Gospodar
- Fotografija št. 93/94
- 2020
uvodnik
uvodnik
Gospodar je bil s svojo podobo povezan že pred izumom fotografskega aparata – v kovancih, kipih, na slikah in v drugih medijih –, a zdi se, da je fotografija tako nadaljevala kot zapletla odnos med gospodarjem in podobo. Kot prej lahko gospodar uprizarja portrete in javne performanse, da si zagotovi dominacijo preko javnega kroženja svoje podobe ali podob. A »prispevek« fotografije v odnosu med gospodarjem in podobo ni bil le v večjem prepletu gospodarja s podobo. Vsaj od začetka 20. stoletja je postalo jasno, da lahko fotografija hkrati zajame še nekaj: nepričakovano, nenamerno, presežek, ki uhaja nadzoru. Poleg tega so množično širjenje delanja podob v začetku 21. stoletja ter spremenjena ekosistema informacij in komunikacij pomenili, da je postal nadzor nad lastno javno podobo negotov postopek, ki ga v veliki meri narekujeta širši družbeni »aparat«, ki generira slike, in algoritmična logika. Starodavna dialektika med gospodarjem in služabnikom se zdi v veliki meri obrnjena na glavo – gospodar je čedalje večji služabnik svoje lastne reprezentacije, svojega najbolj deljivega skupnega javnega vizualnega imenovalca, pa najsi ga obožujejo, sovražijo ali kritizirajo. Ali gospodar postaja vse večji služabnik lastne reprezentacije? Je ta reprezentacija izpraznjena, je postala »zgolj« abstraktna vizualizacija moči, ločena od katerekoli značilnosti gospodarja? Ali smo vstopili v novo dobo figure gospodarja brez mogočnosti ali karizme, gospodarja, ki nima nobenega znaka dostojanstva – gospodarja, ki je gospodar le še v smislu politične moči, nima pa nobenih »velikih« vizualnih znakov zgodovinskih oseb iz preteklosti? Pričujoča številka revije Fotografija poskuša odgovoriti na vprašanja: Kakšno vlogo igrajo fotografije v ustvarjanju, utrjevanju ali subvertiranju (podob) gospodarja? Ali fotografije zavedno ali nezavedno legitimizirajo moč ali pa moč na novo razdelijo v širšem družbenem omrežju znakov? Kakšna je njihova vloga pri subjektovem spoštovanju oblasti, pri uboganju gospodarjevih pravil? Je dominacija preko vizualnih znakov danes nujen pogoj za družbeno dominacijo ali pa je to le stranski spektakel?
umetniki in projekti
vsebina
- št. 93/94
- 2020
- 23/12/2020
Tito in fotoaparat v Galeriji Fotografija predstavlja skrbno kuriran izbor del, ki jih je v poznih sedemdesetih letih posnel fotograf Josipa Broza Tita Joco Žnidaršič. Podobe prikazujejo Tita kot politično osebnost, ki se je globoko zavedala potenciala fotografskega medija; poleg tega tudi fotografije, na katerih je moč videti Tita pri fotografiranju (med drugim tudi samega Joca Žnidaršiča). Slednje kažejo, da se je polarizirajoči jugoslovanski predsednik le malo trudil, da bi prikril zabavo z medijem. Besedilo obravnava dinamiko moči med maršalom in Žnidaršičem, ki niha med fotografijo in politiko.
Jaka Gerčar (r. 1995, Ljubljana) je mladi raziskovalec na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Raziskovalno se posveča zlasti analizi bralnih praks v humanistiki, založniškim študijam in vplivu digitalnih medijev na družbo. Piše tudi esejistiko in kritiko na področjih filozofije, literature in umetnosti. Skrbi za založništvo pri zavodu Membrana in ima vlogo glavnega urednika nizozemske revije za fotografsko teorijo Depth of Field (Leiden University Press).
