Razstava Okoljski odtisi predstavlja izbrana dela iz širšega opusa berlinskega umetnika Andreasa Mühlerja-Pohleja – Študije o vodi ter predstavlja fotografije projektov Donava in Hongkong, video hongkonške reke Shing Mun ter zvoka voda Hongkonga in Donave. Izbor fotografij in videa odzvanja avtorjev raziskovalni pristop ter njegovo »neuvrščenost« med estetsko, politično in tehnološko platjo vizualnega. Človeško okolje se v razstavljenih delih vzpostavlja z vmesnim prostorom zraka in vode – z nejasnimi obrisi, kompozicijsko razbitimi in delnimi strukturami je kopno v teh delih zgolj dozdevek, plod igrive domišljije med naravnima elementoma vodo in zrakom, ki se izkristalizira skorajda naključno kot svojevrsten estetski eksces njunega razmerja. Kot da bi bilo kopno v podobah mostov, nabrežij, ladij, mestnih obzorij in jezov – kopno v podobi človeka torej – zgolj ekscesni produkt razbijanja valov in rečnega toka; toka narave, ki ga na razstavi dopolnjuje njeno nezavedno, zvok njenih globin.
Projekt reka Donava, 2005
Donava je najbolj evropska od vseh rek, edina, ki celino prečka od zahoda proti vzhodu. Leta 2004, po večletnem poglobljenem ukvarjanju s tematiko vode, sem se namenil ustvariti njen portret. V Berlinu, na reki Spree, sem se prvič preizkusil v tehniki split, priljubljeni med potapljači, pri kateri polovica kamere gleda pod površino vode in polovica nad njo, kar omogoča združevanje dveh ravni krajine v eni podobi. Po več mesecih nadaljnjih raziskav so med julijem in novembrom 2005 sledile štiri odprave, najprej skozi Nemčijo, Avstrijo in Slovaško, nato na Madžarsko, zatem na Hrvaško in Srbijo ter navsezadnje v Bolgarijo in Romunijo. Na prizoriščih fotografiranja sem odvzel vzorce vode in izide kemijske analize kot nekakšno »krvno sliko« reke vstavil v podobe. 2800 kilometrov dolgo pot od izvira v Schwarzwaldu do ustja v Črnem morju sem opravil kot popotnik, ki vsak kraj obišče samo enkrat in ob prihodu sprejme dane vremenske in svetlobne razmere. Tako se je projekt reke Donave izkristaliziral kot osebni rečni dnevnik – poetično-dokumentarna interpretacija, katere podoba bi bila danes vsekakor nadvse drugačna.
Andreas Müller-Pohle
Donaueschingen
Celotni organski ogljik (TOC) 3,49 – PREVODNOST 187 – NITRAT 6,03 – FOSFAT 0,15 – KALIJ 1,85 – KADMIJ <0,01 – ŽIVO SREBRO 0,02 – SVINEC 0,11
Pyrawang
Celotni organski ogljik (TOC) 3,22 – PREVODNOST 385 – NITRAT 8,83 – FOSFAT 0,19 – KALIJ 2,12 – KADMIJ <0,01 – ŽIVO SREBRO 0,17 – SVINEC 0,02
Dunaujváros
Celotni organski ogljik (TOC) 2,81 – PREVODNOST 354 – NITRAT 6,46 – FOSFAT 0,17 – KALIJ 2,22 – KADMIJ <0,01 – ŽIVO SREBRO 0,01 – SVINEC <0,02
Vidin
Celotni organski ogljik (TOC) 4,25 – PREVODNOST 390 – NITRAT 4,07 – FOSFAT 0,17 – KALIJ 2,41 – KADMIJ 0,11 – ŽIVO SREBRO 0,07 – SVINEC 0,09
Sulina
Celotni organski ogljik (TOC) 4,42 – PREVODNOST 441 – NITRAT 5,74 – FOSFAT 0,19 – KALIJ 2,88 – KADMIJ 0,04 – ŽIVO SREBRO 0,02 – SVINEC 0,17
Celotni organski ogljik (TOC). Sumarni parameter je merilo količine organskih spojin v vodi. Višja kot je vrednost, več organskega balasta nosi reka. Ni z uredbo za pitno vodo priporočenih vrednosti.
