Protest

uvodnik

uvodnik

Politični in socialni protesti so v 20. stoletju postali ena najbolj razširjenih oblik političnih spopadov in kolektivnega družbenega delovanja in vse bolj oblikujejo obrise javne razprave od začetka novega tisočletja. Ni presenetljivo, da v sedanjem okolju razpadajočega družbenega soglasja, naraščajoče politične polarizacije in krize legitimnosti ključnih institucij moderne države rastejo različne oblike političnih in socialnih protestov. Vizualne zmožnosti novih komunikacijskih tehnologij so bistveno spremenile naravo in obseg dokumentacije ter izpodbijale institucionalizirano posredovanje in komunikacijo, hkrati pa so prispevale h kodifikaciji, celo standardizaciji vizualnih predstavitev protestov. Obremenjeni med simboli (npr. Človek s cisternami), metafore (npr. Protestniki, ki dajejo cvetje policiji in vojski) in vizualne klišeje (npr. Maskirani protestnik), slike protestov in protestnikov igrajo pomembno vlogo v boju za interpretacijo dogodkov, legitimnost zahtev prosilcev in njihovega statusa bodisi državljanov, množice, »ljudi« ali »drhali«. Poleg tega protestne vizualne podobe niso le del reprezentacije dogodkov; vse bolj postajajo orodja politične mobilizacije, odpornosti in celo načinov protestiranja s pomočjo slikovnega aktivizma, projektov dokumentiranja in arhiviranja ter še več.

vsebina

Vsaka slika preteklosti, ki je sedanjost ne prepozna kot eno lastnih skrbi, grozi, da bo nepovratno izginila.

Članek raziskuje okoliščine, ki privedejo do tega, da fotoreportažne slike iz preteklosti obveljajo za ikonične, sledi pa tudi načinom, kako tovrstne podobe dejavno doprinesejo k pomenom določenih dogodkov. Z raziskavo, ki izhaja iz metodologije ikoničnih fotografij Roberta Harimana in Johna Lucaitesa (2007), avtor pojasni, kako ikoničnost deluje v določenih pogojih, ki jih narekujejo kulturne in digitalne okoliščine. Predlaga študijo primerov, s katero analizira fotografije dogodkov, znanih kot mineriada, ki so se v Bukarešti v Romuniji odvijali po izbruhu revolucije decembra leta 1989. Najprej s pomočjo natančnega branja estetske kakovosti fotografske kompozicije preučuje, kako same slike postanejo prizorišča, kjer se ustvarjajo pomeni, in kako pridobijo moč, da lahko podpirajo različne, včasih tudi nasprotujoče si semiotične transkripcije. Nato sledi kroženju in prisvajanju teh fotografij, da bi našel argumente v prid zmožnosti teh fotografij, da sprožajo razprave in absorbirajo nove pomene tekom njihovega poznejšega življenja. Končni cilj je doumeti, kako lahko fotografija deluje kot ločena kategorija, s katero lahko artikuliramo kompleksne ideje, sodbe in dialog.

eng

Simboli protesta ter njihovi Google iskalni zadetki.
Simboli protesta ter njihovi Google iskalni zadetki.

eng

Kadarkoli se zgradi zid, se bodo vedno pojavili ljudje, ki bodo ‘vstali’, da ga ‘naskočijo’, torej da prečkajo meje. Četudi le v domišljiji. Kakor da bi iznajdevanje podob prispevalo – nekje malo, drugje močno – k ponovnemu iznajdevanju naših političnih upov.

Skozi osebne spomine in vplivne zgodovinske epizode – padec berlinskega zidu, romunska revolucija in proteste aprila 2018 v Nikaragvi – esej raziskuje točke povezave med osebnim in političnim ter raziskuje, kako sta le-ta intimno povezana ter neločljivo prepletena. Ta pristop lahko umestimo nekje med zgodovinsko analizo in avtobiografsko fikcijo; cilj je omogočiti sobivanje večplastnih pripovedi in nasprotujočih si časovnih okvirov. Romunski umetnik Călin Man za ponazoritev tega posega v znane dokumentarne fotografije, na katere se sklicuje besedilo, tako da jih povezuje z vsakodnevnimi posnetki iz mesta Arad, posnetimi na različnih točkah vzdolž opisanega časovnega loka.

