Miha Colner

Miha Colner je umetnostni zgodovinar, ki deluje kot kustos pri MGLC – Mednarodnemu grafičnemu likovnemu centru in Švicariji v Ljubljani. Prav tako je aktiven kot publicist, specializiran za področja fotografije, grafike, gibljive slike in različnih oblik (novo)medijske umetnosti, in občasni predavatelj. Od leta 2005 objavlja članke v časopisih, revijah, strokovnih publikacijah in na lastnem blogu. Živi in deluje v Ljubljani.

št. -
2022
26/07/2022

Intervju, Recenzija

Ne bojim se dejstev, ampak se ne opiram zgolj nanje

Davor Konjikušić, fotograf in umetnik

Davor Konjikušić, Miha Colner

št. -
2022
26/07/2022

17 min.

Če bi dali naključnemu človeku fotoaparat in ga pustili, da beleži, karkoli želi, bi hitro spoznali, kako razmišlja.

Pogovor Mihe Colnerja s fotografom, umetnikom in piscem Davorjem Konjikušićem iz Zagreba je posvečen predstavitvi in analizi njegove umetniške prakse v preteklih desetih letih ter njegovi obravnavi družbeno aktualnih tem in različnih zgodovinskih diskurzov z umetniškimi sredstvi. Konjikušić fotografijo dojema kot družboslovno kategorijo in v svojih izrazito interdisciplinarnih delih pogosto predstavlja obrobne, pozabljene in politično občutljive teme. V pogovoru je zato osvetlil svoj pogled na fotografsko in umetniško ustvarjanje, obravnavanje zgodovinskih tem s pomočjo vizualnih in drugih sredstev, na procese lokalne in globalne družbenopolitične transformacije, prav tako pa je izpostavil pomen ohranjanja ostrine, jasnosti in odprtosti v polju umetnosti in pojasnil ozadja nekaterih svojih ključnih umetniških del. Ker je v preteklosti deloval kot novinar, fotograf in umetnik, je njegova ustvarjalna praksa zelo raznovrstna in usmerjena v kritično obravnavo vsakdanjih družbenih pojavov.

Ključne besede: dokumentarizem, družbena kritika, obrobno, politično, zgodovina

Miha Colner (1978) je umetnostni zgodovinar, ki deluje kot kustos v Galeriji Božidar Jakac – muzeju moderne in sodobne umetnosti, Kostanjevica na Krki, prav tako je aktiven kot občasni predavatelj in publicist na širšem področju vizualne kulture in umetnosti. Od leta 2005 redno objavlja članke v časopisih, revijah, strokovnih publikacijah in na lastnem blogu. Živi in deluje v Ljubljani in Kostanjevici na Krki.

Davor Konjikušić (1979) je diplomiral iz kamere in magistriral iz fotografije na Akademiji dramskih umetnosti v Zagrebu. Fotografijo uporablja kot primarni medij v artikuliranju umetniških konceptov, v katerih raziskuje odnose med zasebnim in javnim, intimnim in družbenim. Zanima ga vloga fotografskega medija pri vzpostavljanju pozicij moči in nadzora. Trenutno je asistent na oddelku za fotografijo Akademije dramskih umetnosti in samostojni umetnik. Živi in deluje v Zagrebu.

št. 95/96
2021
30/12/2021

Intervju

Fotografija kot humanistična veda

Intervju s fotografom Jožetom Suhadolnikom

Jože Suhadolnik, Miha Colner

št. 95/96
2021
30/12/2021

27 min.

Fotožurnalizem v pretežnem delu sveta še kako živi.

