Obogatena

uvodnik

uvodnik

Digitalna bogatitev osebnih svetov in javnih prostorov danes revolucionira način doživljanja drug drugega in sebe. Fotografska tehnologija je, z zgodovinsko neprimerljivim pospeškom, postala bolj poglobljena in interaktivna. Ta poglavitni vizualni medij se lahko v realnem času dinamično odziva in realno zliva z našim okoljem, tako da mu doda plasti novih podatkov (prek senzoričnih modalitet, slušnih, haptičnih in vohalnih). Tako z uporabo obogatene fotografije v aplikaciji pametnega telefona, družbeni mreži ali kakšnem drugem kanalu, naša zaznavna-spoznava postaja vse bolj vgrajena (v in med našimi interakcijami) in razširjena (izven organizma). Možnosti te okrepljene izkušnje gledalcev, ki vse bolj postajajo udeleženci, potopljeni v to kompozitno vizualnost, naloženo na »resnični svet«, so že začele navdihovati vizualni aktivizem, reprezentacije protestov in pod vprašaj postavile identiteto. Navdihovati so začele tudi fotografsko in dokumentarno novinarstvo; nasprotno informiranje in nadzor podatkov; družinske in družbene zgodovine s spreminjanjem paradigme albumov; načele so vprašanja o posredovanosti ikonskih zgodovinskih podob in njihovo rekonceptualizacijo; in druga področja raziskav. Pojem bogatenja združuje indeksikalne lastnosti »tradicionalne« fotografske podobe z »novimi« digitalnimi oblikami in funkcionalnostmi.

vsebina

Zorni kot je mogoče raziskovati onkraj normalnega pogleda človeškega očesa ali aparatovega objektiva.

Čeprav nas je digitalna fotografija prikovala na računalniško tipkovnico, nam tudi omogoča, da v fotografiji vzbudimo svobodo, kot so jo vedno imeli slikarji in njihovi pripravniki, ko so rekonstruirali prostor na ravno površino. Tako je mogoče zorni kot raziskovati onkraj normalnega pogleda človeškega očesa ali aparatovega objektiva. Zadnja leta sem se osredotočil predvsem na aplikacijo ortografske projekcije na fotografske podobe, tako gibljive, kot statične. Ugotovil sem, da ima odstranitev konvencionalne perspektive učinek nedomačnosti in obogatitve tistega, kar vidimo: predmeti se tako v spominu ne ustalijo kot podobe, temveč kot realnosti.

Obogatena fotografija divjih živali (narejena z aplikacijami) predstavlja edinstveno izkušnjo, enako sočasni kombinaciji izkušenj živalskega vrta, dokumentarca o divjih živalih in videoigrice.

Divje življenje (Wild life) je serija obogatenih fotografij živali in insektov, postavljenih v prazne, zaraščene prostore primestnega Bangalora. Fotografirane skozi AR (Augmented Reality – obogatena resničnost) mobilne aplikacije, kot sta Holo in Augment, fotografije (oziroma posnetki zaslona) umeščajo virtualna telesa znotraj okvirja kamere mobilnega telefona in s tem ustvarjajo podobe, ki nihajo med dokumentom in fikcijo. Delo raziskuje postopke bogatitve, ki omogočajo, da se tridimenzionalna reprezentacija predmetov iz resničnega/fizičnega sveta projicira nazaj v fizični svet, ki je nato fotografiran. Fenomen AR fotografije prav tako zaplete tradicionalno pojmovanje »zatopitvenih« medijev, saj sili k interakciji z okolico. Pričujoči esej raziskuje, kakšen vpliv ima mobilna AR fotografija na podobo in na referenta. Skozi fenomenološki pogled in skozi poglobitev v priljubljene rabe mobilne AR tehnologije (kot je igra Pokémon Go), esej predstavlja opažanja o zapletenih odnosih, ki se vzpostavijo med obogatenimi telesi, njihovimi okolji in zasloni, na katerih so prikazani.

Glede na kompleksnost odnosov, skozi katere se od prihoda nove tehnologije prebija posameznik, ni prav nič presenetljivega, da so naše misli na podzavestni ravni preobremenjene z uprizarjanjem identitete.

Esej ponuja introspekcijo odnosa med identiteto in tehnologijo. Cilj eseja je pokazati, kako je naša identiteta zaznamovana z novimi načini delovanja, ki so bili pred pojavom družbenih omrežij manj dosegljivi. Skozi opazovanje popularnih medijev (na primer televizijskih oddaj) in socialnih medijev razkriva zapletenost jaza, kar se pokaže v raznolikosti uprizorjenih identitet. Esej raziskuje načine, kako so skozi družbena omrežja posamezniki sposobni ustvariti zaznavane identitete, ki so do neke mere doživete ali pa popolnoma izmišljene. Da bi predstavil, kako je življenje prepleteno z mediji, esej za preučevanje primerov temelji na serijah iZombie in Orphan Black, v katerih mediji zrcalijo življenje. Z distinkcijo med realno in na omrežjih vzpostavljeno identiteto predstavlja razširitev identitete, ki se izvrši s pomočjo novih vmesnikov – spletnih posrednikov, ki prispevajo k medosebnim stikom; od začetne fiksne telefonije do aktualnejših načinov komunikacije (Facebook, Tinder, …) − esej izpostavlja, kako se z različnimi stopnjami anonimnosti porajajo nove identitete. Ponuja zrcalo sodobnemu življenju in načinom, kako obogateni jaz vpliva na razumevanje in pogled na naše identitete.

