Protest
- Fotografija št. 88/89
- 2019
uvodnik
uvodnik
Politični in socialni protesti so v 20. stoletju postali ena najbolj razširjenih oblik političnih spopadov in kolektivnega družbenega delovanja in vse bolj oblikujejo obrise javne razprave od začetka novega tisočletja. Ni presenetljivo, da v sedanjem okolju razpadajočega družbenega soglasja, naraščajoče politične polarizacije in krize legitimnosti ključnih institucij moderne države rastejo različne oblike političnih in socialnih protestov. Vizualne zmožnosti novih komunikacijskih tehnologij so bistveno spremenile naravo in obseg dokumentacije ter izpodbijale institucionalizirano posredovanje in komunikacijo, hkrati pa so prispevale h kodifikaciji, celo standardizaciji vizualnih predstavitev protestov. Obremenjeni med simboli (npr. Človek s cisternami), metafore (npr. Protestniki, ki dajejo cvetje policiji in vojski) in vizualne klišeje (npr. Maskirani protestnik), slike protestov in protestnikov igrajo pomembno vlogo v boju za interpretacijo dogodkov, legitimnost zahtev prosilcev in njihovega statusa bodisi državljanov, množice, »ljudi« ali »drhali«. Poleg tega protestne vizualne podobe niso le del reprezentacije dogodkov; vse bolj postajajo orodja politične mobilizacije, odpornosti in celo načinov protestiranja s pomočjo slikovnega aktivizma, projektov dokumentiranja in arhiviranja ter še več.
umetniki in projekti
vsebina
Članek raziskuje okoliščine, ki privedejo do tega, da fotoreportažne slike iz preteklosti obveljajo za ikonične, sledi pa tudi načinom, kako tovrstne podobe dejavno doprinesejo k pomenom določenih dogodkov. Z raziskavo, ki izhaja iz metodologije ikoničnih fotografij Roberta Harimana in Johna Lucaitesa (2007), avtor pojasni, kako ikoničnost deluje v določenih pogojih, ki jih narekujejo kulturne in digitalne okoliščine. Predlaga študijo primerov, s katero analizira fotografije dogodkov, znanih kot mineriada, ki so se v Bukarešti v Romuniji odvijali po izbruhu revolucije decembra leta 1989. Najprej s pomočjo natančnega branja estetske kakovosti fotografske kompozicije preučuje, kako same slike postanejo prizorišča, kjer se ustvarjajo pomeni, in kako pridobijo moč, da lahko podpirajo različne, včasih tudi nasprotujoče si semiotične transkripcije. Nato sledi kroženju in prisvajanju teh fotografij, da bi našel argumente v prid zmožnosti teh fotografij, da sprožajo razprave in absorbirajo nove pomene tekom njihovega poznejšega življenja. Končni cilj je doumeti, kako lahko fotografija deluje kot ločena kategorija, s katero lahko artikuliramo kompleksne ideje, sodbe in dialog.
- Ključne besede: ikonična fotografija, natančno branje, oporečništvo, ponovna mobilizacija, romunska javna kultura
Ioan Daniel Mihalcea je doktorski študent Centra odličnosti v slikovnih študijah na Univerzi v Bukarešti, predmet njegovih raziskav pa je kulturologija. V disertaciji se osredotoča na odnos med politiko in estetiko v dokumentarni fotografiji in fotoreportaži, še posebej v času kriz in konfliktov. Zanima ga, kako dolgoročne dokumentarne projekte reinterpretirajo v trenutnem digitalnem okolju, kakšne vizualne trope artikulirajo in kako to prispeva k diskurzu vizualne javne sfere. Od leta 2018 je pridruženi član Mednarodnega združenja za fotografijo in teorijo s sedežem na Cipru. Trenutno dela kot asistent pri predmetu Fotografske podobe na Centru odličnosti v slikovnih študijah, kjer se posveča najpomembnejšim obdobjem v teoriji fotografije in njenih zgodovin.
