
Obogatena
80/81
“Glede na kompleksnost odnosov, skozi katere se od prihoda nove tehnologije prebija posameznik, ni prav nič presenetljivega, da so naše misli na podzavestni ravni preobremenjene z uprizarjanjem identitete.”
Uvodnik
Digitalna bogatitev osebnih svetov in javnih prostorov danes revolucionira način doživljanja drug drugega in sebe. Fotografska tehnologija je, z zgodovinsko neprimerljivim pospeškom, postala bolj poglobljena in interaktivna. Ta poglavitni vizualni medij se lahko v realnem času dinamično odziva in realno zliva z našim okoljem, tako da mu doda plasti novih podatkov (prek senzoričnih modalitet, slušnih, haptičnih in vohalnih). Tako z uporabo obogatene fotografije v aplikaciji pametnega telefona, družbeni mreži ali kakšnem drugem kanalu, naša zaznavna-spoznava postaja vse bolj vgrajena (v in med našimi interakcijami) in razširjena (izven organizma). Možnosti te okrepljene izkušnje gledalcev, ki vse bolj postajajo udeleženci, potopljeni v to kompozitno vizualnost, naloženo na »resnični svet«, so že začele navdihovati vizualni aktivizem, reprezentacije protestov in pod vprašaj postavile identiteto. Navdihovati so začele tudi fotografsko in dokumentarno novinarstvo; nasprotno informiranje in nadzor podatkov; družinske in družbene zgodovine s spreminjanjem paradigme albumov; načele so vprašanja o posredovanosti ikonskih zgodovinskih podob in njihovo rekonceptualizacijo; in druga področja raziskav. Pojem bogatenja združuje indeksikalne lastnosti »tradicionalne« fotografske podobe z »novimi« digitalnimi oblikami in funkcionalnostmi.
Vsebina
(odlomek iz knjige Postdigital Arcadia, v pripravi)
Selfiji ne služijo samo tradicionalni vlogi fotografskega (samo)beleženja, temveč tudi manevriranju prostora za lastnim hrbtom. Na žalost pa prihaja do številnih nesreč snemalcev selfijev zaradi zadenjske hoje pri delanju posnetkov, ker se obe resničnosti, neposredovana in posredovana, človeški in strojni vid, ne ujemata. Tako fotografska tehnologija, ki temelji na vzvratnem ogledalu (v katerem se predmeti v ogledalu zdijo bližje kot v resnici), dokončno rešuje eno največjih tragedij človeškega zaznavanja samega sebe – nezmožnost, da bi videli in nadzorovali svet za lastnim hrbtom.
- Ključne besede: fotografija, mobilna fotografija, optične priprave, ozadje, selfi
Ana Peraica je avtorica knjig Fotografija kao Dokaz (Multimedijalni institut, Zagreb, 2018), Culture of the Selfie (Institute of Network Cultures, Amsterdam, 2017) in Sub/versions (Revolver, Berlin, 2009). Je tudi urednica Smuggling Anthologies (MMSU, Rijeka, 2015), Victims Symptom (Institute of Network Cultures, Amsterdam, 2009) in Žena na raskrižju ideologija (HULU, Split, 2007). Poglavja iz njenih knjig so objavljena v antologijah, ki jih objavljajo Afterall/MIT Press, Loecker Verlaag, Samarah Institute of Cultural Studies idr. Je tudi avtorica gesel v izdajah enciklopedije, ki jo je objavila založba Sage. Članke je objavljala v akademskih revijah, kot sta Leonardo in Afterimage, pa tudi v revijah, kot so Springerin, Flash Art, Fotografija in mnoge druge. Trenutno piše knjigo Postdigital Arcadia, skupaj s Patrickom Lichtyjem je tudi sourednica revije Intelligent Agent Reader. Poučuje na magistrskem programu Zgodovine medijske umetnosti na Donavski univerzi v Kremsu ter na magistrskem programu Kulture medijske umetnosti (ERASMUS MUNDUS) na Donavski univerzi v Aalborgu, Poznanu in Singapurju. Živi in dela v Dioklecijanovi palači v Splitu na Hrvaškem, kjer vodi družinsko fotografsko trgovino Atelier Perajica in se aktivno angažira pri ohranjanju življenja znotraj tega naseljenega rimskega spomenika, ki je na seznamu svetovne dediščine.
