Asfaltne stezé

Asfaltne stezé

Lin Gerkman, iz serije Prvi sneg, 2015-2021.

Na začetku leta sta se v ljubljanski galeriji Photon v obliki Avtorskega dialoga predstavila poljski fotograf Jakub Stanek in mladi slovenski umetnik Lin Gerkman. Kot finalista dveh preteklih natečajev galerije (Drugačni svetovi, 2020 in Betonske sanje, 2020) sta se v ločenih galerijskih prostorih predstavila s samostojnima projektoma. Lin Gerkman je razstavljal nadaljnji, a zgolj fragmentarni razvoj projekta Prvi sneg, Jakub Stanek pa se je predstavil s serijo desetih fotografij z naslovom V pričakovanju sonca (In Anticipation of the Sun, 2019). Oba avtorja se ukvarjata s pripovednim oblikovanjem zgodb različnih krajev, zanimajo ju problemi sodobnega sveta in ljudi, njun primarni pristop k delu pa ostaja dokumentarne narave. Eden od njiju raziskuje zgodovino ljubljanskega kamnoloma v času velikih političnih sprememb, drugi pa okoljske grozote in posledice rabe fosilnih goriv na Poljskem. Izbrana projekta sta si pravzaprav zelo različna, tako v svojem obsegu kot tudi vsebini, ki je pri enem subtilno politična, pri drugem pa neposredno intimna.

Na začetku leta so v galeriji Photon razstavili dela, s katerimi sta se v okviru programskega sklopa naslovljenega Avtorski dialogi soočila in predstavila umetnika mlajše in srednje generacije: slovenski umetnik Lin Gerkman in poljski fotograf Jakub Stanek. Vsebinsko sta si sorodna v zapisovanju in dokumentiranju zgodb o neizogibnem gospodarskem propadu in zaprašeni, zastrupljeni dekadenci človeškega zdravstva. Lin Gerkman se s serijo Prvi sneg (2015–) posveča posledicam specifičnih političnogospodarskih dinamik na primeru domačega kamnoloma, Jakub Stanek pa v seriji V pričakovanju sonca obravnava tematiko industrializacije in prenasičenosti smoga. Njuno soočenje na razstavi deluje kot dopolnjujoč se tandem, ki gledalcu omogoča primerjavo dveh različnih, a hitro prepoznavnih, celo sorodnih zgodb, ki pričajo o človeškem neuspehu in pljuvanju v lastno skledo v prid gospodarski rasti in zaslužkarstvu.

Lin Gerkman, iz serije Prvi sneg, 2015-2021.
Lin Gerkman, iz serije Prvi sneg, 2015-2021.

Letošnji Avtorski dialog je zasnovan na podlagi Photonovih preteklih natečajev, in sicer zdaj že prepoznanega in priljubljenega vsakoletnega mednarodnega natečaja Drugačni svetovi in mednarodnega natečaja na temo industrijske dediščine naslovljenega Betonske sanje. Slednji je zajemal projekte, ki se ne ukvarjajo zgolj z upodabljanjem materialne dediščine in brutalne arhitekture, ampak se dotikajo tudi socialne problematike in zgodb ljudi, ki so različno povezani z industrijskimi kompleksi, specifično urbano krajino in arhitekturnimi transformacijami. Oba avtorja sta se na omenjenih natečajih v letu 2020 uvrstila v izbor najboljših desetih, Lin Gerkman znotraj Betonskih sanj in Jakub Stanek v okviru natečaja Drugačni svetovi. Vsi finalisti so prijavljene projekte v obliki skupinske razstave že razstavljali v galeriji Photon v Ljubljani, Drugačni svetovi pa so bili leto pozneje predstavljeni tudi v galeriji Photon na Dunaju in galeriji Fotografic v Pragi.

Lin Gerkman, iz serije Prvi sneg, 2015-2021.
Lin Gerkman, iz serije Prvi sneg, 2015-2021.