University of Bucharest, Center of Excellence in Image Studies
ioandanielmihalcea@gmail.com ali ioan-daniel.mihalcea@drd.unibuc.ro
- Abraham, F. 2006. România de la comunism la capitalism 1989–2004. Sistemul politic. Bucharest: Tritonic.
- Alexander, J. C. 2008. “Iconic Experience in Art and Life: Surface/Depth Beginning with Giacometti’s Standing Woman.” Theory, Culture & Society 25 (5): 1–19. https://doi.org/10.1177/0263276408095213
- Azoulay, A. 2008. The Civil Contract of Photography. The MIT Press.
- Bârsan, V. 2015. Mineriada din Iunie. Bucharest: Editura Tractus Arte.
- Benjamin, W. 2007. Illuminations. Essays and Reflections. Edited by Hannah Arendt. New York: Schocken Books.
- Berindei, M. 2010. Mineriada 13-15 Iunie 1990. Realitatea unei puteri neocomuniste. Third edition. Humanitas.
- Boltanski, L. 1999. Distant Suffering: Morality, Media and Politics. Cambridge University Press.
- Boudana, S., Paul Frosh, in Akiba A. Cohen. 2017. “Reviving Icons to Death: When Historic Photographs Become Digital Memes.” Media, Culture & Society 39 (8): 1210–1230. https://doi.org/10.1177/0163443717690818
- Cesereanu, R. 2016. Imaginarul violent al românilor. Second edition. Bucharest: Editura Tactus Arte.
- Departamentului pentru analiza crimelor neocomunismului în România din cadrul Asociaţiei 21 Decembrie 1989. 2009. “Raport-rechizitoriu despre fratricidul din 13-15 iunie 1990.”
- Dorin, M. 2006. România de la comunism la mineriade. Institutul Cultural Român.
- Hariman, R. 2013. “Images of Protest in Istanbul: The Woman in Red.”
- Hariman, R. and John Louis Lucaites. 2007. No Caption Needed: Iconic Photographs, Public Culture, and Liberal Democracy. University of Chicago Press. https://doi.org/10.2752/175145108786279829
- Horta, P. 2013. “An Alternative Route for Considering Violence in Photography.” Photographies 6 (1): 71–81. https://doi.org/10.1080/17540763.2013.788839
- Jenkins, H. 2006. Convergence Culture: Where Old and New Media Collide. NYU Press.
- Kress, G. and Theo van Leeuwen. 2006. Reading Images: The Grammar of Visual Design. Routledge.
- Mitchell, W. J. T. 2011. Cloning Terror: The War of Images, 9/11 to the Present. University of Chicago Press.
- Mortensen, M. and Hans-Jörg Trenz. 2016. “Media Morality and Visual Icons in the Age of Social Media: Alan Kurdi and the Emergence of an Impromptu Public of Moral Spectatorship.” Javnost – The Public 23 (4): 343–62. https://doi.org/10.1080/13183222.2016.1247331
- Noble, A. 2010. “Recognizing Historical Injustice through Photography: Mexico 1968.” Theory, Culture & Society 27 (7–8): 184–213. https://doi.org/10.1177/0263276410383714
- Pușca, A. M. 2008. Revolution, Democratic Transition and Disillusionment: The Case of Romania. Manchester University Press.
- Rus, A. 2007. Mineriadele. Între manipulare politică și solidaritate muncitorească. Bucharest: Curtea Veche.
- Side, K. 2017. “Grimaldi’s Iconic Photograph: Bloody Sunday, Derry 1972.” Irish Journal of Sociology 26 (1): 71–93. https://doi.org/10.1177/0791603517741072
- Tismaneanu, V. 1993. “The Quasi-revolution and its Discontents. Emerging Political Pluralism in Post-Ceausescu Romania.” East European Politics and Societies 7 (2). https://doi.org/10.1177/0888325493007002005
- Zelizer, B. 2010. About to Die: How News Images Move the Public. Oxford University Press.