Joco Žnidaršič (r. 1938, Šoštanj) je slovenski fotograf. Leta 1963 je absolviral na ljubljanski medicinski fakulteti. Delal je kot fotoreporter pri Študentski tribuni in Tovarišu, od leta 1974 pa do upokojitve kot urednik fotografije pri časopisnem podjetju Delo. Poleg novinarskega dela je ustvaril številne fotomonografije, ki so mu prinesle sloves enega najvidnejših slovenskih umetniških in reporterskih fotografov. Prejel je več kot petdeset domačih in tujih nagrad in priznanj za svoje delo. Nekatere najpomembnejše med njimi so: nagrada Prešernovega sklada, Župančičeva nagrada, Puharjeva plaketa za življenjsko delo, nagrada Consortium veritatis – najvišje slovensko priznanje za novinarsko delo. Je prvi prejemnik nagrade World Press Photo na Slovenskem. Leta 2009 ga je predsednik republike Slovenije Danilo Türk odlikoval z zlatim redom za zasluge za življenjsko delo na fotografskem področju in za velik prispevek k prepoznavnosti Slovenije. Leta 2013 je prejel nagrado glavnega mesta Ljubljane, leta 2017 pa ga je predsednik države Borut Pahor odlikoval z redom za zasluge, ki ga je prejel kot soavtor v skupini ustvarjalcev akcije Slovenija, moja dežela. Deluje kot svobodni fotoreporter na področju reportaže in umetniške fotografije in je solastnik založbe Veduta AŽ, d.o.o., ki izdaja fotomonografije.
- št. 93/94
- 2020
- 23/12/2020
Fundus prizadevanja se osredotoča na tekočo raziskavo Jasmine Cibic o ideji političnih daril kulture, o njihovi vlogi v nacionalnih in političnih strukturah v trenutkih evropske krize v 20. stoletju. Razstava v Muzeju sodobne umetnosti v Ljubljani (MSUM), ki jo je postavil Igor Španjol, zajema več Cibičevih zadnjih del: Vsa moč, ki se stopi v hrup, Fundus prizadevanja, Duh naših potreb in 20-letni umetniški projekt, film Darilo. Avtorica trdi, da večdelni razstavi uspe strašansko dobro prikazati pogosto spregledane manifestacije »mehke moči«, s čimer osvetli zgodovinske, antropološke in sociološke vidike političnih daril in predlaga ustrezne premisleke o pomenu pojmov, kot so »javna umetnost«, »Internacionalizem« in »nacionalna kultura«.
- Ključne besede: Fundus prizadevanja, kulturna politika, multimedialnost, nacionalizem, politična darila kulture, politika, še malo in, umetnost in družbena moč
Jaka Gerčar (1995, Ljubljana) je mladi raziskovalec na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Raziskovalno se posveča zlasti analizi bralnih praks v humanistiki, založniškim študijam in vplivu digitalnih medijev na družbo. Piše tudi esejistiko in kritiko na področjih filozofije, literature in umetnosti. Skrbi za založništvo pri zavodu Membrana in ima vlogo glavnega urednika nizozemske revije za fotografsko teorijo, Depth of Field (Leiden University Press).
Jasmina Cibic (r.1979, Ljubljana) je v Londonu delujoča umetnica na področjih performansa, instalacije in filma, ki posega po različnih dejavnostih, medijih in gledaliških taktikah, da bi redefinirala ali na novo premislila neko specifično ideološko formacijo in okvire (kot npr. umetnost in arhitekturo), ki jih ta uporablja. V svojem delu vzporeja konstrukcijo nacionalne kulture in njeno rabo za politične cilje ter pri tem obravnava brezčasnost psiholoških in mehkih mehanizmov moči, ki jih avtoritarne strukture uporabljajo pri svojem vračanju in ponovnem iznajdevanju. Jasmina Cibic je predstavljala Slovenijo na 55. beneškem bienalu s projektom »Za naše gospodarstvo in kulturo«. Nominirana je bila za Jarman Award (2018) in je prejemnica MAC International Ulster Bank Prize ter nagrade Charlottenborg Fonden (2016). V bližnji prihodnosti pripravlja samostojne razstave v Muzeju sodobne umetnosti v Lyonu, Umetnostnem muzeju v Lodžu in Museum der Moderne v Salzburgu. Nedavno monografijo Jasmine Cibic Spielraum sta izdala BALTIC in Distanz, monografijo NADA pa založba Kerber in Kunstmuseen Krefeld.