Prevodnost. Sumarni parameter, merilo količine v vodi raztopljenih ionskih sestavin. Višja kot je vrednost, več snovi je v vodi. V skladu z uredbo za pitno vodo je pri 20 °C priporočena vrednost 2500 μs/cm.
Nitrati. Soli dušikove kisline. Uporabljajo se kot dušikovo gnojilo. Visoke vrednosti nakazujejo intenzivno kmetijsko rabo. Večje količine v pitni vodi lahko pri človeku privedejo do methemoglobinemije. V skladu z uredbo za pitno vodo je priporočena vrednost 50 mg/l.
Fosfati. Soli fosforjeve kisline. Fosforne spojine v vodo zaidejo z gnojili in človeškimi fekalijami preko naprav za čiščenje odpadnih voda. Višje vrednosti nakazujejo onesnaženost zaradi kmetijske dejavnosti in gosto poseljenost. Ni z uredbo za pitno vodo priporočenih vrednosti.
Kalij. Srebrnkasta, lahka kovina. Na zraku in v vodi neobstojna, najdemo jo zgolj v spojinah. Kalijeve spojine v vodo zaidejo z gnojili in človeškimi fekalijami preko naprav za čiščenje odpadnih voda. Višje vrednosti nakazujejo onesnaženost zaradi poljedelstva in gosto poseljenost. Ni z uredbo za pitno vodo priporočenih vrednosti.
Kadmij. Srebrnkasta kovina. Uporabljajo jo predvsem za galvanski nanos ter pripravo pigmentov in zlitin. Visoke vrednosti v rečni vodi nakazujejo industrijsko rabo. Kadmij je zelo strupen in se lahko v telesu z leti nakopiči. V skladu z uredbo za pitno vodo je priporočena vrednost 0,005 mg/l.
Živo srebro. Srebrno svetleča, tekoča težka kovina. Zaradi svojstvenih lastnosti je primerna za uporabo v termometrih, natrijevih sijalkah ali kot zalivke (amalgam) za polnjenje zob v zobozdravstvu. Vsebnost v vodi nakazuje človeške (industrijske) dejavnosti. V skladu z uredbo za pitno vodo je priporočena vrednost 0,001 mg/l.
Svinec. Mehka, težka kovina. Uporablja se v akumulatorjih (avtomobilskih akumulatorskih baterijah), zlitinah (npr. za tiskarske črke) in kot zaščita pred radioaktivnimi ali rentgenskimi žarki. Svinec je strupen, kopiči se v kosteh in vodi v kronične bolezni. V skladu z uredbo za pitno vodo je priporočena vrednost 0,025 mg/l.
Vode Hongkonga, 2009–2010
Hongkong je bil več let moj drugi dom in – do kitajskega prevzema britanske kolonije – kraj neizmerne fascinacije. Vrtoglava nebotična arhitektura se vzpenja iz prepleta slikovitih vodnih krajin, ki se razkrivajo v stotinah otokov z neštetimi obalami in pristanišči, kanali in slapovi. Moje dolge gojene želje po mestnemu portretu, ki bi sledil projektu Donave, ne bi veljalo uresničiti nikjer drugje: Hongkong, mesto vode, ki se desetletja spoprijema z nenehnim naraščanjem morske gladine in v katerem element vode pomeni življenje in grožnjo obenem. Poleti 2008 sem prve podvodne analize opravil na otokih Hongkong in Cheung Chau, med januarjem 2009 in decembrom 2010 pa v okviru sedmih, večinoma večtedenskih potovanj posnel ne le fotografije, temveč tudi številne videe in zvočne zapise, ki so postali del projekta Vode Hongkonga. V nasprotju z rečnim projektom in njegovim zaporednim tekom, so se hongkonške vodne krajine vsak dan na novo razgrinjale pred menoj. Všeč mi je misel o krožnem vzhodnem modusu, ki je sledil linearnemu zahodnemu.