KUPI PDF: Ioan Daniel Mihalcea: Fotografije mineriade – PDF
PRENESI PDF:
Nataša Ilec Kralj (1992) je na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje pridobila naziv magistrice oblikovanja vizualnih komunikacij – smer fotografija, diplomirala pa na oddelku za fotografijo VIST. Zanimajo jo teoretski in filozofski aspekti fotografskega medija; kot fotografinja je sodelovala tudi na nekaj skupinskih razstavah (πr2 – razstava sodobne kinetične keramike: Layerjeva hiša, Kranj, 2021; Cianotipično: Ljubljana, 2019; Svaka čast: Ljubljana, 2019; Ustvari delo, ki ni tvoje: Ljubljana, 2019; FUGA – UL ALUO+FA: Ljubljana, 2019; Stičišče: Ljubljana, 2019; 25 Images: Berlin, 2017; ISO0: Photonic Moments, Ljubljana, 2016; Flâneur: Ljubljana, 2015; Spregled: Photonic Moments, Ljubljana, 2014; NovaF: Maribor, 2013). Ilec Kralj je leta 2017 tudi prvič kurirala razstavo, Mejniki, razstavljeno v sklopu Photonic moments: 2017. Z Membrano sodeluje, kontribuira in prevaja od leta 2017. Njena strast je knjigoveštvo.
PRENESI PDF:
Prispevek se osredotoča na serijo Travelling Through the Territory (Potovanje skozi Teritorij), ki je nastala ob sodelovanju brazilskega fotografa Gabriela Uchide z ljudstvom Uru-eu-wau-wau. Intervju popisuje fotografovo izkušnjo življenja in sodelovanja z staroselskim amazonskim plemenom, razpravlja pa tudi o politični klimi v Braziliji in o vznemirjajočem občutku glede uničevanja Amazonije. Brazilska zgodovina se je bolj ali manj oddaljila od zgodovine avtohtonih prebivalcev, ki jih je mnogokrat marginalizirala in odrinila v pradavne čase. Nezakoniti vdori na ozemlja, grožnje s smrtjo in krivice naraščajo, k čemur prispeva tudi uničujoče govoričenje predsednika Bolsonara. Dandanes se fotografija avtohtoni populaciji, ki je neločljiva od upora in protesta, ponuja kot orodje za samoobrambo in ohranitev. Poleg fotoaparatov h kroženju informacij in nepristranskim pripovedim pripomorejo tudi v glavnem dostopen internet in pametni telefoni, ki omogočajo neposreden stik z globalnim občinstvom.
- Ključne besede: Amazonija, Brazilija, marginalni narativi, staroselci, uru-eu-wau-wau
Louise M. Hisayasu je interdisciplinarna raziskovalka, rojena v São Paulu, ki živi v Berlinu. Zanimajo jo diskurzi o dekolonialni teoriji, marginalnih zgodbah in o spominu. Njen projekt Arhiv Tadaima (Arquivo Tadaima) odpira mesto japonsko-brazilski pripovednosti, ki jo raziskuje s (pre)oblikovanjem kultur s kritičnim premislekom o migraciji in identiteti. Nedavno je s programom Erasmus Mundus – Mediji, umetnost in kultura zaključila večpredmetni podiplomski študij na področju medijskih študij ter umetnosti in tehnologije.
Gabriel Uchida je bil rojen v Valinhosu, (São Paulo, Brazilija). Po končanem študiju novinarstva se je leta 2008 začel ukvarjati s fotografijo. Po tem je delal po številnih državah, med drugim v Argentini, Urugvaju, na Kubi, v ZDA, Nemčiji, Turčiji, Etiopiji in Namibiji. Njegove fotografije so bile doslej objavljene že v več kot 30 državah, razstavljal pa je v Nemčiji, Etiopiji in Braziliji. Leta 2018 je Uchida osvojil prvo nagrado na Svetovnem vodnem forumu in na tekmovanju »Ojo a La Amazonia – FAO/ONU«. Od leta 2016 živi in potuje po brazilskem amazonskem pragozdu, kjer fotografira staroselce in pojave, povezane z okoljskimi vprašanji.