- Blesser B., Salter, L. R., 2007. Spaces Speak, Are You Listening?: Experiencing Aural Architecture. MIT Press. https://doi.org/10.7551/mitpress/6384.001.0001
- da Vinci, L., 1478–1519. Codex Atlanticus.
- Derrida, J. 1993. Memory of the Blind Man: The self-portrait and other ruins. Chicago: University of Chicago Press.
- Benjamin, W., 2002. The Arcades Project. Belknap Press. Third Printing edition.
- Grau, O., 2003. Virtual Art: From Illusion to Immersion. Cambridge MA: MIT Press.
- Didi-Huberman, G., 2008. Images in Spite of All: Four Photographs from Auschwitz. Chicago: University of Chicago Press.
- Halpern, O., 2015. Beautiful Data. Durham: Duke University Press.
- Gombrich, E., 2000. Art and Illusion: A Study in the Psychology of Pictorial Representation. Princeton University Press.
- Gowen, A, 2016. More People Died Taking Selfies in India Last Year than Anywhere Else in the World. The Washington Post [na spletu], January 14. Dostopno tukaj. [Dostopano 28. nov. 2018]..
- Lynch, K., 1960. The Image of the City. Cambridge MA: MIT Press.
- Maillet, A., 2004. The Claude Glass: The Use and Meaning of the Black Mirror in Western Art. Cambridge MA: MIT Press.
- Virilio, P., 1997. Open Sky. London: Verso.
- Wills, D., 2008. Dorsality: Thinking Back Through Technology and Politics. Minnesota: University of Minnesota Press. https://doi.org/10.3366/olr.2011.0009
Nakupi posamičnih PDF-jev so trenutno onemogočeni.
- št. 80/81
- 2018
- 06/12/2020
Računalniki in fotografija imajo že leta dolgo in težavno razmerje. Medtem ko sta obdelava podob in možnost manipulacije napredovala na področju računalništva, je fotografija doživela preporod z digitalnimi aparati in s tehnikami digitalnega zajema. Razvoj medsebojno povezanih socialnih omrežij, kot sta Instagram in Twitter, je potešil žejo fotografov/uporabnikov po takojšnjem razkazovanju »bil tam/videl to – ujemi trenutek/deli trenutek« instinktov. V eno izmed nepričakovanih področij, ki se je razvilo med izboljšavo grafičnih procesorjev v uporabniški elektroniki, spadajo »svetovi videoiger«, v katerih lahko telematični popotniki zajemajo fotografije v konstruiranih fantazijskih svetovih, kakor da bi potovali v resničnem življenju. Medtem ko zelo realistične grafike, ki jih izdelujejo računalniki, porajajo vprašanja o avtentičnosti in iskrenosti podobe, je prihodnost fotografije kot socialno zadostno vizualno znanje v nenehni negotovosti. Namen pričujočega članka je refleksija o današnjih trendih v fotografiranju znotraj videoiger in poskus predvidevanja, kako bodo ta vzhajajoči žanr in njegove konstruirane realnosti v post-resničnem stanju premestile stare fotografske podatke za nove in kako bo to vplivalo na prevrednotenje resničnostne vrednosti fotografije.
- Ključne besede: digitalna podoba, fotografija, objektiv, posnetek zaslona, videoigre
Murat Durusoy (1985) je fotograf, občasni igralec videoiger in akademik iz Istanbula. Trenutno se posveča doktorskemu študiju s področja medijev. Njegova dela so dosegljiva na www.muratdurusoy.com, avtor pa na socialnih omrežjih pod imenom @mdurusoy.
