Gospodar

93/94

“Če boj za oblast, ki ga predstavlja findomska fotografija, uokvirimo na ta način, je dejansko zgolj vaba, in podobe storijo natanko to, kar so se namenile. Svobodni kritik je s tem, ko kritizira ponavljanje in potvorjenost moškosti, rekrutiran za performativno dolžnost ohranjanja eroto-ekonomije.”

— nel yang

Uvodnik

Gospodar je bil s svojo podobo povezan že pred izumom fotografskega aparata – v kovancih, kipih, na slikah in v drugih medijih –, a zdi se, da je fotografija tako nadaljevala kot zapletla odnos med gospodarjem in podobo. Kot prej lahko gospodar uprizarja portrete in javne performanse, da si zagotovi dominacijo preko javnega kroženja svoje podobe ali podob. A »prispevek« fotografije v odnosu med gospodarjem in podobo ni bil le v večjem prepletu gospodarja s podobo. Vsaj od začetka 20. stoletja je postalo jasno, da lahko fotografija hkrati zajame še nekaj: nepričakovano, nenamerno, presežek, ki uhaja nadzoru. Poleg tega so množično širjenje delanja podob v začetku 21. stoletja ter spremenjena ekosistema informacij in komunikacij pomenili, da je postal nadzor nad lastno javno podobo negotov postopek, ki ga v veliki meri narekujeta širši družbeni »aparat«, ki generira slike, in algoritmična logika. Starodavna dialektika med gospodarjem in služabnikom se zdi v veliki meri obrnjena na glavo – gospodar je čedalje večji služabnik svoje lastne reprezentacije, svojega najbolj deljivega skupnega javnega vizualnega imenovalca, pa najsi ga obožujejo, sovražijo ali kritizirajo. Ali gospodar postaja vse večji služabnik lastne reprezentacije? Je ta reprezentacija izpraznjena, je postala »zgolj« abstraktna vizualizacija moči, ločena od katerekoli značilnosti gospodarja? Ali smo vstopili v novo dobo figure gospodarja brez mogočnosti ali karizme, gospodarja, ki nima nobenega znaka dostojanstva – gospodarja, ki je gospodar le še v smislu politične moči, nima pa nobenih »velikih« vizualnih znakov zgodovinskih oseb iz preteklosti? Pričujoča številka revije Fotografija poskuša odgovoriti na vprašanja: Kakšno vlogo igrajo fotografije v ustvarjanju, utrjevanju ali subvertiranju (podob) gospodarja? Ali fotografije zavedno ali nezavedno legitimizirajo moč ali pa moč na novo razdelijo v širšem družbenem omrežju znakov? Kakšna je njihova vloga pri subjektovem spoštovanju oblasti, pri uboganju gospodarjevih pravil? Je dominacija preko vizualnih znakov danes nujen pogoj za družbeno dominacijo ali pa je to le stranski spektakel?

Vsebina

Titovo sproščeno vedenje pred objektivom lahko razumemo kot odkrito priznanje vladajočega režima, da gre pri fotografiji za izdelovanje in konstruiranje, ne pa za nevtralno dokumentiranje resničnosti.

Tito in fotoaparat v Galeriji Fotografija predstavlja skrbno kuriran izbor del, ki jih je v poznih sedemdesetih letih posnel fotograf Josipa Broza Tita Joco Žnidaršič. Podobe prikazujejo Tita kot politično osebnost, ki se je globoko zavedala potenciala fotografskega medija; poleg tega tudi fotografije, na katerih je moč videti Tita pri fotografiranju (med drugim tudi samega Joca Žnidaršiča). Slednje kažejo, da se je polarizirajoči jugoslovanski predsednik le malo trudil, da bi prikril zabavo z medijem. Besedilo obravnava dinamiko moči med maršalom in Žnidaršičem, ki niha med fotografijo in politiko.

Biografija umetnika
Joco Žnidaršič (r. 1938, Šoštanj) je slovenski fotograf. Leta 1963 je absolviral na ljubljanski medicinski fakulteti. Delal je kot fotoreporter pri Študentski tribuni in Tovarišu, od leta 1974 pa do upokojitve kot urednik fotografije pri časopisnem podjetju Delo. Poleg novinarskega dela je ustvaril številne fotomonografije, ki so mu prinesle sloves enega najvidnejših slovenskih umetniških in reporterskih fotografov. Prejel je več kot petdeset domačih in tujih nagrad in priznanj za svoje delo. Nekatere najpomembnejše med njimi so: nagrada Prešernovega sklada, Župančičeva nagrada, Puharjeva plaketa za življenjsko delo, nagrada Consortium veritatis – najvišje slovensko priznanje za novinarsko delo. Je prvi prejemnik nagrade World Press Photo na Slovenskem. Leta 2009 ga je predsednik republike Slovenije Danilo Türk odlikoval z zlatim redom za zasluge za življenjsko delo na fotografskem področju in za velik prispevek k prepoznavnosti Slovenije. Leta 2013 je prejel nagrado glavnega mesta Ljubljane, leta 2017 pa ga je predsednik države Borut Pahor odlikoval z redom za zasluge, ki ga je prejel kot soavtor v skupini ustvarjalcev akcije Slovenija, moja dežela. Deluje kot svobodni fotoreporter na področju reportaže in umetniške fotografije in je solastnik založbe Veduta AŽ, d.o.o., ki izdaja fotomonografije.