impressum

FOTOGRAFIJA 80, 81 / 2018 • ISSN 1408-3566 • https://doi.org/10.47659/8081

izdajatelj revije Fotografija: Membrana, Maurerjeva 8, 1000 Ljubljana • tel.: +386 (0) 31 777 959
urednika: Jan Babnik (gl. in odg. urednik), Ilija T. Tomanić • gostujoči urednik: Devon Schiller
uredniški odbor: Mark Curran (Dublin Institute of Technology, Irska; Freie Universität Berlin, Nemčija), Ana Peraica (neodvisna raziskovalka, poučevalka, Hrvaška), Witold Kanicki (UAP Poznań, Poljska), Miha Colner (Mednarodni grafični likovni center, MGLC, Ljubljana, Slovenija), Lenart J. Kučić (neodvisni novinar, Pod črto, Slovenija), Emina Djukić (Univerza v Ljubljani, Slovenija), Jasna Jernejšek (neodvisna raziskovalka, kuratorka, Slovenija), Asko Lehmuskallio (Univerza Tampere, Finska), Devon Schiller (neodvisni raziskovalec, ZDA), Robert Hariman (Univerza Northwestern, ZDA) • posvetovalni odbor: Alisha Seth, Andreia Alves de Oliveira, Iza Pevec, Matej Sitar
avtorji prispevkov: Miha Colner, Murat Durusoy, Clio Flego, Jernej Čuček Gerbec, John Hillman, Louise Hisayasu, Lenart J. Kučić, Ana Peraica, Patricia Prieto-Blanco, Devon Schiller, Alexander W. Schindler, Richard Whitlock
prevodi: Miha Marek, Tom Smith, Jaka Andrej Vojevec, Tadej Turnšek, Anja Kos, Nataša Ilec • jezikovni pregled slovenščine: Alja Cerar Mihajlović • jezikovni pregled angleščine: Tom Smith
projekti in fotografije: Forensic Architecture, Murat Durusoy, onformative, Nataša Berk, Amalia Ulman, Ashley Gilbertson, Kerem Ozan Bayraktar, Dead End Thrills, Leonardo Sang, Clement Valla, Nuri Sergen Şehitoğlu, Harun Farocki, Vilèm Flusser, Patricia Prieto-Blanco, Johann Gabriel Doppelmayer, Richard Whitlock
oblikovanje: Primož Pislak
priprava za tisk in tisk: Cicero • naklada: 400 izvodov

izid revije je finančno podprla Javna agencija za knjigo Republike Slovenije • vse fotografije in besedila © Membrana, razen tam, kjer je navedeno drugače • fotografija na naslovnici: onformative, 2017. Izsek iz prikaza instalacije Vijugajoča reka (Meandering River). [audiovizualna digitalna umetnina] (Berlin: Funkhaus). Objavljeno z dovoljenjem. • slika na zadnji strani je izsek zajema zaslona iz: Harun Farocki, Oko/Stroj III (Auge/Maschine III) © Harun Farocki, 2003.

prijavi se

prijavi se na novice in pozive za projekte in prispevke
novice

Koža, 19. januar – 1. marec 2022
Mednarodna fotografska razstava
Cankarjev dom, prvo preddverje

otvoritev: 19.1.2022 ob 19:00

avtorji: Goran Bertok, Ewa Doroszenko, Görkem Ergün, Karina-Sirkku Kurz, Anne Noble, Špela Šivic
zasnova razstave: zavod Membrana – Jan Babnik, Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
kuratorstvo: Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
produkcija: Cankarjev dom in zavod Membrana

Podaljšan rok za oddajo predlogov prispevkov (povzetki dolžine do 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 30. avgust 2021. Podaljšan rok za oddajo celotnih prispevkov na podlagi izbranih predlogov je 4. oktober 2021. Predloge pošljite prek spletnega obrazca ali se obrnite na nas prek kontaktnega obrazca in/ali naslova editors(at)membrana.org.

Podaljšan rok za oddajo predlogov prispevkov (povzetki dolžine do 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 11. junij 2021. Podaljšan rok za oddajo celotnih prispevkov na podlagi izbranih predlogov je 16. avgust 2021. Predloge pošljite prek spletnega obrazca ali se obrnite na nas prek kontaktnega obrazca in/ali naslova editors(at)membrana.org.

Prijave sprejemamo do vključno ponedeljka 26. 10. 2020 na:
elektronski naslov: info@membrana.org
in/ali
poštni naslov: Membrana, Maurerjeva 8, 1000 Ljubljana

Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 27. julij 2020. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 21. september 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.

kje: Cankarjev dom, sejna soba M3/4
kdaj: 27. februar 2020, 0b 18. uri

kje: Galerija Jakopič, Ljubljana, v sklopu razstave Jaka Babnik: Pigmalion
kdaj: 5. december 2019
trajanje: 18.00 – 21.00
sodelujeta: dr. Victor Burgin, dr. Ilija T. Tomanić
moderator: dr. Jan Babnik

  • 18.00: Predavanje Victorja Burgina: Kaj je kamera? Kje je fotografija?
  • 19.00: Predstavitev nove številke revije Fotografije (Kamera in aparat: Izbrani spisi Victorja Burgina) v pogovoru z umetnikom in teoretikom Victorjem Burginom in Ilijo T. Tomanićem, piscem spremne besede k slovenskemu prevodu. Pogovor bo moderiral Jan Babnik, gl. in odgovorni urednik revije Fotografija
  • 20.30: razprodaja preteklih številk revije Fotografija

Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 16. december 2019. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 16. marec 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.

Kdaj: 18. julij 2019 ob 10.00
Trajanje:
90 min
Kje: Prvo preddverje Cankarjevega doma, Prešernova cesta 10, 1000 Ljubljana (vhod iz pasaže Maximarket)
Delavnico vodita: Leopold Štefanič in Neža Ternik