Projekt Jakuba Staneka V pričakovanju sonca se ukvarja s problematiko onesnaženega zraka v domačem mestu, kjer mu gosti smog in prašni delci v zraku onemogočajo normalno gibanje in kakovostno življenje. Naslov serije fotografij izhaja iz naključne risbe, s katero je triletnemu sinu pojasnjeval tveganost gibanja zunaj stanovanja, kjer je dihanje zanj kot bolnika z astmo izjemno neprijetno in zdravju nevarno. Fotografije predstavljajo bodisi alegorije bodisi neposredne upodobitve mestnega smoga, nizkih meglic in obarvanega dima, ki poudarijo neprijeten občutek zadušljivosti in strupene zatohlosti. Na začetku razstave gledalca pozdravi zapis umetnika; tok misli, v črtico ujet spomin tistega dne, ko sta s sinom čakala na dvig meglic nad Varšavo, v pričakovanju sonca. Poleg je razstavljena fotografija zvezanega, na belo pobarvanega vejevja, ki z obliko aludira na človeško bronhialno drevo v pljučih. Vprašanja smoga in zračne onesnaženosti avtor ne obravnava zgolj z vidika splošnega okoljevarstva, pač pa tudi z zelo prvoosebnega vidika in osebne izkušnje astmatika. Fotografija pljuč, sestavljenih iz posušenih vej, in podoba spalnice, v kateri je na stežaj odprto okno, predstavljata uvod v avtorjev izjemno oseben nagovor tako gledalcu kot tudi sinu. Ta je z nenehnimi vprašanji in nezadovoljstvom očeta spodbudil k laičnemu raziskovanju in poglobljenemu razmišljanju o onesnaženem zraku kot posledici čezmerne industrializacije, neregulirane kurjave in pojavljajoče toplotne inverzije.

Lin Gerkman, iz serije Prvi sneg, 2015-2021.
Lin Gerkman, iz serije Prvi sneg, 2015-2021.

Razstavljenih je deset uokvirjenih fotografij enakega formata. Poleg omenjenih fotografij bronhialnega vejevja in prezračenega interierja najbolj pritegneta fotografiji na obali razgaljenega moškega, stremečega v obzorje, in na prvi pogled hribovite stepne pokrajine. Obe fotografiji se od daleč zdita povsem običajni, celo nekoliko dolgočasni. Ob zbranem, bolj poglobljenem pogledu pa se v obeh ozadjih, čisto na koncu obzorja zaslutijo zamegljene, z dimom prepojene silhuete cistern, konvojev in industrijskih dimnikov. Komaj viden kolosalen industrijski kompleks v ozadju fotografije aludira na nevidnost in neotipljivost grožnje onesnaženega ozračja. S fotografijami, na katerih so upodobljeni osušeni bronhiji, na napravo priklopljen lilijin cvet in v čašo vode ujeta črna snov, avtor ilustrira lastno raziskovanje nevidnih posledic smoga na naravo, vodo in človeško zdravje. Ne preseneča, da je vsebinsko tako neposredna fotografska serija nastala izpod rok poljskega umetnika – Poljska je po onesnaženosti ozračja in vsesplošnem smogu že več let najbolj onesnažena evropska država. Zaradi čezmerne rabe premoga se na lestvici kakovosti zraka dnevno pridružuje državam, kot so: Bangladeš, Pakistan, Indija in Mongolija.1 Četudi na fotografijah prevladujejo nežne barve in na prvi pogled lahkotne, brezskrbne podobe, serija Jakuba Staneka deluje izjemno svarilno in malodane moralizirajoče. Nenazadnje je projekt nastal ob spodbudi nič hudega slutečega avtorjevega sina, čigar prihodnost je vprašljiva in izjemno neugodna, zdravje pa ogroženo, meni Stanek.

Lin Gerkman, iz serije Prvi sneg, 2015-2021.
Lin Gerkman, iz serije Prvi sneg, 2015-2021.

Če se prvi del razstave sprašuje o bližnji pogubni prihodnosti, se drugi del ozira v preteklost, k ostankom novejše zgodovine in njihovemu nadaljnjemu, neizogibnem propadanju. Lin Gerkman v svoji še trajajoči seriji Prvi sneg gledalca seznani s počasnim propadanjem in organsko transformacijo nekdanjega kamnoloma v predmestju Ljubljane. Projekt sestavljajo fotografije, razglednice, znamke, različni izrezki in kosi gradbenih materialov najdenih na območju kamnoloma, ki je kot komitent velikega podjetja v glavnini 20. stoletja služil potrebam za izdelavo cestnega asfalta. Nekdaj živ, aktiven industrijski kompleks in njegova okolica sta v času osemdesetih let začela nazadovati in propadati, naposled je območje kamnoloma zaradi finančnega kolapsa prevzela slaba banka. Dele stavb so postopoma porušili, še stoječe komplekse danes prerašča narava, obkrožajo pa jih kupi gradbenih odpadkov.

