Grimasa

uvodnik

uvodnik

Eden od najbolj privilegiranih in kompleksnih motivov v zgodovini fotografije je človeški obraz. Še več: obraz je bil vedno eksplozivno bojišče, umeščeno globoko v estetske in ideološke boje glede narave človeka, družbenega razreda in tudi njegove ustrezne reprezentacije prek fotografskega medija. Fotografije obraza, ki jih nekateri imenujejo celo “okna duše”, ujamejo in zamrznejo sicer bežne skrajnosti obrazne mimike: grimase, to je spačenja, skrotovičenja obraza kot snovna znamenja veselja, strahu, bolečine. S tem fotografija osvobodi “optično nezavednost” človeškega obraza. Ko fotografija spačen obraz uokviri v likovno ravnino, jo hkrati osvobodi njene neposredne zveze s sedanjostjo in jo pokori s fotografskimi in ideološkimi konvencijami (znanstvenimi in estetskimi aparati). Fotografije (spačenih) obrazov dandanes srečamo vsepovsod, pa imajo za nas še vedno moč srhljivo-nerazložljivega, kakor da jih neprestana reprodukcija ni nikoli povsem izpraznila pomena niti otopila njihove vznemirjajoče – ekstatične ali vznemirljive – sile.

vsebina

Tam je stala dolga miza, poškrobljena vijoličasta obleka, in po nekaj urah pričevanj je nadškof, predsednik komisije, položil glavo na roke in zajokal. Tako se je začelo.

Kako se odzivamo na ranljivost Drugega, kadar ne vidimo njegovega obraza? Kako se fotograf in gledalci etično pozicionirajo v odnosu do zgodb in zgodovine trpljenja, h kateri so pozvani za priče? Ti vprašanji vodita moj razmislek o neobjavljeni fotografiji nadškofa Desmonda Tutuja fotografinje Jillian Edelstein. Posnela jo je kmalu po koncu delovanja južnoafriške Komisije za resnico in spravo (KRS). Fotografija obuja trenutek, ko je sredi zaslišanj KRS nadškof, predsednik komisije, položil glavo na roke in se razjokal. V prispevku razpravljam o tem, kako se ob fotografiji Edelsteinove in skozi njo v gledalcu sproži čustveni odziv, in še posebej, kako tovrstne čustvene lastnosti fotografije doprinesejo k razumevanju izkušnje trpljenja znotraj konteksta KRS in hkrati gledalca pozivajo, naj se etično odzove. Pri tem izhajam iz pojmovanja »obličja«, kot ga je podal Emmanuel Levinas.

Razbijanje konvencije deluje kot argument v prid določene pristnosti. Obraz z grimaso ni poziran, torej mora biti pristen, zares ekspresiven obraz, pravi obraz.

V intervjuju Robert Hariman predstavi ključne teze iz svoje najnovejše knjige Javna podoba: Fotografija in državljansko gledanje (The Public Image: Photography and Civic Spectatorship, University of Chicago Press, 2016), ki jo je napisal v soavtorstvu z Johnom Louisom Lucaitesom. Osrednja teza knjige je, da je za razumevanje spremenjene družbene vloge fotografije v današnjem svetu potreben paradigmatski obrat na področju fotografske teorije. Tako se Hariman in Lucaites zavzemata za redefiniranje medijevega »bremena reprezentacije« in sprejemanje fotografije kot »majhnega jezika«, ki je neločljivo povezan z motiviko in estetiko vsakdanjega življenja. Hariman v intervjuju poudarja, da ta paradigmatski obrat in premik onstran politike reprezentacije nikakor ne pomeni depolitizacije fotografije. Paradigmatski obrat je po njegovem potreben, da bi fotografija ponovno pridobila politično moč in relevanco, ki je nujna v luči nevzdržnosti dominantnega neoliberalnega ekonomskega in družbenega modela ter katastrofične ideje napredka, ki jo ta red promovira.

Nasmešek pomeni povabilo k družbeni interakciji in se pogosto uporablja na javnih upodobitvah, da bi ljudi privabili k interakcijam s tujci, zvezdniki ali blagom, grimasa pa takšna povabila izrecno postavlja pod vprašaj.

Grimase pomenijo pomemben nabor izrazov na obrazu, ki se uporabljajo pri umeščenih interakcijah za preizpraševanje družbenih hierarhij in razmerij moči. So pravo nasprotje toplega nasmeha, ki vabi k skupnim žariščem pozornosti. Na fotografijah, ki nas obdajajo, le redko najdemo grimase, nasprotno pa je nasmešek izraz, ki je na upodobitvah naših »družb obraza« (Macho, 2011) tako rekoč vseprisoten. Zanimivo pa je, da potreba po upodabljanju nasmeškov proizvaja vedno več slik, na katerih niso upodobljeni le nasmeški, temveč vedno več različic kvazinasmeškov. To so izrazi obraza, ki bi jih po Goffmanu lahko opredelili kot »grimase z zobmi«. Grimase z zobmi sicer razkrivajo določene vidike tega, kako nastanejo nasmeški za potrebe upodabljanja v naših družbah obraza, a v prispevku ugotavljam, da poleg tega potrebujemo več grimas, pa manj nasmeškov, da ne pozabimo, zakaj je treba družbene hierarhije in razmerja moči, ki še zdaleč niso zgolj abstraktni pojavi, ob umeščenih interakcijah vedno znova preizpraševati.

