Fotografija - teorija -Vizualna kultura

International webpage

Miha Colner

Miha Colner je umetnostni zgodovinar, ki deluje kot kustos pri MGLC – Mednarodnemu grafičnemu likovnemu centru in Švicariji v Ljubljani. Prav tako je aktiven kot publicist, specializiran za področja fotografije, grafike, gibljive slike in različnih oblik (novo)medijske umetnosti, in občasni predavatelj. Od leta 2005 objavlja članke v časopisih, revijah, strokovnih publikacijah in na lastnem blogu. Živi in deluje v Ljubljani.

Podobe protestov predstavljajo nemoč posameznika v boju proti institucijam in hkrati njegovo odločenost, da z majhnimi akcijami sporoči svoje videnje nikdar črno-belih družbenih procesov.

Umetnik Igor Grubić je z delom East Side Story (2006-2008) v presunljivo eksplicitni luči predstavil poskuse prvih dveh parad istospolno usmerjenih v Zagrebu in Beogradu, s tem pa je želel na kar se da neposreden način javnost soočiti s sovraštvom in nasiljem do Drugega. Pričujoče delo obravnava protestno akcijo istospolno usmerjenih, ki se niso želeli več skrivati, in posledično protestno akcijo tistih, ki nasprotujejo kakršnim koli odstopanjem od normativov. Z izjemno bogatim vizualnim jezikom je tako pokazal na anomalije družb, ki niso uspele vzpostaviti mehanizmov pravne države in zaščite svobode izražanja. Na podobno neposreden, a še vedno ambivalenten način pa se je Grubić v preteklosti loteval najrazličnejših družbenih anomalij in situacij v svoji neposredni okolici. V svojih delih in akcijah je dosledno spremljal in komentiral pojave frustracije ljudstva, ki se v obdobju t.i. tranzicije v demokracijo počuti opeharjenega za svojo prihodnost, status in življenjski standard.

eng

Tako imenovana svoboda izbire postaja neizmerno breme. Vse to sovpada z ekološko krizo, ki vpliva na vse živalske vrste, vključno s človekom.

Maja Smrekar je vizualna ustvarjalka, ki v svoji umetniški praksi naslavlja aktualne pojave sodobne družbe. V zgodnejših delih se je pogosto dotikala ljudske prežetosti s stereotipi popularne kulture in razumevanja prihodnosti skozi fikcijo pa tudi etičnih vidikov človekovih intervencij v naravo in naravne procese. Leta 2014 je začela izvajati kontinuirano delo K-9_topologija, v katerem analizira vzroke in posledice človeške prevlade na planetu in pod vprašaj postavlja samoumevnost antropogene miselnosti. V sklopu te umetniške raziskave in akcije se je v nadaljnjih štirih letih izrazito interdisciplinarno posvetila poglobljeni raziskavi odnosa med človekom in psom. Posamični elementi projekta so bili predstavljeni kot performans, instalacija, knjiga umetnika in fotografija. Pogovor se osredotoča na ta segment njenega dela, na razmišljanja o odnosu med človekom in živaljo in na nekatere pomembne družbene kontekste, ki definirajo njeno delo.

eng

Umetnica na svojih fotografijah pogosto prikazuje komercializacijo narave, ki vse bolj postaja stvar kulture.

V članku je analizirana avtorska praksa v Berlinu delujoče fotografinje Vanje Bučan, ki v svojih delih kljub raznolikim prijemom vselej ohranja kanček prepoznavne izraznosti. Njena dela so vizualno razkošna, pomensko kompleksna, a hkrati asociativna. Avtorica se ne usmerja v neposredno refleksijo kolektivnega in intimnega vsakdana, ampak upodablja univerzalne eksistenčne motive, kjer je družbeni vidik običajno predstavljen z metaforami in alegorijami. V središče svojega dela postavlja predvsem odnos med kulturo in naravo, razmerje med človekom in njegovim okoljem ter ontologijo podobe v množični medijski cirkulaciji. Njene fotografije pa zahtevajo dobršno mero cerebralne aktivnosti in intuitivnosti, da bi lahko v njih nemara prepoznali nekatera temeljna vprašanja človeške vrste v obdobju antropocena.

eng

Sodobna potrošniška kultura se namreč izjemno pozitivno odziva na vizualne manifestacije bogastva, priljubljenosti in poželjivih življenjskih slogov, kar Instagram omogoča in spodbuja.
Sodobna potrošniška kultura se namreč izjemno pozitivno odziva na vizualne manifestacije bogastva, priljubljenosti in poželjivih življenjskih slogov, kar Instagram omogoča in spodbuja.

