- št. 88/89
- 2019
- 09/12/2020
Čas branja: 9 min.
Miha Colner je umetnostni zgodovinar, ki deluje kot kustos pri MGLC – Mednarodnemu grafičnemu likovnemu centru in Švicariji v Ljubljani. Prav tako je aktiven kot publicist, specializiran za področja fotografije, grafike, gibljive slike in različnih oblik (novo)medijske umetnosti, in občasni predavatelj. Od leta 2005 objavlja članke v časopisih, revijah, strokovnih publikacijah in na lastnem blogu. Živi in deluje v Ljubljani.
Umetnik Igor Grubić je z delom East Side Story (2006-2008) v presunljivo eksplicitni luči predstavil poskuse prvih dveh parad istospolno usmerjenih v Zagrebu in Beogradu, s tem pa je želel na kar se da neposreden način javnost soočiti s sovraštvom in nasiljem do Drugega. Pričujoče delo obravnava protestno akcijo istospolno usmerjenih, ki se niso želeli več skrivati, in posledično protestno akcijo tistih, ki nasprotujejo kakršnim koli odstopanjem od normativov. Z izjemno bogatim vizualnim jezikom je tako pokazal na anomalije družb, ki niso uspele vzpostaviti mehanizmov pravne države in zaščite svobode izražanja. Na podobno neposreden, a še vedno ambivalenten način pa se je Grubić v preteklosti loteval najrazličnejših družbenih anomalij in situacij v svoji neposredni okolici. V svojih delih in akcijah je dosledno spremljal in komentiral pojave frustracije ljudstva, ki se v obdobju t.i. tranzicije v demokracijo počuti opeharjenega za svojo prihodnost, status in življenjski standard.
Miha Colner je umetnostni zgodovinar, ki deluje kot kustos pri MGLC – Mednarodnemu grafičnemu likovnemu centru in Švicariji v Ljubljani. Prav tako je aktiven kot publicist, specializiran za področja fotografije, grafike, gibljive slike in različnih oblik (novo)medijske umetnosti, in občasni predavatelj. Od leta 2005 objavlja članke v časopisih, revijah, strokovnih publikacijah in na lastnem blogu. Živi in deluje v Ljubljani.
Igor Grubić je umetnik ter producent dokumentarnih filmov in televizijskih oddaj. V svojih umetniških delih se poslužuje načinov in procesov kot so film, fotografija in »site-specific« intervencija v javnem prostoru, s pomočjo katerih obravnava politične pojave v družbi. To so poglobljene umetniške raziskave o usodi zgodovinskih spomenikov, propadu industrije v vzhodni Evropi ali o položaju različnih manjšin. Leta 2019 je z delom Traces of Disappearing (In Three Acts) razstavljal v hrvaškem paviljonu na 58. beneškem bienalu. Živi in deluje v Zagrebu.
Maja Smrekar je vizualna ustvarjalka, ki v svoji umetniški praksi naslavlja aktualne pojave sodobne družbe. V zgodnejših delih se je pogosto dotikala ljudske prežetosti s stereotipi popularne kulture in razumevanja prihodnosti skozi fikcijo pa tudi etičnih vidikov človekovih intervencij v naravo in naravne procese. Leta 2014 je začela izvajati kontinuirano delo K-9_topologija, v katerem analizira vzroke in posledice človeške prevlade na planetu in pod vprašaj postavlja samoumevnost antropogene miselnosti. V sklopu te umetniške raziskave in akcije se je v nadaljnjih štirih letih izrazito interdisciplinarno posvetila poglobljeni raziskavi odnosa med človekom in psom. Posamični elementi projekta so bili predstavljeni kot performans, instalacija, knjiga umetnika in fotografija. Pogovor se osredotoča na ta segment njenega dela, na razmišljanja o odnosu med človekom in živaljo in na nekatere pomembne družbene kontekste, ki definirajo njeno delo.
Miha Colner (1978) je umetnostni zgodovinar, ki deluje kot kustos pri MGLC – Mednarodnemu grafičnemu likovnemu centru in Švicariji v Ljubljani. Prav tako je aktiven kot publicist, specializiran za področja fotografije, grafike, gibljive slike in različnih oblik (novo)medijske umetnosti, in občasni predavatelj. Od leta 2005 objavlja članke v časopisih, revijah, strokovnih publikacijah in na lastnem blogu. Živi in deluje v Ljubljani.
http://mihacolner.com
http://www.mglc-lj.si
Maja Smrekar (1978) je diplomirala na oddelku za kiparstvo in magistrirala na oddelku za video in nove medije Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. V svojem delu se z uporabo interdisciplinarnih raziskovalnih metod posveča obravnavi razvoja in uvajanja ideoloških konstruktov v družbo. Za predstavljanje svojih del uporablja različne umetniške medije in konceptualna orodja, kot so instalacija, performans, risba, zvok, besedilo, video in fotografija. Za umetniško delovanje je prejela pomembne nagrade, kot so zlata nika na festivalu Ars Electronica in nagrado Prešernovega sklada. Trenutno je gostujoča profesorica na oddelku za kiparstvo Akademije za likovno umetnost in oblikovanje. Živi in deluje v Ljubljani.