impressum

FOTOGRAFIJA 88, 89 / 2019 • ISSN 1408-3566 • https://doi.org/10.47659/8889

izdajatelj revije Fotografija: Membrana, Maurerjeva 8, 1000 Ljubljana • tel.: +386 (0) 31 777 959
urednika: Jan Babnik (gl. in odg. urednik), Ilija T. Tomanić
uredniški odbor: Mark Curran (Dublin Institute of Technology, Irska; Freie Universität Berlin, Nemčija), Ana Peraica (neodvisna raziskovalka, poučevalka, Hrvaška), Witold Kanicki (UAP Poznań, Poljska), Miha Colner (Mednarodni grafični likovni center, MGLC, Ljubljana, Slovenija), Lenart Kučić (neodvisni novinar, Pod črto, Slovenija), Emina Djukić (Univerza v Ljubljani, Slovenija), Jasna Jernejšek (neodvisna raziskovalka, kuratorka, Slovenija), Asko Lehmuskallio (Univerza Tampere, Finska), Devon Schiller (neodvisni raziskovalec, ZDA), Robert Hariman (Univerza Northwestern, ZDA), Murat Germen (Univerza Sabanci, Istanbul) • posvetovalni odbor: Alisha Sett, Andreia Alves de Oliveira, Iza Pevec, Matej Sitar
avtorji prispevkov: Alex Beldea, Ayse Lucie Batur, Gabriel Uchida, Ileana L. Selejan, Ioan Daniel Mihalcea, Iza Pevec, Jasna Jernejšek, Karin Becker, Louise M. Hisayasu, Miha Colner, Murat Germen, Nataša Ilec, Stephen Snyder
prevodi: Sonja Benčina, Tadej Turnšek, Jaka Andrej Vojevec, Miha Marek, Nataša Ilec • jezikovni pregled slovenščine: Nina Žitko Pucer, Sonja Benčina • jezikovni pregled angleščine: Tom Smith, Sonja Benčina
projekti in fotografije: Activestills, Alex Beldea, Anat Saragusti, Andrei Iliescu, Anne Paq, Borut Krajnc, Borut Peterlin, Călin Man, Füsun Turcan Elmasog˘lu, Gabriel Uchida, Igor Grubić, Jaka Babnik, Jaka Babnik & Miha Colner, Janna Tamimi, Lucija Rosc, Michel Euler, Murat Germen, Robert Marin & Matjaž Rušt, Stane Jagodič, Feđa Klarić, Stephen Snyder

oblikovanje: Primož Pislak
priprava za tisk in tisk: Cicero • naklada: 400 izvodov

izid revije je finančno podprla Javna agencija za knjigo Republike Slovenije • vse fotografije in besedila © Membrana, razen tam, kjer je navedeno drugače • fotografija na naslovnici in zadnji platnici: Murat Germen: Freedom Day: No Turn to Right, 2013, izsek, objavljeno z dovoljenjem avtorja.

Za boljšo kvaliteto klikni na fotografijo.

prijavi se

in začni prejemati zadnje novice in informacije o pozivih za prispevke in projekte
novice

Proposals deadline: July 27, 2020 (extended to August 10!). Contributions deadline: September 21, 2020 (extended to October 5, 2020!)

Kdaj: 27. junij 2019 ob 10.00
Trajanje:
90 min
Kje: Prvo preddverje Cankarjevega doma, Prešernova cesta 10, 1000 Ljubljana (vhod iz pasaže Maximarket)
Delavnico vodita: Leopold Štefanič in Neža Ternik

ROK PRIJAVE: do srede 24.1. 2018.
Prijave sprejemamo po elektronski pošti info@membrana.si in/ali na naslov Membrana, Maurerjeva 8, 1000 Ljubljana.

ROK PRIJAVE: do srede 24.1. 2018.
Prijave sprejemamo po elektronski pošti info@membrana.si in/ali na naslov Membrana, Maurerjeva 8, 1000 Ljubljana.

Prijave sprejemamo do vključno četrtka 16.3.2017 na:
elektronski naslov: info@membrana.si
in/ali
poštni naslov: Membrana, Maurerjeva 8, 1000 Ljubljana

24. 11. 2016 ob 19.00 v Slovenski kinoteki z Godardovim filmskim esejem Hvalnica ljubezni (Éloge de l’amour, 2001) napovedujemo novo fotografsko-filmsko knjižno zbirko Kamera.

Naše spletno mesto uporablja piškotke za izboljšanje naših storitev. Kot uporabnik se morate strinjati z uporabo in sprejeti naše pogoje. Trenutno uporabljamo samo piškotke, ki so potrebni za normalno delovanje spletne strani. Za več informacij obiščite naš pravilnik o zasebnosti in pogoje storitev. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporabljamo, si oglejte spodnji seznam.

Ta piškotek je nujen za aplikacije PHP. Piškotek se uporablja za shranjevanje in identifikacijo edinstvenega ID-ja uporabniške seje za namen upravljanja uporabniške seje na spletnem mestu. Piškotek je sejni piškotek in se izbriše, ko so vsa okna brskalnika zaprta.

Strinjam se z uporabo piškotkov, strinjam se s pogoji storitve in pravilnikom o zasebnosti in želim še naprej uporabljati spletno stran.