 

Presunilo me je, kako lahko minljivost (in celo že sama misel na možni neuspeh) politične ideje občasno deluje bolj komično in bolj tragično kot inherentna minljivost človeškega življenja.

Fundus prizadevanja se osredotoča na tekočo raziskavo Jasmine Cibic o ideji političnih daril kulture, o njihovi vlogi v nacionalnih in političnih strukturah v trenutkih evropske krize v 20. stoletju. Razstava v Muzeju sodobne umetnosti v Ljubljani (MSUM), ki jo je postavil Igor Španjol, zajema več Cibičevih zadnjih del: Vsa moč, ki se stopi v hrup, Fundus prizadevanja, Duh naših potreb in 20-letni umetniški projekt, film Darilo. Avtorica trdi, da večdelni razstavi uspe strašansko dobro prikazati pogosto spregledane manifestacije »mehke moči«, s čimer osvetli zgodovinske, antropološke in sociološke vidike političnih daril in predlaga ustrezne premisleke o pomenu pojmov, kot so »javna umetnost«, »Internacionalizem« in »nacionalna kultura«.

Biografija umetnice
Jasmina Cibic (r.1979, Ljubljana) je v Londonu delujoča umetnica na področjih performansa, instalacije in filma, ki posega po različnih dejavnostih, medijih in gledaliških taktikah, da bi redefinirala ali na novo premislila neko specifično ideološko formacijo in okvire (kot npr. umetnost in arhitekturo), ki jih ta uporablja. V svojem delu vzporeja konstrukcijo nacionalne kulture in njeno rabo za politične cilje ter pri tem obravnava brezčasnost psiholoških in mehkih mehanizmov moči, ki jih avtoritarne strukture uporabljajo pri svojem vračanju in ponovnem iznajdevanju. Jasmina Cibic je predstavljala Slovenijo na 55. beneškem bienalu s projektom »Za naše gospodarstvo in kulturo«. Nominirana je bila za Jarman Award (2018) in je prejemnica MAC International Ulster Bank Prize ter nagrade Charlottenborg Fonden (2016). V bližnji prihodnosti pripravlja samostojne razstave v Muzeju sodobne umetnosti v Lyonu, Umetnostnem muzeju v Lodžu in Museum der Moderne v Salzburgu. Nedavno monografijo Jasmine Cibic Spielraum sta izdala BALTIC in Distanz, monografijo NADA pa založba Kerber in Kunstmuseen Krefeld.
Splet: http://jasminacibic.org/

Reprezentacija Gospodarja, kot bi bil sam rad prikazan, vključuje ideologijo, ki je v nasprotju z realnostjo njegovih dejanj. Ne gre samo za bitko med civilno družbo in vlado, temveč tudi za boj za lastništvo podobe Gospodarja in njegovo vsebino.

Cilj prispevka je dokumentirati in kontekstualizirati vizualne podobe s protestov, ki so se začeli v Sloveniji v prvi polovici leta 2020, s poudarkom na podobi gospodarja, preden bodo slike izginile v vrtincu nenehno spreminjajočih se zgodovin, ki jih bodo pisali še neznani zmagovalci. V prispevku proučujem, kako so se umetniki in drugi ustvarjalci v težkih časih pridružili protestniškemu gibanju ter dali na razpolago svoja telesa in vizualno produkcijo, pri čemer se ta prispevek osredotoča le na slednjo.

Čas branja: 21 min.
Če boj za oblast, ki ga predstavlja findomska fotografija, uokvirimo na ta način, je dejansko zgolj vaba, in podobe storijo natanko to, kar so se namenile. Svobodni kritik je s tem, ko kritizira ponavljanje in potvorjenost moškosti, rekrutiran za performativno dolžnost ohranjanja eroto-ekonomije.