- Agência IGBE. 2018. “10% of population concentrate nearly half of Brazilian income.” April 11. Dostopno tukaj.
- Andrade, Rodrigo de Oliveira. 2019. “Alarming Surge in Amazon Fires Prompts Global Outcry”. Nature. Dostopno tukaj. https://doi.org/10.1038/d41586-019-02537-0
- “Quem São?” 2018. Povos Indígenas No Brasil. Dostopno tukaj.
- Rabben, Linda. 2003. Brazil’s Indians and the Onslaught of Civilization. Washington: University of Washington Press.
- Watts, Jonathan. 2019. “G7 Can’t Turn A Blind Eye To Ecocide In The Amazon.” The Guardian na spletu.
impressum
FOTOGRAFIJA 88, 89 / 2019 • ISSN 1408-3566 • https://doi.org/10.47659/8889
izdajatelj revije Fotografija: Membrana, Maurerjeva 8, 1000 Ljubljana • tel.: +386 (0) 31 777 959
urednika: Jan Babnik (gl. in odg. urednik), Ilija T. Tomanić
uredniški odbor: Mark Curran (Dublin Institute of Technology, Irska; Freie Universität Berlin, Nemčija), Ana Peraica (neodvisna raziskovalka, poučevalka, Hrvaška), Witold Kanicki (UAP Poznań, Poljska), Miha Colner (Mednarodni grafični likovni center, MGLC, Ljubljana, Slovenija), Lenart Kučić (neodvisni novinar, Pod črto, Slovenija), Emina Djukić (Univerza v Ljubljani, Slovenija), Jasna Jernejšek (neodvisna raziskovalka, kuratorka, Slovenija), Asko Lehmuskallio (Univerza Tampere, Finska), Devon Schiller (neodvisni raziskovalec, ZDA), Robert Hariman (Univerza Northwestern, ZDA), Murat Germen (Univerza Sabanci, Istanbul) • posvetovalni odbor: Alisha Sett, Andreia Alves de Oliveira, Iza Pevec, Matej Sitar
avtorji prispevkov: Alex Beldea, Ayse Lucie Batur, Gabriel Uchida, Ileana L. Selejan, Ioan Daniel Mihalcea, Iza Pevec, Jasna Jernejšek, Karin Becker, Louise M. Hisayasu, Miha Colner, Murat Germen, Nataša Ilec, Stephen Snyder
prevodi: Sonja Benčina, Tadej Turnšek, Jaka Andrej Vojevec, Miha Marek, Nataša Ilec • jezikovni pregled slovenščine: Nina Žitko Pucer, Sonja Benčina • jezikovni pregled angleščine: Tom Smith, Sonja Benčina
projekti in fotografije: Activestills, Alex Beldea, Anat Saragusti, Andrei Iliescu, Anne Paq, Borut Krajnc, Borut Peterlin, Călin Man, Füsun Turcan Elmasog˘lu, Gabriel Uchida, Igor Grubić, Jaka Babnik, Jaka Babnik & Miha Colner, Janna Tamimi, Lucija Rosc, Michel Euler, Murat Germen, Robert Marin & Matjaž Rušt, Stane Jagodič, Feđa Klarić, Stephen Snyder
oblikovanje: Primož Pislak
priprava za tisk in tisk: Cicero • naklada: 400 izvodov
izid revije je finančno podprla Javna agencija za knjigo Republike Slovenije • vse fotografije in besedila © Membrana, razen tam, kjer je navedeno drugače • fotografija na naslovnici in zadnji platnici: Murat Germen: Freedom Day: No Turn to Right, 2013, izsek, objavljeno z dovoljenjem avtorja.