Nakupi posamičnih PDF-jev so trenutno onemogočeni.
V članku je analizirana avtorska praksa v Berlinu delujoče fotografinje Vanje Bučan, ki v svojih delih kljub raznolikim prijemom vselej ohranja kanček prepoznavne izraznosti. Njena dela so vizualno razkošna, pomensko kompleksna, a hkrati asociativna. Avtorica se ne usmerja v neposredno refleksijo kolektivnega in intimnega vsakdana, ampak upodablja univerzalne eksistenčne motive, kjer je družbeni vidik običajno predstavljen z metaforami in alegorijami. V središče svojega dela postavlja predvsem odnos med kulturo in naravo, razmerje med človekom in njegovim okoljem ter ontologijo podobe v množični medijski cirkulaciji. Njene fotografije pa zahtevajo dobršno mero cerebralne aktivnosti in intuitivnosti, da bi lahko v njih nemara prepoznali nekatera temeljna vprašanja človeške vrste v obdobju antropocena.
Biografija umetnice
Vanja Bučan (1973) je fotografinja, ki v svoji praksi nenehno prehaja med dokumentarno pogojeno naracijo in režiranimi podobami, s čemer odpira univerzalna vprašanja o odnosu med človekom in naravo. Leta 2010 je diplomirala na kraljevski akademiji likovnih umetnosti v Den Haagu, Nizozemska, in od tedaj deluje kot samostojna ustvarjalka, ki se redno pojavlja na mednarodnih fotografskih festivalih in institucijah. Živi in deluje v Berlinu.
www.vanjabucan.com
Miha Colner (1978) je umetnostni zgodovinar, ki deluje kot kustos pri MGLC – Mednarodnemu grafičnemu likovnemu centru in Švicariji v Ljubljani. Prav tako je aktiven kot publicist, specializiran za področja fotografije, grafike, gibljive slike in različnih oblik (novo)medijske umetnosti, in občasni predavatelj. Od leta 2005 objavlja članke v časopisih, revijah, strokovnih publikacijah in na lastnem blogu. Živi in deluje v Ljubljani.
Vanja Bučan (1973) je fotografinja, ki v svoji praksi nenehno prehaja med dokumentarno pogojeno naracijo in režiranimi podobami, s čemer odpira univerzalna vprašanja o odnosu med človekom in naravo. Leta 2010 je diplomirala na kraljevski akademiji likovnih umetnosti v Den Haagu, Nizozemska, in od tedaj deluje kot samostojna ustvarjalka, ki se redno pojavlja na mednarodnih fotografskih festivalih in institucijah. Živi in deluje v Berlinu.
Življenjepis umetnice
Amalia Ulman (1989) je v Argentini rojena vizualna umetnica, ki je leta 2011 diplomirala na akademiji Central Saint Martins v Londonu. V svoji avtorski praksi naslavlja pojave kot so razredni boj, družbeni spol, reprezentacija posameznika v množičnih medijih in na družabnih omrežjih, pri tem pa poslužuje fotografije, videa, performativnih praks in sodobnih komunikacijskih orodij, ki pogosto presegajo klasično galerijsko prakso. Amalia Ulman živi in deluje v Los Angelesu.
Miha Colner (1978) je umetnostni zgodovinar, ki deluje kot kustos in programski koordinator pri Mednarodnemu grafičnemu likovnemu centru (MGLC) / Ustvarjalnem centru Švicarija v Ljubljani. Prav tako pa je aktiven kot publicist, specializiran za področja fotografije, grafike, gibljive slike in različnih oblik (novo) medijske umetnosti, in občasni predavatelj. Med letoma 2006–2016 je bil kustos pri Photonu – Centru za sodobno fotografijo v Ljubljani. Od leta 2005 objavlja članke v časopisih, revijah, strokovnih publikacijah in na lastnem blogu. Živi in deluje v Ljubljani.
http://mihacolner.com
http://www.mglc-lj.si
Amalia Ulman (1989) je v Argentini rojena vizualna umetnica, ki je leta 2011 diplomirala na akademiji Central Saint Martins v Londonu. V svoji avtorski praksi naslavlja pojave kot so razredni boj, družbeni spol, reprezentacija posameznika v množičnih medijih in na družabnih omrežjih, pri tem pa poslužuje fotografije, videa, performativnih praks in sodobnih komunikacijskih orodij, ki pogosto presegajo klasično galerijsko prakso. Amalia Ulman živi in deluje v Los Angelesu.
