Miha Colner

Miha Colner je umetnostni zgodovinar, ki deluje kot kustos pri MGLC – Mednarodnemu grafičnemu likovnemu centru in Švicariji v Ljubljani. Prav tako je aktiven kot publicist, specializiran za področja fotografije, grafike, gibljive slike in različnih oblik (novo)medijske umetnosti, in občasni predavatelj. Od leta 2005 objavlja članke v časopisih, revijah, strokovnih publikacijah in na lastnem blogu. Živi in deluje v Ljubljani.

Podobe protestov predstavljajo nemoč posameznika v boju proti institucijam in hkrati njegovo odločenost, da z majhnimi akcijami sporoči svoje videnje nikdar črno-belih družbenih procesov.

Umetnik Igor Grubić je z delom East Side Story (2006-2008) v presunljivo eksplicitni luči predstavil poskuse prvih dveh parad istospolno usmerjenih v Zagrebu in Beogradu, s tem pa je želel na kar se da neposreden način javnost soočiti s sovraštvom in nasiljem do Drugega. Pričujoče delo obravnava protestno akcijo istospolno usmerjenih, ki se niso želeli več skrivati, in posledično protestno akcijo tistih, ki nasprotujejo kakršnim koli odstopanjem od normativov. Z izjemno bogatim vizualnim jezikom je tako pokazal na anomalije družb, ki niso uspele vzpostaviti mehanizmov pravne države in zaščite svobode izražanja. Na podobno neposreden, a še vedno ambivalenten način pa se je Grubić v preteklosti loteval najrazličnejših družbenih anomalij in situacij v svoji neposredni okolici. V svojih delih in akcijah je dosledno spremljal in komentiral pojave frustracije ljudstva, ki se v obdobju t.i. tranzicije v demokracijo počuti opeharjenega za svojo prihodnost, status in življenjski standard.

ang

Čas branja: 7 min.
Tako imenovana svoboda izbire postaja neizmerno breme. Vse to sovpada z ekološko krizo, ki vpliva na vse živalske vrste, vključno s človekom.

Maja Smrekar je vizualna ustvarjalka, ki v svoji umetniški praksi naslavlja aktualne pojave sodobne družbe. V zgodnejših delih se je pogosto dotikala ljudske prežetosti s stereotipi popularne kulture in razumevanja prihodnosti skozi fikcijo pa tudi etičnih vidikov človekovih intervencij v naravo in naravne procese. Leta 2014 je začela izvajati kontinuirano delo K-9_topologija, v katerem analizira vzroke in posledice človeške prevlade na planetu in pod vprašaj postavlja samoumevnost antropogene miselnosti. V sklopu te umetniške raziskave in akcije se je v nadaljnjih štirih letih izrazito interdisciplinarno posvetila poglobljeni raziskavi odnosa med človekom in psom. Posamični elementi projekta so bili predstavljeni kot performans, instalacija, knjiga umetnika in fotografija. Pogovor se osredotoča na ta segment njenega dela, na razmišljanja o odnosu med človekom in živaljo in na nekatere pomembne družbene kontekste, ki definirajo njeno delo.

ang

ang

Čas branja: 9 min.
Umetnica na svojih fotografijah pogosto prikazuje komercializacijo narave, ki vse bolj postaja stvar kulture.

V članku je analizirana avtorska praksa v Berlinu delujoče fotografinje Vanje Bučan, ki v svojih delih kljub raznolikim prijemom vselej ohranja kanček prepoznavne izraznosti. Njena dela so vizualno razkošna, pomensko kompleksna, a hkrati asociativna. Avtorica se ne usmerja v neposredno refleksijo kolektivnega in intimnega vsakdana, ampak upodablja univerzalne eksistenčne motive, kjer je družbeni vidik običajno predstavljen z metaforami in alegorijami. V središče svojega dela postavlja predvsem odnos med kulturo in naravo, razmerje med človekom in njegovim okoljem ter ontologijo podobe v množični medijski cirkulaciji. Njene fotografije pa zahtevajo dobršno mero cerebralne aktivnosti in intuitivnosti, da bi lahko v njih nemara prepoznali nekatera temeljna vprašanja človeške vrste v obdobju antropocena.