Lin Gerkman, iz serije Prvi sneg, 2015-2021.
Lin Gerkman, iz serije Prvi sneg, 2015-2021.

Polovico materiala na razstavi predstavljajo najdeni predmeti, ki jih je umetnik prenesel v galerijski prostor ali digitaliziral, obdelal in razstavil povečave. Med prenesene predmete spadajo denimo razglednica, na kateri so upodobljene mlade lisice, najdena izrezana plošča Tesnit 40, ki je najverjetneje služila tesnjenju enega dela strojev, in konkretni vzorci gradbenega materiala, namenjenega izgradnji cestišč. Posebej izpostavljena je med kamenjem najdena razglednica s portretom ameriškega igralca in pevca Richarda Chamberlaina. Ta in preostale razstavljene razglednice na razstavi predstavljajo sestavni del obsežnejše ljubezenske korespondence med tamkajšnjim glasbeno nadarjenim delavcem in simpatijo iz Nemčije. Razstavljena je tudi sekvenca petih črno-belih fotografij, na katerih je moč spremljati miniranje dela kamnoloma, in pa barvna fotografija prijetne zelene krajine, ki je v bližnji preteklosti služila kot zavajajoča reklamna podoba za prodajo zemljišča. Slednja je v galerijskem prostoru nekoliko skrita saj je obešena na umetno steno, obrnjena proti oknu, s čimer v galerijo privablja mimoidoče zunanje opazovalce.

Jakub Stanek, iz serije V pričakovanju sonca, 2019.
Jakub Stanek, iz serije V pričakovanju sonca, 2019.

Vsi artefakti in posnete fotografije pričajo o različnih časih uporabe oziroma nerabe območja kamnoloma. Avtor ga je samostojno raziskoval, prebiral tedanje objave v medijih, pregledal različno dokumentacijo, arhivsko gradivo, nekaj dokumentiranja pa je opravil tudi sam. Fascinirali so ga politični in ekonomski premiki, ki so nekdaj uspešni industrijski obrat s številnimi delovnimi mesti vodili v počasen, a gotov zaton. Družbeni in okoliški dejavniki so v obdobju tranzicije iz socializma v kapitalizem2 vplivali tako na gospodarstvo kot tudi na življenja delavcev. Posledice tedanjih vzgibov, odločitev in dejanj posameznikov na položaju moči v določenih pogledih zaznavamo še danes.

Jakub Stanek, iz serije V pričakovanju sonca, 2019.
Jakub Stanek, iz serije V pričakovanju sonca, 2019.

Najzanimivejša je avtorjeva fotografija zidu v notranjosti ene od še stoječih stavb. Na njej opazimo ročno zapisane, po letih ločene označbe, kdaj je na območju zapadel prvi sneg. Leta 1977 je padel trinajstega novembra, dve leti pozneje je zapadel desetega. Vodenje statistike je delavcem pomagalo pri predvidevanju padavin, da so prilagodili in organizirali delo v kamnolomu. Na podlagi teh ponavljajočih se zapisov v kombinaciji z razstavljeno fotografijo padajočih snežink je projekt naslovljen kot Prvi sneg. Skupaj s portretom Richarda Chamberlaina, najdenimi notnimi zapisi anonimnega delavca in absurdno postavko, da se eden nekdanjih direktorjev obrata dandanes intenzivno posveča glasbi, naslov projekta hudomušno namiguje na najpopularnejšo skladbo skupine Pop Design iz poglavitnega obdobja politične in gospodarske preobrazbe (Pop Design, Na božično noč, 1992). Četudi so zapisi o prvem snegu na zidu izključno informativne narave in povezani s trdim delom, naslov in poudarjen izraz nalašč delujeta nekoliko romantično, v povezavi z dekadenco in domnevno tajkunizacijo kamnoloma pa celo osladno.