Splet: http://jasminacibic.org/
- Hobsbawm, E., 1992. The Invention of Tradition. Cambridge: Cambridge University Press.
- Mauss, M., 2002. The Gift. London: Routledge.
- Nye, J., 2009. Soft Power: The Means To Success In World Politics. London: Hachette.
PRENESI PDF:
- št. 93/94
- 2020
- 21/12/2020
Cilj prispevka je dokumentirati in kontekstualizirati vizualne podobe s protestov, ki so se začeli v Sloveniji v prvi polovici leta 2020, s poudarkom na podobi gospodarja, preden bodo slike izginile v vrtincu nenehno spreminjajočih se zgodovin, ki jih bodo pisali še neznani zmagovalci. V prispevku proučujem, kako so se umetniki in drugi ustvarjalci v težkih časih pridružili protestniškemu gibanju ter dali na razpolago svoja telesa in vizualno produkcijo, pri čemer se ta prispevek osredotoča le na slednjo.
- Ključne besede: fotografije protestov, kulturni protesti, protest, protest in sodobna umetnost
Dr. Petja Grafenauer (r. 1976, Ljubljana) je docentka na Katedri za teorijo UL ALUO. Leta 2010 je doktorirala s temo Vzporedna slikarska linija: slovensko slikarstvo razširjenega statusa vizualnega 1926–2009 (mentor dr. Jure Mikuž). Je specialistka za lokalno in regijsko umetnost po drugi svetovni vojni, predvsem slikarstvo in sodobno umetnost. Od leta 2012 raziskuje tudi preseke ekonomije in umetnosti. Svoje raziskovanje redno objavlja v znanstvenih, strokovnih in poljudnih medijih. Napisala in uredila je več knjig o vizualni umetnosti, med drugim raziskavo obdobja pop arta v Sloveniji Neuvrščeni pop (2017), knjigo besedil Zdenke Badovinac Avtentični interes (2010) in monografijo slikarja Aleksija Kobala (2008). petja.grafenauer@gmail.com
- Čobec, Aleksander. 2020. »Zakaj se ministrstvo ne pogovarja s protestniki? Pogovor z državno sekretarko Ignacijo Fridl Jarc.« Program Ars, RTV. 19 junij. Dostopno tukaj.
- Fridl Jarc, Ignacija. 2020. »Odziv državne sekretarke na torkov protest Aktiva delavk in delavcev v kulturi.« Ministrstvo za kulturo, 27. maj. Dostopno tukaj.
- Janša, Janez. 2020. s.t. (Kultura smrti, ne pa umetnost. Zavržno. #sramota). Komentar na Twitterju. 27. junij. Dostopno tukaj.
- Močnik, Rastko. 2020. »Kaj je janšizem?« Mladina, 5. junij. Dostopno tukaj.
- N. Š. 2020. »Četrta akcija za kulturo: ministrstvo kot oder, protestniki kot občinstvo.« MMC RTV, 16. junij. Dostopno tukaj.
- Orel, Rihard. 2020. »To financiramo: Kustosinja Moderne galerije Martina Vovk v stilu Mussolinijevih fašistov poziva na puč!« Nova24TV, 20. junij. Dostopno tukaj.
- P. G. 2020. »Krizni ukrepi so pri kulturi ’pomoč kulturi’, pri drugih panogah pa ’ohranjanje delovnih mest’.« MMC RTV, 10. junij. Dostopno tukaj.
- Perš, Luka. 2020. »Ko se slačijo prvorazredni! 44 milijonov davkoplačevalskega denarja za SMG! Kulturstriptizerja Katarina Stegnar in Primož Bezjak vsak mesec zaslužila 2500 evrov tudi med koronakrizo!« Nova24TV, 4. junij. Dostopno tukaj.