Življenjepis avtorice
Nataša Berk je diplomirala na Akademiji likovnih umetnosti na Dunaju in od leta 2003 redno ustvarja in predstavlja večmedijska in interdisciplinarna dela, projekte in akcije, ki segajo od performansa, privzemanja identitet in situacij, fotografije, videa, risbe do vizualne poezije. Živi in deluje v Mariboru.
Miha Colner (1978) je umetnostni zgodovinar, ki deluje kot kustos in programski koordinator pri Mednarodnemu grafičnemu likovnemu centru (MGLC) / Ustvarjalnem centru Švicarija v Ljubljani. Prav tako pa je aktiven kot publicist, specializiran za področja fotografije, grafike, gibljive slike in različnih oblik (novo) medijske umetnosti, in občasni predavatelj. Med letoma 2006–2016 je bil kustos pri Photonu – Centru za sodobno fotografijo v Ljubljani. Od leta 2005 objavlja članke v časopisih, revijah, strokovnih publikacijah in na lastnem blogu. Živi in deluje v Ljubljani.
http://mihacolner.com
http://www.mglc-lj.si
Nataša Berk je diplomirala na Akademiji likovnih umetnosti na Dunaju in od leta 2003 redno ustvarja in predstavlja večmedijska in interdisciplinarna dela, projekte in akcije, ki segajo od performansa, privzemanja identitet in situacij, fotografije, videa, risbe do vizualne poezije. Živi in deluje v Mariboru.
Ivan Petrović (1973) že 20 let deluje v svetu fotografije in umetnosti kot raziskovalec, ustvarjalec in zbiralec. Od leta 1997 redno ustvarja in objavlja fotografske projekte, ki odsevajo duh prostora in časa, v katerem so nastali. V delih uporablja dokumentarne pristope in skoraj študijske principe. Leta 2011 je s fotografom Mihailom Vasiljevićem ustanovil para-institucijo Center za fotografijo (CEF), ki se ukvarja z iskanjem, ohranjanjem, zbiranjem in analiziranjem lokalnega fotografskega gradiva iz nedavne zgodovine, čeprav nima prostorov, infrastrukture in sredstev za opravljanje dejavnosti. V preteklih desetih letih je Petrović tudi lastno avtorsko prakso premaknil onkraj zgolj umetniškega izraza, saj se fenomenov fotografije vselej loteva z analitično-teoretskega stališča. Pri tem ga zanima narava fotografske podobe ter njena vloga v družbi in zgodovinopisju. V tem duhu so nastajali dolgoročni projekti, kot so Dokumenti (1997–2008), Slike (2002–), Portfolio Beograd (2015–) in najnovejša filmska produkcija. Pogovor z Ivanom Petrovićem je potekal 1. septembra 2017 v Beogradu. Pogovarjala sva se o vlogi fotografije v dominantni zgodovini, meji med lastno prakso in arhivskim delom, fotografiji kot umetnost in še marsikaj.
Miha Colner(1978) je umetnostni zgodovinar, ki deluje kot kustos in programski koordinator pri Mednarodnemu grafičnemu likovnemu centru (MGLC) / Ustvarjalnem centru Švicarija v Ljubljani. Prav tako pa je aktiven kot publicist, specializiran za področja fotografije, grafike, gibljive slike in različnih oblik (novo)medijske umetnosti, in občasni predavatelj. Med leti 2006-2016 je bil kustos pri Photonu – Centru za sodobno fotografijo v Ljubljani. Od leta 2005 objavlja članke v časopisih, revijah, strokovnih publikacijah in na lastnem blogu. Živi in deluje v Ljubljani.
http://mihacolner.com
http://www.mglc-lj.si
Nakupi posamičnih PDF-jev so trenutno onemogočeni.
Naše spletno mesto uporablja piškotke za izboljšanje naših storitev. Kot uporabnik se morate strinjati z uporabo in sprejeti naše pogoje. Trenutno uporabljamo samo piškotke, ki so potrebni za normalno delovanje spletne strani. Za več informacij obiščite naš pravilnik o zasebnosti in pogoje storitev. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporabljamo, si oglejte spodnji seznam.
Ta piškotek je nujen za aplikacije PHP. Piškotek se uporablja za shranjevanje in identifikacijo edinstvenega ID-ja uporabniške seje za namen upravljanja uporabniške seje na spletnem mestu. Piškotek je sejni piškotek in se izbriše, ko so vsa okna brskalnika zaprta.
Strinjam se z uporabo piškotkov, strinjam se s pogoji storitve in pravilnikom o zasebnosti in želim še naprej uporabljati spletno stran.