- Barthes, R., 1992. Camera lucida: zapiski o fotografiji. Ljubljana: ŠKUC: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
- Flusser, V., 2011. Into the Universe of Technical Images. University of Minnesota Press.
- Grau, Oliver, 2010. MediaArtHistories. MIT Press.
- Kuchera, B., 2016. Firewatch Can ‘Develop’ and Mail You Your In-game Photos. Polygon. [online] Dostopno tukaj. [Accessed 16 Nov. 2018].
- Poremba, C., 2007. Point and Shoot. Games and Culture, [online] 2(1), pp. 49–58. Dostopno tukaj. https://doi.org/10.1177/1555412006295397
- Raab, J. and Gilbertson, A., 2014. A War Photographer Embeds Himself Inside a Video Game. Time. [online] Dostopno tukaj. [Accessed 8 Nov. 2018].
- Ritchin, F., 2010. After Photography. W.W. Norton and Company.
- Şehitoğlu, S.N., 2018. GSV (Google Street View). [online] Dostopno tukaj. [Accessed 8 Nov. 2018].
- Sontag, Susan, 2005. On Photography. RosettaBooks.
- Valla, C., 2010. Text on Postcards from Google Earth. [online] Dostopno tukaj. [Accessed 12 Nov. 2018].
Nakupi posamičnih PDF-jev so trenutno onemogočeni.
V članku je predstavljen pregled zgodovine, načel in trenutnega razvoja na medijskotehnološkem področju fotogrametrije. Z opisom izomorfnih sprememb, ki se dogajajo na področju zajema slik, želimo prikazati vodilno vlogo, ki jo je imela fotogrametrija pri tem, da tehničnih slik ne razumemo več kot zgolj dvodimenzionalnih projekcij, temveč kot modelno zasnovane tridimenzionalne podobe. Fotogrametrija je bila prvič uporabljena sredi 19. stoletja za dokumentiranje arhitekturnih objektov, kasneje pa je postala standardna tehnika na področju aerofotografiranja. Čeprav se fotogrametrija uporablja na vse več področjih, se njeno osnovno načelo ni bistveno spremenilo: še vedno je definirana kot tridimenzionalna geometrična rekonstrukcija dvodimenzionalnih fotografij s pomočjo merjenja referenčnih točk. Z digitalnimi tehnološkimi standardi in napredkom na področju fotografske tehnologije se danes fotogrametrično slikanje intenzivno uporablja za prepoznavanje objektov pri strojnem vidu in robotiki. Poleg tega fotogrametrija odpira nove možnosti za dokumentiranje na področjih raziskovalnih umetnosti, kar je v članku predstavljeno na primeru projekta Ground Truth skupine Forensic Architecture.
- Ključne besede: fotografija, fotogrametrija, prepoznavanje objektov, raziskovalna umetnost, strojni vid
Alexander W. Schindler je magistriral iz komunikologije in medijev na Berlinski univerzi za umetnost, v okviru katere je delal tudi v Arhivu Viléma Flusserja. S svojimi preteklimi izkušnjami na področju medijskega oblikovanja zdaj preučuje medijsko teorijo, medijske umetnosti in filozofijo. S teoretičnega in umetniškega vidika se osredotoča na slikovno obdelavo v postfotografski dobi.
- Albertz, J., 1997. “Information aus Bildern – 100 Jahre Entwicklung”.
- Photogrammetrie und Fernerkundung. VGI – Österreichische Zeitschrift für Vermessung und Geoinformation, 85(4), pp. 251–259. https://doi.org/10.1127/1432-8364/2009/0035
- Caine, A., 2018. Ground Truth. Destruction and Return in Al-’Araqīb. [online] Dostopno tukaj. [Accessed on 8 Okt. 2018].
- Grimm, A., 1980. Der Ursprung des Wortes Photogrammetrie. In: F. Ackermann et.al. Internationales Archiv für Photogrammetrie. XXIII(B10). Nachtrag, Hamburg, pp. 323–330.