Finančna dominacija (findom) je fetišistična praksa, pri kateri podrejeni partner dobiva erotični užitek, ko dominantnemu partnerju oziroma denarnemu gospodarju pošilja denar. Denarni gospodarji delajo fotografije, ki naj bi pri denarnih sužnjih to željo izzvale, kar pomeni, da v bistvu vzbujajo željo po pošiljanju denarja. Esej se ukvarja s tem porajajočim se žanrom na videz samopromocijske fotografije kot z žanrom fotografske performativnosti (Levin 2009). Namesto želje po zajetju ali reprezentaciji (Batchen 1999) te podobe izkazujejo koreografijo fotografske performativnosti, ki vključuje tako gospodarje (kot tvorce) kot sužnje (kot gledalce). Čeprav bi si zaradi skladnosti z obliko in ekonomsko prakso lahko tolmačili, da so gospodarji zdaj sužnji, ta esej zagovarja tezo, da te podobe vabijo k performiranju dominacije, podreditve in kritike na poti v širše performative vzburjenja in izzivanja. Kar kritiki in družbeni analitiki dojemajo kot oblast (ekonomsko, erotično ali drugo), je dejansko želja na svojih šivih, v procesu dejavne in sodelovalne kompozicije.

Impresum

FOTOGRAFIJA 93, 94 / 2020 • ISSN 1408-3566 •

izdajatelj revije Fotografija: Membrana, Maurerjeva 8, 1000 Ljubljana • tel.: +386 (0) 31 777 959 • e-pošta: info@membrana.si
urednika: Jan Babnik (gl. In odg. urednik), Ilija T. Tomanić
uredniški odbor: Mark Curran (Dublin Institute of Technology, Irska; Freie Universität Berlin, Nemčija), Ana Peraica (neodvisna raziskovalka, poučevalka, Hrvaška), Witold Kanicki (UAP Poznań, Poljska), Miha Colner (Mednarodni grafični likovni center, MGLC, Ljubljana, Slovenija), Lenart Kučić (neodvisni novinar, Pod črto, Slovenija), Emina Djukić (Univerza v Ljubljani, Slovenija), Jasna Jernejšek (neodvisna raziskovalka, kuratorka, Slovenija), Asko Lehmuskallio (Univerza Tampere, Finska), Devon Schiller (neodvisni raziskovalec, ZDA), dr. Robert Hariman (Univerza Northwestern, ZDA), dr. Murat Germen (Sabanci University, Istanbul), Alisha Sett (Jnanapravaha Mumbaj, India), dr. Andreia Alves De Oliveira, dr. John Hillman (Univerza v Birminghamu)
avtorji prispevkov: Krupa Desai, nel yang, Petja Grafenauer, Jaka Gerčar, Ana Janeiro, Teja Miholič, Olena Chervonik, Geoffrey Batchen, Mladen Dolar, Luka Savić, Juanita Rodríguez
projekti in fotografije: Jasmina Cibic, Joco Žnidaršič, Vuk Ćosić, Željko Stevanić, Ištvan Išt Huzjan, Jaša Jenull, Miha Zadnikar, Borut Krajnc, Brane Solce, ADDK, Joško Suhadolnik, Ana Janeiro, Orlando Fals Borda, Efraín García-Egar
prevodi: Sonja Benčina, Tadej Turnšek, Jaka Andrej Vojevec, Miha Marek • jezikovni pregled slovenščine: Nina Žitko Pucer, Sonja Benčina • jezikovni pregled angleščine: Sonja Benčina
oblikovanje: Primož Pislak
priprava za tisk in tisk: Cicero • naklada: 400 izvodov

izid revije je finančno podprla Javna agencija za knjigo Republike Slovenije • vse fotografije in besedila
© Membrana, razen tam, kjer je navedeno drugače • fotografija na naslovnici: Bližnji posnetek Nehruja s cvetjem. Št. NML-60878 v albumu »Džavaharlal Nehru v Sovjetski zvezi« (Moskva: Državna založba za likovno umetnost, 1995). Reprodukcija z dovoljenjem knjižnice Nehru Memorial Library, New Delhi • fotografija na zadnji strani: Harris & Ewing, senator Warren R. Austin, 1. julij 1939. Library of Congress Prints and Photographs Division Washington.

Naše spletno mesto uporablja piškotke za izboljšanje naših storitev. Kot uporabnik se morate strinjati z uporabo in sprejeti naše pogoje. Trenutno uporabljamo samo piškotke, ki so potrebni za normalno delovanje spletne strani. Za več informacij obiščite naš pravilnik o zasebnosti in pogoje storitev. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporabljamo, si oglejte spodnji seznam.

Ta piškotek je nujen za aplikacije PHP. Piškotek se uporablja za shranjevanje in identifikacijo edinstvenega ID-ja uporabniške seje za namen upravljanja uporabniške seje na spletnem mestu. Piškotek je sejni piškotek in se izbriše, ko so vsa okna brskalnika zaprta.

Strinjam se z uporabo piškotkov, strinjam se s pogoji storitve in pravilnikom o zasebnosti in želim še naprej uporabljati spletno stran.

prijavi se

in začni prejemati zadnje novice in informacije o pozivih za prispevke in projekte