Obogatena

uvodnik

uvodnik

Digitalna bogatitev osebnih svetov in javnih prostorov danes revolucionira način doživljanja drug drugega in sebe. Fotografska tehnologija je, z zgodovinsko neprimerljivim pospeškom, postala bolj poglobljena in interaktivna. Ta poglavitni vizualni medij se lahko v realnem času dinamično odziva in realno zliva z našim okoljem, tako da mu doda plasti novih podatkov (prek senzoričnih modalitet, slušnih, haptičnih in vohalnih). Tako z uporabo obogatene fotografije v aplikaciji pametnega telefona, družbeni mreži ali kakšnem drugem kanalu, naša zaznavna-spoznava postaja vse bolj vgrajena (v in med našimi interakcijami) in razširjena (izven organizma). Možnosti te okrepljene izkušnje gledalcev, ki vse bolj postajajo udeleženci, potopljeni v to kompozitno vizualnost, naloženo na »resnični svet«, so že začele navdihovati vizualni aktivizem, reprezentacije protestov in pod vprašaj postavile identiteto. Navdihovati so začele tudi fotografsko in dokumentarno novinarstvo; nasprotno informiranje in nadzor podatkov; družinske in družbene zgodovine s spreminjanjem paradigme albumov; načele so vprašanja o posredovanosti ikonskih zgodovinskih podob in njihovo rekonceptualizacijo; in druga področja raziskav. Pojem bogatenja združuje indeksikalne lastnosti »tradicionalne« fotografske podobe z »novimi« digitalnimi oblikami in funkcionalnostmi.

vsebina

Vsaka inovacija vizualnih medijev spremeni način, kako vidimo svet za lastnim hrbtom.

(odlomek iz knjige Postdigital Arcadia, v pripravi)

Selfiji ne služijo samo tradicionalni vlogi fotografskega (samo)beleženja, temveč tudi manevriranju prostora za lastnim hrbtom. Na žalost pa prihaja do številnih nesreč snemalcev selfijev zaradi zadenjske hoje pri delanju posnetkov, ker se obe resničnosti, neposredovana in posredovana, človeški in strojni vid, ne ujemata. Tako fotografska tehnologija, ki temelji na vzvratnem ogledalu (v katerem se predmeti v ogledalu zdijo bližje kot v resnici), dokončno rešuje eno največjih tragedij človeškega zaznavanja samega sebe – nezmožnost, da bi videli in nadzorovali svet za lastnim hrbtom.

Prišli smo do točke, v kateri si je nemogoče zamisliti videoigre brez fotografskega načina.

Računalniki in fotografija imajo že leta dolgo in težavno razmerje. Medtem ko sta obdelava podob in možnost manipulacije napredovala na področju računalništva, je fotografija doživela preporod z digitalnimi aparati in s tehnikami digitalnega zajema. Razvoj medsebojno povezanih socialnih omrežij, kot sta Instagram in Twitter, je potešil žejo fotografov/uporabnikov po takojšnjem razkazovanju »bil tam/videl to – ujemi trenutek/deli trenutek« instinktov. V eno izmed nepričakovanih področij, ki se je razvilo med izboljšavo grafičnih procesorjev v uporabniški elektroniki, spadajo »svetovi videoiger«, v katerih lahko telematični popotniki zajemajo fotografije v konstruiranih fantazijskih svetovih, kakor da bi potovali v resničnem življenju. Medtem ko zelo realistične grafike, ki jih izdelujejo računalniki, porajajo vprašanja o avtentičnosti in iskrenosti podobe, je prihodnost fotografije kot socialno zadostno vizualno znanje v nenehni negotovosti. Namen pričujočega članka je refleksija o današnjih trendih v fotografiranju znotraj videoiger in poskus predvidevanja, kako bodo ta vzhajajoči žanr in njegove konstruirane realnosti v post-resničnem stanju premestile stare fotografske podatke za nove in kako bo to vplivalo na prevrednotenje resničnostne vrednosti fotografije.

eng

Razumevanje tehničnih slik ne le kot dvodimenzionalnih projekcij, temveč tudi kot geometričnih opisov objektov in prizorov, sega nazaj k samim začetkom sodobne fotografije.

V članku je predstavljen pregled zgodovine, načel in trenutnega razvoja na medijskotehnološkem področju fotogrametrije. Z opisom izomorfnih sprememb, ki se dogajajo na področju zajema slik, želimo prikazati vodilno vlogo, ki jo je imela fotogrametrija pri tem, da tehničnih slik ne razumemo več kot zgolj dvodimenzionalnih projekcij, temveč kot modelno zasnovane tridimenzionalne podobe. Fotogrametrija je bila prvič uporabljena sredi 19. stoletja za dokumentiranje arhitekturnih objektov, kasneje pa je postala standardna tehnika na področju aerofotografiranja. Čeprav se fotogrametrija uporablja na vse več področjih, se njeno osnovno načelo ni bistveno spremenilo: še vedno je definirana kot tridimenzionalna geometrična rekonstrukcija dvodimenzionalnih fotografij s pomočjo merjenja referenčnih točk. Z digitalnimi tehnološkimi standardi in napredkom na področju fotografske tehnologije se danes fotogrametrično slikanje intenzivno uporablja za prepoznavanje objektov pri strojnem vidu in robotiki. Poleg tega fotogrametrija odpira nove možnosti za dokumentiranje na področjih raziskovalnih umetnosti, kar je v članku predstavljeno na primeru projekta Ground Truth skupine Forensic Architecture.