- Hartley, R. I., Mundy, J. L., 1993. The Relationship Between Photogrammetry and Computer Vision. Barret, E.B, McKeown, M., ur. Integrating Photogrammetry Techniques with Scene Analysis and Machine Vision, SPIE 1944, Orlando, 11.–16. April 1993, pp. 92–105. https://doi.org/10.1117/12.155818
- Kraus, K., 2004. Photogrammetrie. Geometrische Informationen aus Photographien und Lasersscanaufnahmen, Band 1, 7. edition. Berlin: de Gruyter. https://doi.org/10.1515/9783110908039
- Luhmann, T., 2003. Nahbereichsphotogrammetrie: Grundlagen, Methoden und Anwendungen. Heidelberg: Wichmann.
- Heipke, C., 2017. Photogrammetrie und Fernerkundung: Handbuch der Geodäsie. Springer Reference Naturwissenschaften.
- Hildebrand, A., 1997. Von der Photographie zum 3D-Modell. Bestimmung computergrascher Beschreibungsattribute für reale 3D-Objekte mittels Analyse von 2D-Rasterbildern. Berlin, Heidelberg: Springer-Verlag.
- Mitchell, W., 1998. The Reconfigured Eye: Visual Truth in the Post-Photographic Era. Cambridge, MA: MIT Press.
- Paglen, T., 2014. Operational Images. E-flux Journal 59, november. [online] Dostopno tukaj. [Accessed on 8 Okt. 2018].
- Schenk, T., 1999. Digital Photogrammetry. Laurelville: Terra Science.
- Weizman, E., 2012. Forensic Architecture: Notes from Fields and Forums. Documenta (13), 9. 6. 2012 – 16. 9. 2012. Ostfildern: Hatje Cantz Verlag.
- Weizman, E., 2014. Introduction: Forensis. Forensic Architecture (Hg.) Forensis. The Architecture of Public Truth. Berlin: Sternberg Verlag, pp. 9–32.
Nakupi posamičnih PDF-jev so trenutno onemogočeni.
- št. 80/81
- 2018
- 06/12/2020
Kritični pogled in preiskovalna preobleka sta potrebna v času, kjer so neenakomerne meje med »resničnim« in varljivim zabrisane v našem dojemanju resničnosti. Obkroženi smo z vmesniki, ekrani, virtualnimi prostori in neskončnimi omrežji. Oddaljevanje tehnoloških napredkov od fotografskega medija ima potencial, da spremeni naše odnose do našega okolja in naših dojemanj samih sebe s pomočjo podob. Nič več nismo zgolj prejemniki podob, sedaj jih tudi aktivno proizvajamo; v 1980-ih, sta bila filozof Vilém Flusser in filmar Harun Farocki že vpeta v vprašanja, ki se dotikajo razumevanja našega odnosa do podob in naše odgovornosti do produkcije podob. Oba sta pozivala svoje bralce in gledalce naj se vključijo v dialog, da bodo razumeli fenomen fotografije in njegovo neposredno korelacijo z masovnimi komunikacijskimi strukturami.
- Ključne besede: kode, odgovornost, realnost, tehnična podoba, teorija komunikacije
Louise Hisayasu opravlja doktorat na področju digitalne humanistike. Nekaj mesecev je opravljala pripravništvo in izvajala raziskave v arhivu Vilém Flusser v Berlinu. Trenutno se šola na Šoli za kreativne medije, Univerze v Hong Kongu (School of Creative Media na City University of Hong Kong).
- Alberro, A., & Elsaesser, T. , 2014. Farocki: A Frame for the No Longer Visible: Thomas Elsaesser in Conversation with Alexander Alberro. E-flux, Journal #59, [na spletu] November. Dostopno tukaj. [20. nov. 2018].
- Arantes, P., Nesteriuk, S., 2016. Programing the Visible: Dialogues between Vilém Flusser and Harun Farocki. Flusser Studies, 21.
