bo moderiral Jan Babnik, gl. in odgovorni urednik revije Fotografija
  • 20.30: razprodaja preteklih številk revije Fotografija

Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 16. december 2019. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 16. marec 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.

Kdaj: 18. julij 2019 ob 10.00
Trajanje:
90 min
Kje: Prvo preddverje Cankarjevega doma, Prešernova cesta 10, 1000 Ljubljana (vhod iz pasaže Maximarket)
Delavnico vodita: Leopold Štefanič in Neža Ternik

Naše spletno mesto uporablja piškotke za izboljšanje naših storitev. Kot uporabnik se morate strinjati z uporabo in sprejeti naše pogoje. Trenutno uporabljamo samo piškotke, ki so potrebni za normalno delovanje spletne strani. Za več informacij obiščite naš pravilnik o zasebnosti in pogoje storitev. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporabljamo, si oglejte spodnji seznam.

Ta piškotek je nujen za aplikacije PHP. Piškotek se uporablja za shranjevanje in identifikacijo edinstvenega ID-ja uporabniške seje za namen upravljanja uporabniške seje na spletnem mestu. Piškotek je sejni piškotek in se izbriše, ko so vsa okna brskalnika zaprta.

Strinjam se z uporabo piškotkov, strinjam se s pogoji storitve in pravilnikom o zasebnosti in želim še naprej uporabljati spletno stran.