Obogatena
- Fotografija št. 80/81
- 2018
uvodnik
uvodnik
Digitalna bogatitev osebnih svetov in javnih prostorov danes revolucionira način doživljanja drug drugega in sebe. Fotografska tehnologija je, z zgodovinsko neprimerljivim pospeškom, postala bolj poglobljena in interaktivna. Ta poglavitni vizualni medij se lahko v realnem času dinamično odziva in realno zliva z našim okoljem, tako da mu doda plasti novih podatkov (prek senzoričnih modalitet, slušnih, haptičnih in vohalnih). Tako z uporabo obogatene fotografije v aplikaciji pametnega telefona, družbeni mreži ali kakšnem drugem kanalu, naša zaznavna-spoznava postaja vse bolj vgrajena (v in med našimi interakcijami) in razširjena (izven organizma). Možnosti te okrepljene izkušnje gledalcev, ki vse bolj postajajo udeleženci, potopljeni v to kompozitno vizualnost, naloženo na »resnični svet«, so že začele navdihovati vizualni aktivizem, reprezentacije protestov in pod vprašaj postavile identiteto. Navdihovati so začele tudi fotografsko in dokumentarno novinarstvo; nasprotno informiranje in nadzor podatkov; družinske in družbene zgodovine s spreminjanjem paradigme albumov; načele so vprašanja o posredovanosti ikonskih zgodovinskih podob in njihovo rekonceptualizacijo; in druga področja raziskav. Pojem bogatenja združuje indeksikalne lastnosti »tradicionalne« fotografske podobe z »novimi« digitalnimi oblikami in funkcionalnostmi.
umetniki in projekti
- Amalia Ulman, Ariel Caine, Ashley Gilbertson, Cedric Kiefer, Clement Valla, deadendthrills, Forensic Architecture, Harun Farocki, Johann Gabriel Doppelmayer, John Hillman, Kerem Ozan Bayraktar, Leonardo Sang, Murat Durusoy, Nataša Berk, Nuri Sergen Şehitoğlu, onformative, Patricia Prieto-Blanco, Public Lab, Richard Whitlock
vsebina
Čeprav nas je digitalna fotografija prikovala na računalniško tipkovnico, nam tudi omogoča, da v fotografiji vzbudimo svobodo, kot so jo vedno imeli slikarji in njihovi pripravniki, ko so rekonstruirali prostor na ravno površino. Tako je mogoče zorni kot raziskovati onkraj normalnega pogleda človeškega očesa ali aparatovega objektiva. Zadnja leta sem se osredotočil predvsem na aplikacijo ortografske projekcije na fotografske podobe, tako gibljive, kot statične. Ugotovil sem, da ima odstranitev konvencionalne perspektive učinek nedomačnosti in obogatitve tistega, kar vidimo: predmeti se tako v spominu ne ustalijo kot podobe, temveč kot realnosti.
- Ključne besede: antiperspektiva, fotografija, obogaten pogled, obogatena fotografija, premikajoče podobe
Divje življenje (Wild life) je serija obogatenih fotografij živali in insektov, postavljenih v prazne, zaraščene prostore primestnega Bangalora. Fotografirane skozi AR (Augmented Reality – obogatena resničnost) mobilne aplikacije, kot sta Holo in Augment, fotografije (oziroma posnetki zaslona) umeščajo virtualna telesa znotraj okvirja kamere mobilnega telefona in s tem ustvarjajo podobe, ki nihajo med dokumentom in fikcijo. Delo raziskuje postopke bogatitve, ki omogočajo, da se tridimenzionalna reprezentacija predmetov iz resničnega/fizičnega sveta projicira nazaj v fizični svet, ki je nato fotografiran. Fenomen AR fotografije prav tako zaplete tradicionalno pojmovanje »zatopitvenih« medijev, saj sili k interakciji z okolico. Pričujoči esej raziskuje, kakšen vpliv ima mobilna AR fotografija na podobo in na referenta. Skozi fenomenološki pogled in skozi poglobitev v priljubljene rabe mobilne AR tehnologije (kot je igra Pokémon Go), esej predstavlja opažanja o zapletenih odnosih, ki se vzpostavijo med obogatenimi telesi, njihovimi okolji in zasloni, na katerih so prikazani.