Jakub Stanek, iz serije V pričakovanju sonca, 2019.
Jakub Stanek, iz serije V pričakovanju sonca, 2019.

Del razstave, na katerem se predstavlja Lin Gerkman, je bolj razgiban, tehnično in medijsko pa bolj raznovrsten in večplasten. Sleherno razstavljeno delo v sebi nosi anekdoto, ki na neki način povzema avtorjevo zanimanje za specifično obdobje v slovenski zgodovini. Res je, da se je vse skupaj začelo v propadlem kamnolomu, a projekt je veliko obsežnejši, sega onkraj obravnavanega geografskega območja. Prikazuje zgoščen splet zgodovinskih okoliščin, obenem pa previdno in odločno razpreda o kompleksnih dejavnikih upravljanja pa tudi posameznikih, ki so znotraj branže gradbeništva od nekdaj zasedali gospodarsko in ekonomsko vplivne položaje in uživali politično ugoden status. Iz istega razloga identiteta kamnoloma ni bistvenega pomena, saj je Prvi sneg, četudi je vzniknil znotraj okvirjev nepristranskega dokumentiranja, del širše zgodbe, različnih aspektov tedanjih političnih sprememb in vnovične prerazporeditve družbene moči in bogastva. Glavnino projekta zaobjema raziskovanje zgodb o korupciji, proučevanje položaja gastarbajterjev, stečajnih upraviteljev, prometnih nesreč, neuspelih prenov in ljubezni, vse prek prostranih cestišč, glasbenega entuziazma in zaprašenih pisem v srbohrvaščini.

Jakub Stanek, galerijska postavitev serije V pričakovanju sonca, 2019. Foto: Damjan Može.
Jakub Stanek, galerijska postavitev serije V pričakovanju sonca, 2019. Foto: Damjan Može.

Serija Jakuba Staneka, ki ilustrira upravičen strah pred intoksikacijo s smogom, pa je nekoliko bolj neposredna, glede serviranja krivde pa zadržana in manj specifična. Oba avtorja se domači družbeni in okoljski problematiki približata skozi prizmo lastnega kraja in tamkajšnjega gospodarstva. Lahko bi rekli, da krivda ali pa vsaj očitki v obeh primerih letijo na zgrešeno politiko, pohlep in prevladujočo, navidez neuničljivo strupeno družbenogospodarsko ureditev.

Razmerje med lično razporejenimi, uokvirjenimi fotografijami enakega formata poljskega fotografa in sosednjo razgibano sobo Lina Gerkmana gledalca nekoliko predrami in nagovori na način, da dela med seboj primerja in si oba samostojna projekta ogleda večkrat. Naslova obeh projektov se prikladno ujemata – v osnovi naslavljata vsak svoj vremenski pojav, ki postopoma izginja: sneg zaradi globalnega segrevanja, sonce pa zaradi nespametne rabe fosilnih goriv in odklanjanja jedrske energije. Ponazarjanje otroku, na kakšen način se boriti in premagati smog (ʻsmokʼ v poljščini pomeni zmaj), predstavlja subtilno, intimno, upanja polno pedagoško strategijo, medtem ko gre pri Prvem snegu za tvegan ljubezenski samospev in nerazvozlan kolektivni spomin na vse tiste dni, noči.


Projekt Možne resničnosti je sofinanciran s strani Ministrstva za kulturo Republike Slovenije v okviru razpisa Redni letni javni projektni razpis za sofinanciranje programskih vsebin medijev v letu 2022.

Opombe

  1. Hitro dostopna stran za sledenje onesnaženosti zraka po svetu: https://www.iqair.com/us/poland
  2. Izjemno poenostavljena razlaga kompleksnejšega in dolgotrajnega prehoda iz socialistične gospodarske ureditve z delavskim samoupravljanjem v zdaj prevladujoče tržno gospodarstvo, kjer glavne premike in odločitve sprejemajo posamezniki na oblasti, katerih glavni cilj je hiter in masten zaslužek.

Avtorski dialogi:
Lin Gerkman –
Prvi sneg & Jakub Stanek – V pričakovanju sonca
Galerija Photon, Ljubljana
od 20. januarja 2022

Soočenje Lina Gerkmana in Jakuba Staneka na razstavi deluje dopolnjujoče, saj gledalcu omogoča primerjavo dveh različnih, a hitro prepoznavnih, celo sorodnih zgodb, ki pričajo o človeškem neuspehu in pljuvanju v lastno skledo v prid gospodarski rasti in zaslužkarstvu.