Pogovor Mihe Colnerja s fotografom Jožetom Suhadolnikom predstavlja vpogled iz prve roke v številne procese in spremembe, ki so doletele medij fotografije v preteklih štiridesetih letih. Suhadolnik se je na svoji dolgi ustvarjalni poti ukvarjal s številnimi načini in rabami fotografije; pretežen del svoje kariere, ki se je začela v njegovi rosni mladosti v zgodnjih 80. letih, se je ukvarjal z dokumentarno in časopisno fotografijo, prav tako pa je deloval tudi na področjih reklamne fotografije, portretne fotografije in fotografije kot umetnosti. V obsežnem pogovoru je predstavil svoje izkušnje z delom v tiskanih medijih, o spremembah statusa fotografije v družbi in industriji, o degradaciji fotografskega medija zavoljo tehnoloških sprememb, o njegovem dokumentiranju prelomnih zgodovinskih dogodkov, o verodostojnosti fotografske podobe, o družbenih fenomenih preteklih desetletij in njegovem usodnem razmerju do ustvarjanja fotoknjig. Suhadolnik je ustvaril obsežen in izjemen opus fotografskih del, ki so bila ustvarjena, uporabljena in razumljena in v najrazličnejših družbenih kontekstih.

Ključne besede: delo fotografa, dokumentarna fotografija, fotoreportaža, verodostojnost

Miha Colner (1978) je umetnostni zgodovinar, ki deluje kot kustos v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki, prav tako je aktiven kot občasni predavatelj in publicist, specializiran za področja fotografije, grafike, gibljive slike in različnih oblik (novo)medijske umetnosti. Od leta 2005 redno objavlja članke v časopisih, revijah, strokovnih publikacijah in na lastnem blogu. Živi in deluje v Ljubljani in Kostanjevici na Krki.

Jože Suhadolnik (1966) je fotograf, ki aktivno in neprekinjeno deluje na različnih področjih fotografskega ustvarjanja vse od zgodnjih 80. let 20. stoletja. Njegova fotografska pot se je začela leta 1982 v Disku FV, prvem alternativnem klubu v Ljubljani, kjer je ustvaril dragocene dokumente porajajoče se punk in novovalovske scene, ki je predstavljala pomembno kontrakulturo v Sloveniji in Jugoslaviji. Od leta 1985 je kot neodvisni fotograf delal za številne časopise, revije in agencije, med drugim Mladino, Evropo, Republiko, Associated Press, Bloomberg, nato pa nekaj časa tudi kot fotograf državnega protokola. Od leta 2006 je zaposlen pri časopisu Delo, kjer je bil sprva urednik fotografije (2006–2011), preteklih deset let pa deluje kot redakcijski fotograf. Poleg tega je Suhadolnik izjemen fotografski portretist in luciden ustvarjalec na področju dokumentarne fotografije, ki je ustvaril številne avtorske serije in opuse. Živi in deluje v Ljubljani.

Cena posamičnega intervjuja v pdf formatu je 6.00 EUR. Če ste naročnik na spletno vsebino revije Fotografija lahko dokupite dostop do vseh prispevkov na strani v pdf formatu za 24.00 EUR: Fotografija PDF dostop (Imeti morate naročnino na spletno vsebino!)

KUPI PDF: M. Colner & J. Suhadolnik: Fotografija kot humanistična veda – PDF
PRENESI PDF:

M. Colner & J. Suhadolnik: Fotografija kot humanistična veda

št. 88/89
2019
09/12/2020

Recenzija

Igor Grubić, East Side Story

Reprezentacija protestov v netolerantni družbi

Miha Colner

št. 88/89
2019
09/12/2020

9 min.

Podobe protestov predstavljajo nemoč posameznika v boju proti institucijam in hkrati njegovo odločenost, da z majhnimi akcijami sporoči svoje videnje nikdar črno-belih družbenih procesov.

Umetnik Igor Grubić je z delom East Side Story (2006-2008) v presunljivo eksplicitni luči predstavil poskuse prvih dveh parad istospolno usmerjenih v Zagrebu in Beogradu, s tem pa je želel na kar se da neposreden način javnost soočiti s sovraštvom in nasiljem do Drugega. Pričujoče delo obravnava protestno akcijo istospolno usmerjenih, ki se niso želeli več skrivati, in posledično protestno akcijo tistih, ki nasprotujejo kakršnim koli odstopanjem od normativov. Z izjemno bogatim vizualnim jezikom je tako pokazal na anomalije družb, ki niso uspele vzpostaviti mehanizmov pravne države in zaščite svobode izražanja. Na podobno neposreden, a še vedno ambivalenten način pa se je Grubić v preteklosti loteval najrazličnejših družbenih anomalij in situacij v svoji neposredni okolici. V svojih delih in akcijah je dosledno spremljal in komentiral pojave frustracije ljudstva, ki se v obdobju t.i. tranzicije v demokracijo počuti opeharjenega za svojo prihodnost, status in življenjski standard.