- Elsaesser, T., 2004. Harun Farocki: Working on the Sight-Lines. Amsterdam: Amsterdam University Press.
- Flusser, V., 2011. Into the Universe of Technical Images. Minneapolis: University of Minnesota Press.
- Flusser, V., 2002. Writings. Minneapolis: University of Minnesota Press.
- Paglen, T., 2014. Operational Images. E-flux, Journal #59, [na spletu] November. Dostopno tukaj. [20. nov. 2018].
Nakupi posamičnih PDF-jev so trenutno onemogočeni.

![onformative: Google Faces, 2013. [digital artwork, with detection, extraction and classification views, respectively] (Berlin, onformative Studio). Used with permission.](https://www.membrana.si/wp-content/uploads/2020/04/featured_Schiller_Onformative_Fig_10-1024x724.jpg)





Impresum
FOTOGRAFIJA 80, 81 / 2018 • ISSN 1408-3566 • https://doi.org/10.47659/8081
izdajatelj revije Fotografija: Membrana, Maurerjeva 8, 1000 Ljubljana • tel.: +386 (0) 31 777 959 • e-pošta: info@membrana.si
urednika: Jan Babnik (gl. in odg. urednik), Ilija T. Tomanić • gostujoči urednik: Devon Schiller
uredniški odbor: Mark Curran (Dublin Institute of Technology, Irska; Freie Universität Berlin, Nemčija), Ana Peraica (neodvisna raziskovalka, poučevalka, Hrvaška), Witold Kanicki (UAP Poznań, Poljska), Miha Colner (Mednarodni grafični likovni center, MGLC, Ljubljana, Slovenija), Lenart J. Kučić (neodvisni novinar, Pod črto, Slovenija), Emina Djukić (Univerza v Ljubljani, Slovenija), Jasna Jernejšek (neodvisna raziskovalka, kuratorka, Slovenija), Asko Lehmuskallio (Univerza Tampere, Finska), Devon Schiller (neodvisni raziskovalec, ZDA), Robert Hariman (Univerza Northwestern, ZDA) • posvetovalni odbor: Alisha Seth, Andreia Alves de Oliveira, Iza Pevec, Matej Sitar
avtorji prispevkov: Miha Colner, Murat Durusoy, Clio Flego, Jernej Čuček Gerbec, John Hillman, Louise Hisayasu, Lenart J. Kučić, Ana Peraica, Patricia Prieto-Blanco, Devon Schiller, Alexander W. Schindler, Richard Whitlock
prevodi: Miha Marek, Tom Smith, Jaka Andrej Vojevec, Tadej Turnšek, Anja Kos, Nataša Ilec • jezikovni pregled slovenščine: Alja Cerar Mihajlović • jezikovni pregled angleščine: Tom Smith
projekti in fotografije: Forensic Architecture, Murat Durusoy, onformative, Nataša Berk, Amalia Ulman, Ashley Gilbertson, Kerem Ozan Bayraktar, Dead End Thrills, Leonardo Sang, Clement Valla, Nuri Sergen Şehitoğlu, Harun Farocki, Vilèm Flusser, Patricia Prieto-Blanco, Johann Gabriel Doppelmayer, Richard Whitlock
oblikovanje: Primož Pislak
priprava za tisk in tisk: Cicero • naklada: 400 izvodov
izid revije je finančno podprla Javna agencija za knjigo Republike Slovenije • vse fotografije in besedila © Membrana, razen tam, kjer je navedeno drugače • fotografija na naslovnici: onformative, 2017. Izsek iz prikaza instalacije Vijugajoča reka (Meandering River). [audiovizualna digitalna umetnina] (Berlin: Funkhaus). Objavljeno z dovoljenjem. • slika na zadnji strani je izsek zajema zaslona iz: Harun Farocki, Oko/Stroj III (Auge/Maschine III) © Harun Farocki, 2003.