Biografija umetnice
Vanja Bučan (1973) je fotografinja, ki v svoji praksi nenehno prehaja med dokumentarno pogojeno naracijo in režiranimi podobami, s čemer odpira univerzalna vprašanja o odnosu med človekom in naravo. Leta 2010 je diplomirala na kraljevski akademiji likovnih umetnosti v Den Haagu, Nizozemska, in od tedaj deluje kot samostojna ustvarjalka, ki se redno pojavlja na mednarodnih fotografskih festivalih in institucijah. Živi in deluje v Berlinu.
www.vanjabucan.com

ang

ang

Čas branja: 4 min.
Sodobna potrošniška kultura se namreč izjemno pozitivno odziva na vizualne manifestacije bogastva, priljubljenosti in poželjivih življenjskih slogov, kar Instagram omogoča in spodbuja.

Življenjepis umetnice
Amalia Ulman (1989) je v Argentini rojena vizualna umetnica, ki je leta 2011 diplomirala na akademiji Central Saint Martins v Londonu. V svoji avtorski praksi naslavlja pojave kot so razredni boj, družbeni spol, reprezentacija posameznika v množičnih medijih in na družabnih omrežjih, pri tem pa poslužuje fotografije, videa, performativnih praks in sodobnih komunikacijskih orodij, ki pogosto presegajo klasično galerijsko prakso. Amalia Ulman živi in deluje v Los Angelesu.

ang

ang

Čas branja: 9 min.
Z zabrisovanjem svoje vizualne identitete v javnem virtualnem prostoru, kar je v obdobju vsesplošne ekstravertnosti in narcisizma skoraj subverzivno početje, se obrača proti postulatom dominantne kulture.

Življenjepis avtorice
Nataša Berk je diplomirala na Akademiji likovnih umetnosti na Dunaju in od leta 2003 redno ustvarja in predstavlja večmedijska in interdisciplinarna dela, projekte in akcije, ki segajo od performansa, privzemanja identitet in situacij, fotografije, videa, risbe do vizualne poezije. Živi in deluje v Mariboru.

ang

ang

Fotografiranje je neka vrsta apropriacije, kakor tudi gledanje in razumevanje podob. Prav s tem določamo njihov pomen in avtorstvo.

Ivan Petrović (1973) že 20 let deluje v svetu fotografije in umetnosti kot raziskovalec, ustvarjalec in zbiralec. Od leta 1997 redno ustvarja in objavlja fotografske projekte, ki odsevajo duh prostora in časa, v katerem so nastali. V delih uporablja dokumentarne pristope in skoraj študijske principe. Leta 2011 je s fotografom Mihailom Vasiljevićem ustanovil para-institucijo Center za fotografijo (CEF), ki se ukvarja z iskanjem, ohranjanjem, zbiranjem in analiziranjem lokalnega fotografskega gradiva iz nedavne zgodovine, čeprav nima prostorov, infrastrukture in sredstev za opravljanje dejavnosti. V preteklih desetih letih je Petrović tudi lastno avtorsko prakso premaknil onkraj zgolj umetniškega izraza, saj se fenomenov fotografije vselej loteva z analitično-teoretskega stališča. Pri tem ga zanima narava fotografske podobe ter njena vloga v družbi in zgodovinopisju. V tem duhu so nastajali dolgoročni projekti, kot so Dokumenti (1997–2008), Slike (2002–), Portfolio Beograd (2015–) in najnovejša filmska produkcija. Pogovor z Ivanom Petrovićem je potekal 1. septembra 2017 v Beogradu. Pogovarjala sva se o vlogi fotografije v dominantni zgodovini, meji med lastno prakso in arhivskim delom, fotografiji kot umetnost in še marsikaj.