Ključne besede: dokumentarna fotografija, instalacijska umetnost, intervencija v prostor, protest, protestna koreografija, videoinstalacija

Igor Grubić je umetnik ter producent dokumentarnih filmov in televizijskih oddaj. V svojih umetniških delih se poslužuje načinov in procesov kot so film, fotografija in »site-specific« intervencija v javnem prostoru, s pomočjo katerih obravnava politične pojave v družbi. To so poglobljene umetniške raziskave o usodi zgodovinskih spomenikov, propadu industrije v vzhodni Evropi ali o položaju različnih manjšin. Leta 2019 je z delom Traces of Disappearing (In Three Acts) razstavljal v hrvaškem paviljonu na 58. beneškem bienalu. Živi in deluje v Zagrebu.

št. 84/85
2019
08/12/2020

eng

Intervju

Hibridna družina

Intervju z Majo Smrekar

Miha Colner

št. 84/85
2019
08/12/2020
https://doi.org/10.47659/m6.036.int

7 min.

Tako imenovana svoboda izbire postaja neizmerno breme. Vse to sovpada z ekološko krizo, ki vpliva na vse živalske vrste, vključno s človekom.

Maja Smrekar je vizualna ustvarjalka, ki v svoji umetniški praksi naslavlja aktualne pojave sodobne družbe. V zgodnejših delih se je pogosto dotikala ljudske prežetosti s stereotipi popularne kulture in razumevanja prihodnosti skozi fikcijo pa tudi etičnih vidikov človekovih intervencij v naravo in naravne procese. Leta 2014 je začela izvajati kontinuirano delo K-9_topologija, v katerem analizira vzroke in posledice človeške prevlade na planetu in pod vprašaj postavlja samoumevnost antropogene miselnosti. V sklopu te umetniške raziskave in akcije se je v nadaljnjih štirih letih izrazito interdisciplinarno posvetila poglobljeni raziskavi odnosa med človekom in psom. Posamični elementi projekta so bili predstavljeni kot performans, instalacija, knjiga umetnika in fotografija. Pogovor se osredotoča na ta segment njenega dela, na razmišljanja o odnosu med človekom in živaljo in na nekatere pomembne družbene kontekste, ki definirajo njeno delo.

Ključne besede: odnos človek-pes, performativna umetnost, posthumanizem, sodobna umetnost, udomačitev divjih živali

Miha Colner (1978) je umetnostni zgodovinar, ki deluje kot kustos pri MGLC – Mednarodnemu grafičnemu likovnemu centru in Švicariji v Ljubljani. Prav tako je aktiven kot publicist, specializiran za področja fotografije, grafike, gibljive slike in različnih oblik (novo)medijske umetnosti, in občasni predavatelj. Od leta 2005 objavlja članke v časopisih, revijah, strokovnih publikacijah in na lastnem blogu. Živi in deluje v Ljubljani.
http://mihacolner.com
http://www.mglc-lj.si

Maja Smrekar (1978) je diplomirala na oddelku za kiparstvo in magistrirala na oddelku za video in nove medije Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. V svojem delu se z uporabo interdisciplinarnih raziskovalnih metod posveča obravnavi razvoja in uvajanja ideoloških konstruktov v družbo. Za predstavljanje svojih del uporablja različne umetniške medije in konceptualna orodja, kot so instalacija, performans, risba, zvok, besedilo, video in fotografija. Za umetniško delovanje je prejela pomembne nagrade, kot so zlata nika na festivalu Ars Electronica in nagrado Prešernovega sklada. Trenutno je gostujoča profesorica na oddelku za kiparstvo Akademije za likovno umetnost in oblikovanje. Živi in deluje v Ljubljani.