impressum

FOTOGRAFIJA 71, 72 / 2016 • ISSN 1408-3566 • https://doi.org/10.47659/7172

izdajatelj revije Fotografija: Membrana, Maurerjeva 8, 1000 Ljubljana • tel.: +386 (0) 31 777 959
uredniški odbor: Jan Babnik (odg. in gl. urednik), Ilija T. Tomanić, Lenart Kučić, Emina Djukić
posvetovalni odbor: Mark Curran, Murat Germen, Witold Kanicki, Ana Peraica, Iza Pevec, Matej Sitar • pomoč uredniški ekipi: Iza Pevec, Vanja Žižić
avtorji prispevkov: Jan Babnik, Geoffrey Batchen, Miha Colner, Robbie Cooper, Robert Hariman, John Hillman, Paula Horta, Jasna Jernejšek, Asko Lehmuskallio, Anne Noble, Ana Peraica, Iza Pevec, Lara Plavčak, Devon Schiller, Monika Schwärzler, Matej Sitar, Ilija T. Tomanić
prevodi: Domen Kavčič, Tom Smith, Ilija T. Tomanić • jezikovni pregled slovenščine: Nina Žitko Pucer • jezikovni pregled angleščine: Tom Smith
avtorji fotografij: Uroš Abram, Alejandro Almaraz, Maurizio Anzeri, Aleš Beno, Diego Beyro, Nancy Burson, Federico Carpani & Indra Kumar Jha, Tadas Cerniauskas, Matej Družnik, Jillian Edelstein, Chamblis Giobbi, Heinrich Hoffman, Moa Karlberg, Jure Kastelic, Peter Koštrun, Borut Krajnc, Simon Menner, Anne Noble, Primož Predalič, Urša Premik, Carlo Van de Roer
oblikovanje
: Primož Pislak, LUKS Studio
priprava za tisk in tisk: R-Tisk • naklada: 500 izvodov

izid revije je finančno podprla Javna agencija za knjigo Republike Slovenije • vse fotografije in besedila © Membrana, razen tam, kjer je navedeno drugače • fotografija na naslovnici: Jure Kastelic, iz serije Reporterji smrti, 2009– • slika na zadnji strani je iz: Richer, Paul Marie Louis Pierre, 1881. Etudes cliniques sur l’hystéro-épilepsie ou grande hystérie.

prijavi se

prijavi se na novice in pozive za projekte in prispevke
novice

Podaljšan rok za oddajo predlogov prispevkov (povzetki dolžine do 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 30. avgust 2021. Podaljšan rok za oddajo celotnih prispevkov na podlagi izbranih predlogov je 4. oktober 2021. Predloge pošljite prek spletnega obrazca ali se obrnite na nas prek kontaktnega obrazca in/ali naslova editors(at)membrana.org.

Podaljšan rok za oddajo predlogov prispevkov (povzetki dolžine do 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 11. junij 2021. Podaljšan rok za oddajo celotnih prispevkov na podlagi izbranih predlogov je 16. avgust 2021. Predloge pošljite prek spletnega obrazca ali se obrnite na nas prek kontaktnega obrazca in/ali naslova editors(at)membrana.org.

Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 27. julij 2020. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 21. september 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.

kje: Cankarjev dom, sejna soba M3/4
kdaj: 27. februar 2020, 0b 18. uri

kje: Galerija Jakopič, Ljubljana, v sklopu razstave Jaka Babnik: Pigmalion
kdaj: 5. december 2019
trajanje: 18.00 – 21.00
sodelujeta: dr. Victor Burgin, dr. Ilija T. Tomanić
moderator: dr. Jan Babnik

  • 18.00: Predavanje Victorja Burgina: Kaj je kamera? Kje je fotografija?
  • 19.00: Predstavitev nove številke revije Fotografije (Kamera in aparat: Izbrani spisi Victorja Burgina) v pogovoru z umetnikom in teoretikom Victorjem Burginom in Ilijo T. Tomanićem, piscem spremne besede k slovenskemu prevodu. Pogovor bo moderiral Jan Babnik, gl. in odgovorni urednik revije Fotografija
  • 20.30: razprodaja preteklih številk revije Fotografija

Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 16. december 2019. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 16. marec 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.

Kdaj: 18. julij 2019 ob 10.00
Trajanje:
90 min
Kje: Prvo preddverje Cankarjevega doma, Prešernova cesta 10, 1000 Ljubljana (vhod iz pasaže Maximarket)
Delavnico vodita: Leopold Štefanič in Neža Ternik

Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 09. april 2019. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 24. junij 2019. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.

Kontaktiraje urednike na editors@membrana.si. Rok za predloge prispevkov (izvlečki dolžine 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 18.1. 2019. Rok za dokončane prispevke na podlagi sprejetih predlogov je 20.3.2019. Predloge pošljite na editors@membrana.org.

Kontaktiraje urednike na editors@membrana.org. Rok za dokončane prispevke na podlagi sprejetih predlogov je 30. september 2018. Predloge pošljite na editors@membrana.org.

Naše spletno mesto uporablja piškotke za izboljšanje naših storitev. Kot uporabnik se morate strinjati z uporabo in sprejeti naše pogoje. Trenutno uporabljamo samo piškotke, ki so potrebni za normalno delovanje spletne strani. Za več informacij obiščite naš pravilnik o zasebnosti in pogoje storitev. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporabljamo, si oglejte spodnji seznam.

Ta piškotek je nujen za aplikacije PHP. Piškotek se uporablja za shranjevanje in identifikacijo edinstvenega ID-ja uporabniške seje za namen upravljanja uporabniške seje na spletnem mestu. Piškotek je sejni piškotek in se izbriše, ko so vsa okna brskalnika zaprta.

Strinjam se z uporabo piškotkov, strinjam se s pogoji storitve in pravilnikom o zasebnosti in želim še naprej uporabljati spletno stran.