ang

Avtorji
Alberto Frigo Alexander W. Schindler Alex Beldea Aleš Završnik Alisha Sett Allan Sekula Amandine Freyd Ana Janeiro Ana Peraica Andrea Mubi Brighenti Andrea Palašti Andreia Alves de Oliveira Anisha Baid Anne Noble Artur Kucharczak Asko Lehmuskallio Aubrey Slaughter Ayse Lucie Batur Barbara Čeferin BIND Collective Bruno Caracol Carole Baker Caroline Molloy Cedric Kiefer Chinar Shah Christopher Pinney Clio Flego Dagmar Kolatschny David Bate Dejan Habicht Devon Schiller Dr. Dirk Schlottmann Dr. Marianna Michałowska Dr. Petja Grafenauer Emina Djukić Ferdinando Gizzi Gabriele de Seta Gabriel Uchida Geoffrey Batchen Gerry Badger Geska Helena & Robert Brečević Geska Helena Brečević Hana Čeferin Helena Vogelsang Novak Hendrik Zeitler Hrair Sarkissian Ileana L. Selejan Ilija T. Tomanić Ioan Daniel Mihalcea Ivan Petrović Iza Pevec Jaka Gerčar Janaki Somaiya Jan Babnik Jani Pirnat Jasna Jernejšek Jason Fulford Jernej Amon Prodnik Jernej Čuček Gerbec Joan Fontcuberta Joanna Zylinska John Berger John Hillman John S. Seberger John Tagg Juanita Rodríguez Karen Smith Karin Becker Ketaki Sheth Krupa Desai Ksenija Berk Laia Abril Lara Plavčak Laura Chen Lenart J. Kučić Lene Hald Lewis Bush Lia Villevieille Lisa Andergassen Louise M. Hisayasu Luka Savić Lukas Birk Maja Smrekar Manca Jevšček Marija Skočir Marjan Kodelja Marjan Smrke Marko Stojanović Martha Rosler Martin Bayer Martin Parr Matej Peljhan Matej Sitar Michelle Proksell Miha Colner Mihai Șovăială and Horațiu Șovăială Mladen Dolar Monika Schwarzler Montse Morcate Murat Durusoy Murat Germen Naomi Kritzer Nastja Ščurk Nataša Ilec Kralj nel yang Nezaket Tekin Nicholas Mirzoeff Nino Bektashashvili Olena Chervonik Onur Ciddi Panos Kompatsiaris Paolo Silvio Harald Favéro Patricia Prieto-Blanco Paula Horta Paula Roush Peter Burleigh Peter Keše Peter Koštrun Peter Rauch Renáta Liszi Richard Whitlock Robbie Cooper Robert Hariman Robi Kroflič Romana Zajec Ronnie Close Rosalind E. Krauss Samsul Alam Helal Sara Erjavec Tekavec Sarah Kofman Sibi – Bogdan Teodorescu Simon Menner Simon Podgoršek Stephen Snyder Steve Edwards Teja Miholič Urška Savič Victor Burgin Victoria Halford Vilem Flusser Witold Kanicki Yannick Cormier Živa Brglez

Naše spletno mesto uporablja piškotke za izboljšanje naših storitev. Kot uporabnik se morate strinjati z uporabo in sprejeti naše pogoje. Trenutno uporabljamo samo piškotke, ki so potrebni za normalno delovanje spletne strani. Za več informacij obiščite naš pravilnik o zasebnosti in pogoje storitev. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporabljamo, si oglejte spodnji seznam.

Ta piškotek je nujen za aplikacije PHP. Piškotek se uporablja za shranjevanje in identifikacijo edinstvenega ID-ja uporabniške seje za namen upravljanja uporabniške seje na spletnem mestu. Piškotek je sejni piškotek in se izbriše, ko so vsa okna brskalnika zaprta.

Strinjam se z uporabo piškotkov, strinjam se s pogoji storitve in pravilnikom o zasebnosti in želim še naprej uporabljati spletno stran.

prijavi se

in začni prejemati zadnje novice in informacije o pozivih za prispevke in projekte