eng

Z zabrisovanjem svoje vizualne identitete v javnem virtualnem prostoru, kar je v obdobju vsesplošne ekstravertnosti in narcisizma skoraj subverzivno početje, se obrača proti postulatom dominantne kulture.
Z zabrisovanjem svoje vizualne identitete v javnem virtualnem prostoru, kar je v obdobju vsesplošne ekstravertnosti in narcisizma skoraj subverzivno početje, se obrača proti postulatom dominantne kulture.
Fotografiranje je neka vrsta apropriacije, kakor tudi gledanje in razumevanje podob. Prav s tem določamo njihov pomen in avtorstvo.

Ivan Petrović (1973) že 20 let deluje v svetu fotografije in umetnosti kot raziskovalec, ustvarjalec in zbiralec. Od leta 1997 redno ustvarja in objavlja fotografske projekte, ki odsevajo duh prostora in časa, v katerem so nastali. V delih uporablja dokumentarne pristope in skoraj študijske principe. Leta 2011 je s fotografom Mihailom Vasiljevićem ustanovil para-institucijo Center za fotografijo (CEF), ki se ukvarja z iskanjem, ohranjanjem, zbiranjem in analiziranjem lokalnega fotografskega gradiva iz nedavne zgodovine, čeprav nima prostorov, infrastrukture in sredstev za opravljanje dejavnosti. V preteklih desetih letih je Petrović tudi lastno avtorsko prakso premaknil onkraj zgolj umetniškega izraza, saj se fenomenov fotografije vselej loteva z analitično-teoretskega stališča. Pri tem ga zanima narava fotografske podobe ter njena vloga v družbi in zgodovinopisju. V tem duhu so nastajali dolgoročni projekti, kot so Dokumenti (1997–2008), Slike (2002–), Portfolio Beograd (2015–) in najnovejša filmska produkcija. Pogovor z Ivanom Petrovićem je potekal 1. septembra 2017 v Beogradu. Pogovarjala sva se o vlogi fotografije v dominantni zgodovini, meji med lastno prakso in arhivskim delom, fotografiji kot umetnost in še marsikaj.

Avtorji

Za boljšo kvaliteto klikni na fotografijo.

prijavi se

in začni prejemati zadnje novice in informacije o pozivih za prispevke in projekte
novice

Proposals deadline: July 27, 2020 (extended to August 10!). Contributions deadline: September 21, 2020 (extended to October 5, 2020!)

Kdaj: 27. junij 2019 ob 10.00
Trajanje:
90 min
Kje: Prvo preddverje Cankarjevega doma, Prešernova cesta 10, 1000 Ljubljana (vhod iz pasaže Maximarket)
Delavnico vodita: Leopold Štefanič in Neža Ternik

ROK PRIJAVE: do srede 24.1. 2018.
Prijave sprejemamo po elektronski pošti info@membrana.si in/ali na naslov Membrana, Maurerjeva 8, 1000 Ljubljana.

ROK PRIJAVE: do srede 24.1. 2018.
Prijave sprejemamo po elektronski pošti info@membrana.si in/ali na naslov Membrana, Maurerjeva 8, 1000 Ljubljana.

Prijave sprejemamo do vključno četrtka 16.3.2017 na:
elektronski naslov: info@membrana.si
in/ali
poštni naslov: Membrana, Maurerjeva 8, 1000 Ljubljana

24. 11. 2016 ob 19.00 v Slovenski kinoteki z Godardovim filmskim esejem Hvalnica ljubezni (Éloge de l’amour, 2001) napovedujemo novo fotografsko-filmsko knjižno zbirko Kamera.

Naše spletno mesto uporablja piškotke za izboljšanje naših storitev. Kot uporabnik se morate strinjati z uporabo in sprejeti naše pogoje. Trenutno uporabljamo samo piškotke, ki so potrebni za normalno delovanje spletne strani. Za več informacij obiščite naš pravilnik o zasebnosti in pogoje storitev. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporabljamo, si oglejte spodnji seznam.

Ta piškotek je nujen za aplikacije PHP. Piškotek se uporablja za shranjevanje in identifikacijo edinstvenega ID-ja uporabniške seje za namen upravljanja uporabniške seje na spletnem mestu. Piškotek je sejni piškotek in se izbriše, ko so vsa okna brskalnika zaprta.

Strinjam se z uporabo piškotkov, strinjam se s pogoji storitve in pravilnikom o zasebnosti in želim še naprej uporabljati spletno stran.