impressum

FOTOGRAFIJA 80, 81 / 2018 • ISSN 1408-3566 • https://doi.org/10.47659/8081

izdajatelj revije Fotografija: Membrana, Maurerjeva 8, 1000 Ljubljana • tel.: +386 (0) 31 777 959
urednika: Jan Babnik (gl. in odg. urednik), Ilija T. Tomanić • gostujoči urednik: Devon Schiller
uredniški odbor: Mark Curran (Dublin Institute of Technology, Irska; Freie Universität Berlin, Nemčija), Ana Peraica (neodvisna raziskovalka, poučevalka, Hrvaška), Witold Kanicki (UAP Poznań, Poljska), Miha Colner (Mednarodni grafični likovni center, MGLC, Ljubljana, Slovenija), Lenart J. Kučić (neodvisni novinar, Pod črto, Slovenija), Emina Djukić (Univerza v Ljubljani, Slovenija), Jasna Jernejšek (neodvisna raziskovalka, kuratorka, Slovenija), Asko Lehmuskallio (Univerza Tampere, Finska), Devon Schiller (neodvisni raziskovalec, ZDA), Robert Hariman (Univerza Northwestern, ZDA) • posvetovalni odbor: Alisha Seth, Andreia Alves de Oliveira, Iza Pevec, Matej Sitar
avtorji prispevkov: Miha Colner, Murat Durusoy, Clio Flego, Jernej Čuček Gerbec, John Hillman, Louise Hisayasu, Lenart J. Kučić, Ana Peraica, Patricia Prieto-Blanco, Devon Schiller, Alexander W. Schindler, Richard Whitlock
prevodi: Miha Marek, Tom Smith, Jaka Andrej Vojevec, Tadej Turnšek, Anja Kos, Nataša Ilec • jezikovni pregled slovenščine: Alja Cerar Mihajlović • jezikovni pregled angleščine: Tom Smith
projekti in fotografije: Forensic Architecture, Murat Durusoy, onformative, Nataša Berk, Amalia Ulman, Ashley Gilbertson, Kerem Ozan Bayraktar, Dead End Thrills, Leonardo Sang, Clement Valla, Nuri Sergen Şehitoğlu, Harun Farocki, Vilèm Flusser, Patricia Prieto-Blanco, Johann Gabriel Doppelmayer, Richard Whitlock
oblikovanje: Primož Pislak
priprava za tisk in tisk: Cicero • naklada: 400 izvodov

izid revije je finančno podprla Javna agencija za knjigo Republike Slovenije • vse fotografije in besedila © Membrana, razen tam, kjer je navedeno drugače • fotografija na naslovnici: onformative, 2017. Izsek iz prikaza instalacije Vijugajoča reka (Meandering River). [audiovizualna digitalna umetnina] (Berlin: Funkhaus). Objavljeno z dovoljenjem. • slika na zadnji strani je izsek zajema zaslona iz: Harun Farocki, Oko/Stroj III (Auge/Maschine III) © Harun Farocki, 2003.

Za boljšo kvaliteto klikni na fotografijo.

prijavi se

in začni prejemati zadnje novice in informacije o pozivih za prispevke in projekte
novice

Proposals deadline: July 27, 2020 (extended to August 10!). Contributions deadline: September 21, 2020 (extended to October 5, 2020!)

Kdaj: 27. junij 2019 ob 10.00
Trajanje:
90 min
Kje: Prvo preddverje Cankarjevega doma, Prešernova cesta 10, 1000 Ljubljana (vhod iz pasaže Maximarket)
Delavnico vodita: Leopold Štefanič in Neža Ternik

ROK PRIJAVE: do srede 24.1. 2018.
Prijave sprejemamo po elektronski pošti info@membrana.si in/ali na naslov Membrana, Maurerjeva 8, 1000 Ljubljana.

ROK PRIJAVE: do srede 24.1. 2018.
Prijave sprejemamo po elektronski pošti info@membrana.si in/ali na naslov Membrana, Maurerjeva 8, 1000 Ljubljana.

Prijave sprejemamo do vključno četrtka 16.3.2017 na:
elektronski naslov: info@membrana.si
in/ali
poštni naslov: Membrana, Maurerjeva 8, 1000 Ljubljana

24. 11. 2016 ob 19.00 v Slovenski kinoteki z Godardovim filmskim esejem Hvalnica ljubezni (Éloge de l’amour, 2001) napovedujemo novo fotografsko-filmsko knjižno zbirko Kamera.

Naše spletno mesto uporablja piškotke za izboljšanje naših storitev. Kot uporabnik se morate strinjati z uporabo in sprejeti naše pogoje. Trenutno uporabljamo samo piškotke, ki so potrebni za normalno delovanje spletne strani. Za več informacij obiščite naš pravilnik o zasebnosti in pogoje storitev. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporabljamo, si oglejte spodnji seznam.

Ta piškotek je nujen za aplikacije PHP. Piškotek se uporablja za shranjevanje in identifikacijo edinstvenega ID-ja uporabniške seje za namen upravljanja uporabniške seje na spletnem mestu. Piškotek je sejni piškotek in se izbriše, ko so vsa okna brskalnika zaprta.

Strinjam se z uporabo piškotkov, strinjam se s pogoji storitve in pravilnikom o zasebnosti in želim še naprej uporabljati spletno stran.