Avtorski dialogi:
Lin Gerkman –
Prvi sneg & Jakub Stanek – V pričakovanju sonca
Galerija Photon, Ljubljana
od 20. januarja 2022

Sorodne objave

prijavi se

prijavi se na novice in pozive za projekte in prispevke
novice

Koža, 19. januar – 1. marec 2022
Mednarodna fotografska razstava
Cankarjev dom, prvo preddverje

otvoritev: 19.1.2022 ob 19:00

avtorji: Goran Bertok, Ewa Doroszenko, Görkem Ergün, Karina-Sirkku Kurz, Anne Noble, Špela Šivic
zasnova razstave: zavod Membrana – Jan Babnik, Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
kuratorstvo: Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
produkcija: Cankarjev dom in zavod Membrana

Podaljšan rok za oddajo predlogov prispevkov (povzetki dolžine do 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 30. avgust 2021. Podaljšan rok za oddajo celotnih prispevkov na podlagi izbranih predlogov je 4. oktober 2021. Predloge pošljite prek spletnega obrazca ali se obrnite na nas prek kontaktnega obrazca in/ali naslova editors(at)membrana.org.

Podaljšan rok za oddajo predlogov prispevkov (povzetki dolžine do 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 11. junij 2021. Podaljšan rok za oddajo celotnih prispevkov na podlagi izbranih predlogov je 16. avgust 2021. Predloge pošljite prek spletnega obrazca ali se obrnite na nas prek kontaktnega obrazca in/ali naslova editors(at)membrana.org.

Prijave sprejemamo do vključno ponedeljka 26. 10. 2020 na:
elektronski naslov: info@membrana.org
in/ali
poštni naslov: Membrana, Maurerjeva 8, 1000 Ljubljana

Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 27. julij 2020. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 21. september 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.

kje: Cankarjev dom, sejna soba M3/4
kdaj: 27. februar 2020, 0b 18. uri

kje: Galerija Jakopič, Ljubljana, v sklopu razstave Jaka Babnik: Pigmalion
kdaj: 5. december 2019
trajanje: 18.00 – 21.00
sodelujeta: dr. Victor Burgin, dr. Ilija T. Tomanić
moderator: dr. Jan Babnik

  • 18.00: Predavanje Victorja Burgina: Kaj je kamera? Kje je fotografija?
  • 19.00: Predstavitev nove številke revije Fotografije (Kamera in aparat: Izbrani spisi Victorja Burgina) v pogovoru z umetnikom in teoretikom Victorjem Burginom in Ilijo T. Tomanićem, piscem spremne besede k slovenskemu prevodu. Pogovor bo moderiral Jan Babnik, gl. in odgovorni urednik revije Fotografija
  • 20.30: razprodaja preteklih številk revije Fotografija

Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 16. december 2019. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 16. marec 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.

Kdaj: 18. julij 2019 ob 10.00
Trajanje:
90 min
Kje: Prvo preddverje Cankarjevega doma, Prešernova cesta 10, 1000 Ljubljana (vhod iz pasaže Maximarket)
Delavnico vodita: Leopold Štefanič in Neža Ternik

Naše spletno mesto uporablja piškotke za izboljšanje naših storitev. Kot uporabnik se morate strinjati z uporabo in sprejeti naše pogoje. Trenutno uporabljamo samo piškotke, ki so potrebni za normalno delovanje spletne strani. Za več informacij obiščite naš pravilnik o zasebnosti in pogoje storitev. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporabljamo, si oglejte spodnji seznam.

Ta piškotek je nujen za aplikacije PHP. Piškotek se uporablja za shranjevanje in identifikacijo edinstvenega ID-ja uporabniške seje za namen upravljanja uporabniške seje na spletnem mestu. Piškotek je sejni piškotek in se izbriše, ko so vsa okna brskalnika zaprta.

Strinjam se z uporabo piškotkov, strinjam se s pogoji storitve in pravilnikom o zasebnosti in želim še naprej uporabljati spletno stran.