Andreas Müller-Pohle
Medijski umetnik in založnik Andreas Müller-Pohle deluje v Berlinu. Na univerzah v Hannovru in Göttingenu je študiral ekonomijo in komunikacijske vede. Leta 1979 je ustanovil neodvisno umetnostno revijo za sodobno fotografijo in nove medije European Photography. Njegovi prvi umetniški projekti v poznih sedemdesetih letih so se osredotočali na vprašanja fotografske zaznave, pozneje pa na recikliranje fotografij, kjer je pripojil tudi video. Sredi devetdesetih let je začel proučevati uporabo digitalnih in genetskih kodov ter političnih kodeksov. Sledili so različni projekti na temo vode z obsežnimi portreti reke Donave in velemesta Hongkonga. Avtor se predstavlja z obsežnimi razstavami in različnimi publikacijami, njegova dela pa so uvrščena v številne zasebne in muzejske zbirke po vsem svetu. Leta 2001 je prejel evropsko nagrado za fotografijo fundacije Reind M. De Vries. Je avtor številnih besedil o teoriji fotografije, mdr. o vprašanju vizualizma, deluje pa tudi kot gostujoči profesor in predavatelj na inštitutu za likovne umetnosti v Antwerpnu (Higher Institute of Fine Arts), v Belgiji in na Hongkonškem inštitutu za oblikovanje.
Nataša Ilec Kralj (1992) je na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje pridobila naziv magistrice oblikovanja vizualnih komunikacij – smer fotografija, diplomirala pa na oddelku za fotografijo VIST. Zanimajo jo teoretski in filozofski aspekti fotografskega medija; kot fotografinja je sodelovala tudi na nekaj skupinskih razstavah (πr2 – razstava sodobne kinetične keramike: Layerjeva hiša, Kranj, 2021; Cianotipično: Ljubljana, 2019; Svaka čast: Ljubljana, 2019; Ustvari delo, ki ni tvoje: Ljubljana, 2019; FUGA – UL ALUO+FA: Ljubljana, 2019; Stičišče: Ljubljana, 2019; 25 Images: Berlin, 2017; ISO0: Photonic Moments, Ljubljana, 2016; Flâneur: Ljubljana, 2015; Spregled: Photonic Moments, Ljubljana, 2014; NovaF: Maribor, 2013). Ilec Kralj je leta 2017 tudi prvič kurirala razstavo, Mejniki, razstavljeno v sklopu Photonic moments: 2017. Z Membrano sodeluje, kontribuira in prevaja od leta 2017. Njena strast je knjigoveštvo.
Jan Babnik (1977), deluje kot urednik, kurator, predavatelj in pisec. Je glavni in odgovorni urednik revij Fotografija in Membrana in direktor zavoda Membrana, izdajatelja revij in knjig o fotografiji in fotografski teoriji ter organizatorja izobraževalnih delavnic. Ukvarja se s predvsem s fotografsko teorijo – z dokumentarizmom, diskurzom o fotografiji in s filozofijo vizualne kulture.