št. 84/85
2019
08/12/2020

eng

Recenzija

Človeška figura kot objekt

Vanja Bučan, fotografinja

Miha Colner

št. 84/85
2019
08/12/2020
https://doi.org/10.47659/m6.028.rev

9 min.

Umetnica na svojih fotografijah pogosto prikazuje komercializacijo narave, ki vse bolj postaja stvar kulture.

V članku je analizirana avtorska praksa v Berlinu delujoče fotografinje Vanje Bučan, ki v svojih delih kljub raznolikim prijemom vselej ohranja kanček prepoznavne izraznosti. Njena dela so vizualno razkošna, pomensko kompleksna, a hkrati asociativna. Avtorica se ne usmerja v neposredno refleksijo kolektivnega in intimnega vsakdana, ampak upodablja univerzalne eksistenčne motive, kjer je družbeni vidik običajno predstavljen z metaforami in alegorijami. V središče svojega dela postavlja predvsem odnos med kulturo in naravo, razmerje med človekom in njegovim okoljem ter ontologijo podobe v množični medijski cirkulaciji. Njene fotografije pa zahtevajo dobršno mero cerebralne aktivnosti in intuitivnosti, da bi lahko v njih nemara prepoznali nekatera temeljna vprašanja človeške vrste v obdobju antropocena.

Ključne besede: Anthropocene, art photography, photographic mise-en-scene, representation of nature

Vanja Bučan (1973) je fotografinja, ki v svoji praksi nenehno prehaja med dokumentarno pogojeno naracijo in režiranimi podobami, s čemer odpira univerzalna vprašanja o odnosu med človekom in naravo. Leta 2010 je diplomirala na kraljevski akademiji likovnih umetnosti v Den Haagu, Nizozemska, in od tedaj deluje kot samostojna ustvarjalka, ki se redno pojavlja na mednarodnih fotografskih festivalih in institucijah. Živi in deluje v Berlinu.
www.vanjabucan.com

št. 80/81
2018
06/12/2020

eng

Recenzija

Amalia Ulman, fotografinja in umetnica

Miha Colner

št. 80/81
2018
06/12/2020
https://doi.org/10.47659/m4.008.rev

4 min.

Sodobna potrošniška kultura se namreč izjemno pozitivno odziva na vizualne manifestacije bogastva, priljubljenosti in poželjivih življenjskih slogov, kar Instagram omogoča in spodbuja.

Miha Colner (1978) je umetnostni zgodovinar, ki deluje kot kustos in programski koordinator pri Mednarodnemu grafičnemu likovnemu centru (MGLC) / Ustvarjalnem centru Švicarija v Ljubljani. Prav tako pa je aktiven kot publicist, specializiran za področja fotografije, grafike, gibljive slike in različnih oblik (novo) medijske umetnosti, in občasni predavatelj. Med letoma 2006–2016 je bil kustos pri Photonu – Centru za sodobno fotografijo v Ljubljani. Od leta 2005 objavlja članke v časopisih, revijah, strokovnih publikacijah in na lastnem blogu. Živi in deluje v Ljubljani.
http://mihacolner.com
http://www.mglc-lj.si

Amalia Ulman (1989) je v Argentini rojena vizualna umetnica, ki je leta 2011 diplomirala na akademiji Central Saint Martins v Londonu. V svoji avtorski praksi naslavlja pojave kot so razredni boj, družbeni spol, reprezentacija posameznika v množičnih medijih in na družabnih omrežjih, pri tem pa poslužuje fotografije, videa, performativnih praks in sodobnih komunikacijskih orodij, ki pogosto presegajo klasično galerijsko prakso. Amalia Ulman živi in deluje v Los Angelesu.

Miha Colner

Avtorji

Umetniki & Projekti

prijavi se na novice in pozive za projekte in prispevke

izdaje

za avtorje

prijavi se

prijavi se na novice in pozive za projekte in prispevke

novice