- Rus, Urška. 2020. »Policija jih je popisala zaradi bodočega kaznivega dejanja – udeležbe na protestu.« Dnevnik, 21. junij. Dostopno tukaj.
- S. a. 2020a. »Artists in Ljubljana join anti-government protests.« Artforum. News. 16. junij. Dostopno tukaj.
- S. a. 2020b. »Tema dneva: Gosta Vasko Samoniti [sic!] in Branko Meh.« Nova24TV, 4. junij. Dostopno tukaj.
- S. a. 2020c. »Ministrstvo po akciji kulturnikov: Zanikamo, da kulturna panoga po pandemiji ne bo preživela.« STA, 17. junij. Dostopno tukaj.
- S. a. 2020d. »How is the European cultural sector responding to the current corona crisis?« EUNIC global. Dostopno tukaj.
KUPI PDF: Petja Grafenauer: Sramotenje gospodarja – PDF
PRENESI PDF:
impressum
FOTOGRAFIJA 93, 94 / 2020 • ISSN 1408-3566 •
izdajatelj revije Fotografija: Membrana, Maurerjeva 8, 1000 Ljubljana • tel.: +386 (0) 31 777 959
urednika: Jan Babnik (gl. In odg. urednik), Ilija T. Tomanić
uredniški odbor: Mark Curran (Dublin Institute of Technology, Irska; Freie Universität Berlin, Nemčija), Ana Peraica (neodvisna raziskovalka, poučevalka, Hrvaška), Witold Kanicki (UAP Poznań, Poljska), Miha Colner (Mednarodni grafični likovni center, MGLC, Ljubljana, Slovenija), Lenart Kučić (neodvisni novinar, Pod črto, Slovenija), Emina Djukić (Univerza v Ljubljani, Slovenija), Jasna Jernejšek (neodvisna raziskovalka, kuratorka, Slovenija), Asko Lehmuskallio (Univerza Tampere, Finska), Devon Schiller (neodvisni raziskovalec, ZDA), dr. Robert Hariman (Univerza Northwestern, ZDA), dr. Murat Germen (Sabanci University, Istanbul), Alisha Sett (Jnanapravaha Mumbaj, India), dr. Andreia Alves De Oliveira, dr. John Hillman (Univerza v Birminghamu)
avtorji prispevkov: Krupa Desai, nel yang, Petja Grafenauer, Jaka Gerčar, Ana Janeiro, Teja Miholič, Olena Chervonik, Geoffrey Batchen, Mladen Dolar, Luka Savić, Juanita Rodríguez
projekti in fotografije: Jasmina Cibic, Joco Žnidaršič, Vuk Ćosić, Željko Stevanić, Ištvan Išt Huzjan, Jaša Jenull, Miha Zadnikar, Borut Krajnc, Brane Solce, ADDK, Joško Suhadolnik, Ana Janeiro, Orlando Fals Borda, Efraín García-Egar
prevodi: Sonja Benčina, Tadej Turnšek, Jaka Andrej Vojevec, Miha Marek • jezikovni pregled slovenščine: Nina Žitko Pucer, Sonja Benčina • jezikovni pregled angleščine: Sonja Benčina
oblikovanje: Primož Pislak
priprava za tisk in tisk: Cicero • naklada: 400 izvodov
izid revije je finančno podprla Javna agencija za knjigo Republike Slovenije • vse fotografije in besedila
© Membrana, razen tam, kjer je navedeno drugače • fotografija na naslovnici: Bližnji posnetek Nehruja s cvetjem. Št. NML-60878 v albumu »Džavaharlal Nehru v Sovjetski zvezi« (Moskva: Državna založba za likovno umetnost, 1995). Reprodukcija z dovoljenjem knjižnice Nehru Memorial Library, New Delhi • fotografija na zadnji strani: Harris & Ewing, senator Warren R. Austin, 1. julij 1939. Library of Congress Prints and Photographs Division Washington.