Dela berlinskega umetnika Andreasa Mühlerja-Pohleja se vztrajno sučejo okoli ontološkega in reprezentacijskega vprašanja fotografije, njenega bistva in družbenega pomena. V svojih delih raziskuje tako meje fotografije kot resničnosti, predvsem pa njegova dela zaznamuje nihanje med, kakor sam izpostavi v članku »Fotografske dimenzije«, estetskim, političnim in tehnološkim vidikom fotografije. Andreas se nikoli ne postavi preprosto na eno izmed teh plati – posveča se namreč raziskovanju oz. osredotočanju na pomen subjekta reprezentacije. Kategorična izbira med visoko in nizko kulturo, med politično angažiranostjo ali estetsko konservativnostjo, med digitalno dekonstrukcijo ali analognim odtisom, se v njegovih delih izkaže za napačno, lahko bi rekli celo zlagano. Zanj je v ospredju ravno tehnološko-estetsko-politična konstrukcija subjekta reprezentacije, ki zahteva različne vizualne pristope. Njegov opus se pne od del, posvečenih ontološkim vprašanjem fotografije, skozi raziskovalna dela o pomenu vsakodnevnih podob, političnih vidikov vizualnega, s kompleksnimi fotogrami in videi, s katerimi se loteva ekoloških vprašanj recikliranja fotografij, pa vse do projektov dekonstrukcije okolja, ki kombinirajo fotografijo, video in zvok.
Razstava Okoljski odtisi predstavlja izbrana dela iz širšega Andreasovega opusa Študije o vodi ter predstavlja fotografije projektov Donava in Hongkong, video hongkonške reke Shing Mun ter zvoka voda Hongkonga in Donave. Izbor fotografij in videa odzvanja avtorjev raziskovalni pristop ter njegovo »neuvrščenost« med estetsko, politično in tehnološko platjo vizualnega. Človeško okolje se v razstavljenih delih vzpostavlja z vmesnim prostorom zraka in vode – z nejasnimi obrisi, kompozicijsko razbitimi in delnimi strukturami je kopno v teh delih zgolj dozdevek, plod igrive domišljije med naravnima elementoma vodo in zrakom, ki se izkristalizira skorajda naključno kot svojevrsten estetski eksces njunega razmerja. Kot da bi bilo kopno v podobah mostov, nabrežij, ladij, mestnih obzorij in jezov – kopno v podobi človeka torej – zgolj ekscesni produkt razbijanja valov in rečnega toka; toka narave, ki ga na razstavi dopolnjuje njeno nezavedno, zvok njenih globin.
Jan Babnik
avtor: Andreas Müller-Pohle
produkcija: Cankarjev dom, kulturni in kongresni center, Ljubljana in zavod Membrana
kuratorstvo in postavitev: Jan Babnik in Nataša Ilec Kralj
kustosinja razstavnega programa Cankarjevega doma: Katja Ogrin
22. marec–14. maj 2023, Mala galerija Cankarjevega doma
Otvoritev: 22. marec ob 20. uri.
VODENI OGLEDI:
10. maj 2023 ob 13. uri, Mala galerija Cankarjevega dom (vodi Jan Babnik)
14. maj 2023, ob 11. uri (zaključek razstave), Mala galerija Cankarjevega dom (vodi Jan Babnik)
impressum
Cankarjev dom, kulturni in kongresni center, Ljubljana, in zavod Membrana • razstavlja: Andreas Müller-Pohle / https://muellerpohle.net – https://riverproject.net • kuratorstvo in postavitev: Jan Babnik in Nataša Ilec Kralj • 22. marec–14. maj 2023, Mala galerija Cankarjevega doma • kustosinja razstavnega programa Cankarjevega doma: Katja Ogrin • organizacija: Damjan Gorenjc • grafično oblikovanje: Primož Pislak, LUKS studio • besedila: Andreas Müller-Pohle in Jan Babnik • stiki z javnostmi: Zvezdana Lazar Bursać • tehnična izvedba: Cankarjev dom, Ljubljana, Eksplicit d.o.o. in ARTIKO d.o.o. • Kulturno-umetniški program Cankarjevega doma sofinancira Ministrstvo za kulturo RS.
Razstavo sofinancira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
- Naslovna fotografija: Andreas Müller-Pohle, Otok Hongkong, z ladje v bližini Sheung Wana, Hongkong / Hong Kong Island, from a boat near Sheung Wan, Hong Kong, 2010.