- Ključne besede: digitalna podoba, dokumentarna fotografija, fotografija, mobilna obogatena resničnost, Pokémon Go, posnetek zaslona, zasloni
Esej ponuja introspekcijo odnosa med identiteto in tehnologijo. Cilj eseja je pokazati, kako je naša identiteta zaznamovana z novimi načini delovanja, ki so bili pred pojavom družbenih omrežij manj dosegljivi. Skozi opazovanje popularnih medijev (na primer televizijskih oddaj) in socialnih medijev razkriva zapletenost jaza, kar se pokaže v raznolikosti uprizorjenih identitet. Esej raziskuje načine, kako so skozi družbena omrežja posamezniki sposobni ustvariti zaznavane identitete, ki so do neke mere doživete ali pa popolnoma izmišljene. Da bi predstavil, kako je življenje prepleteno z mediji, esej za preučevanje primerov temelji na serijah iZombie in Orphan Black, v katerih mediji zrcalijo življenje. Z distinkcijo med realno in na omrežjih vzpostavljeno identiteto predstavlja razširitev identitete, ki se izvrši s pomočjo novih vmesnikov – spletnih posrednikov, ki prispevajo k medosebnim stikom; od začetne fiksne telefonije do aktualnejših načinov komunikacije (Facebook, Tinder, …) − esej izpostavlja, kako se z različnimi stopnjami anonimnosti porajajo nove identitete. Ponuja zrcalo sodobnemu življenju in načinom, kako obogateni jaz vpliva na razumevanje in pogled na naše identitete.
- Ključne besede: besede, družbena omrežja, identiteta, padec konteksta, televizijske oddaje, uprizarjani jaz
impressum
FOTOGRAFIJA 80, 81 / 2018 • ISSN 1408-3566 • https://doi.org/10.47659/8081
izdajatelj revije Fotografija: Membrana, Maurerjeva 8, 1000 Ljubljana • tel.: +386 (0) 31 777 959
urednika: Jan Babnik (gl. in odg. urednik), Ilija T. Tomanić • gostujoči urednik: Devon Schiller
uredniški odbor: Mark Curran (Dublin Institute of Technology, Irska; Freie Universität Berlin, Nemčija), Ana Peraica (neodvisna raziskovalka, poučevalka, Hrvaška), Witold Kanicki (UAP Poznań, Poljska), Miha Colner (Mednarodni grafični likovni center, MGLC, Ljubljana, Slovenija), Lenart J. Kučić (neodvisni novinar, Pod črto, Slovenija), Emina Djukić (Univerza v Ljubljani, Slovenija), Jasna Jernejšek (neodvisna raziskovalka, kuratorka, Slovenija), Asko Lehmuskallio (Univerza Tampere, Finska), Devon Schiller (neodvisni raziskovalec, ZDA), Robert Hariman (Univerza Northwestern, ZDA) • posvetovalni odbor: Alisha Seth, Andreia Alves de Oliveira, Iza Pevec, Matej Sitar
avtorji prispevkov: Miha Colner, Murat Durusoy, Clio Flego, Jernej Čuček Gerbec, John Hillman, Louise Hisayasu, Lenart J. Kučić, Ana Peraica, Patricia Prieto-Blanco, Devon Schiller, Alexander W. Schindler, Richard Whitlock
prevodi: Miha Marek, Tom Smith, Jaka Andrej Vojevec, Tadej Turnšek, Anja Kos, Nataša Ilec • jezikovni pregled slovenščine: Alja Cerar Mihajlović • jezikovni pregled angleščine: Tom Smith
projekti in fotografije: Forensic Architecture, Murat Durusoy, onformative, Nataša Berk, Amalia Ulman, Ashley Gilbertson, Kerem Ozan Bayraktar, Dead End Thrills, Leonardo Sang, Clement Valla, Nuri Sergen Şehitoğlu, Harun Farocki, Vilèm Flusser, Patricia Prieto-Blanco, Johann Gabriel Doppelmayer, Richard Whitlock
oblikovanje: Primož Pislak
priprava za tisk in tisk: Cicero • naklada: 400 izvodov
izid revije je finančno podprla Javna agencija za knjigo Republike Slovenije • vse fotografije in besedila © Membrana, razen tam, kjer je navedeno drugače • fotografija na naslovnici: onformative, 2017. Izsek iz prikaza instalacije Vijugajoča reka (Meandering River). [audiovizualna digitalna umetnina] (Berlin: Funkhaus). Objavljeno z dovoljenjem. • slika na zadnji strani je izsek zajema zaslona iz: Harun Farocki, Oko/Stroj III (Auge/Maschine III) © Harun Farocki, 2003.
![onformative: Google Faces, 2013. [digital artwork, with detection, extraction and classification views, respectively] (Berlin, onformative Studio). Used with permission.](https://www.membrana.si/wp-content/uploads/2020/04/featured_Schiller_Onformative_Fig_10.jpg)
