Kamuflaža
- Fotografija št. 66/67
- 2015
uvodnik
uvodnik
Zgodovini fotografije in kamuflaže sta že dolgo prepleteni in vprašanje je, do katere mere je o njiju smiselno razmišljati ločeno. Gre namreč za zgodovino medsebojnega prilagajanja, kjer je razvoj ene nujno sprožil razvoj in spremembe v drugi. Uporabo fotografije za izpolnjevanje nadzorstvenih fantazij represivnih institucij države in boljše delovanje njenega vojnega aparata je spremljal razvoj vse bolj inovativnih tehnik kamufliranja, mimikrije, izstopanja in maskiranja. Vendar je kamufliranje pred fotografijo le en vidik njunega odnosa. Drugi je kamufliranje fotografiranja – ali s prikrivanjem akta fotografiranja ali fotografove prisotnosti ali z maskiranjem samih fotoaparatov. Pri obeh vidikih imamo v odnosu med fotografijo in kamuflažo opravka z vprašanji odstiranja in zastiranja, dostopnostjo do stvarnosti in zmožnostjo njenega zakrivanja, torej z vprašanji produkcije vedenja in resnice. V sodobnem svetu, ki je prežet z vseprisotnimi podobami, preizpraševanje odnosa med kamuflažo in fotografijo ne odpira zgolj teme moči in nadzora – in njune korporatizacije in komercializacije – temveč tudi temeljna vprašanja svobode človeka kot posameznika in državljana. Vprašanja pravice biti (ne)viden in pravice nadzirati upodabljanje samega sebe, ki jih vse bolj zaznamuje prav nezmožnost upiranja fotografski reprezentaciji. Ta (ne)zmožnost upiranju fotografski reprezentaciji pa ni zgolj izvedbene narave, tako v fotografiji kot v kamuflaži je nekaj mističnega, magičnega, ki nas neustavljivo privlači. Tako politično kot estetsko.
umetniki in projekti
- Adam Harvey, Alia Ali, Alvaro Deprit, Ana Šuligoj, Arno Rafael Minkkinen, Bojan Salaj, Boris Mihailov, Branko Čeak, Brent Pack, Caitlin Patrick, Carol Quirke, DigitalGlobe, Domen Pal, Ernest Cole, Filip Beránek, Geert Goiris, Henry Peach Robinson, Iiu Susiraja, James Bridle, Jo Roettger, Jože Maček, Jure Kastelic, Leo Selvaggio, Li Zhensheng, Liam Kennedy, Marion Balac, Mark Curran, Martin Bayer, Matthew Barney, Mishka Henner, Not a Bug Splat, Peter Hermans, Ruben Brulat, Satellite Sentinel, Simon Menner, Small but dangers, Steve Stills, Tadej Vaukman, Vanja Bučan
vsebina
PRENESI PDF:
Dolga stoletja so bile vojaške uniforme barvite, saj so služile razločevanju med prijateljem in sovražnikom na bojišču, pa tudi zato, da so nosilce razlikovale od civilistov. S tehnološkim napredkom in razvojem letalstva ter izboljšav v fotografiji pred stoletjem pa je kamuflaža postala nuja. Pri razvoju kamuflažnih vzorcev so umetniki in zoologi odigrali pomembno vlogo. Danes večina držav uporablja svojo, drugačno nacionalno kamuflažo, posebni oddelki oziroma enote pa imajo tudi drugačne, razločevalne uniforme. Veliko teh vzorcev kljub temu izhaja iz tridesetih in štiridesetih let 20. stoletja. Čeprav je osrednja naloga vojaške kamuflaže preslepiti nasprotnika, je njena uporaba še vedno ambivalentna, saj njene vloge segajo od omogočanja nevidnega ogrinjala do kazalca moči in zmogljivosti. V zadnjih desetletjih je kamuflaža postala sinonim za vojsko, hkrati pa, osamosvojena, tudi globalna ikona, odraz politike ali sloga.
- Ključne besede: kamuflaža, plašč nevidnosti, vojska
Martin Bayer (rojen 1971) dela na področjih državljanske vzgoje in kulturne dimenzije vojne. Poklicno izobrazbo v fotografiji si je pridobil na Lette Verein Berlin, ima pa tudi diplomo iz vojnih študij s King’s Collegea v Londonu in magisterij iz mirovnih in varnostnopolitičnih študij z Inštituta za mirovne in varnostnopolitične študije Univerze v Hamburgu. Eno njegovih prednostnih področij delovanja je prva svetovna vojna, o kateri je ob stoletnici njenega začetka napisal študijo za nemško zunanje ministrstvo. Njegov projekt Wartist (prekrivanka iz besed war ‘vojna’ in artist ‘umetnik’, op. prev.), ki ga najdemo na spletnem naslovu www.wartist.org, prinaša dvojezični blog o umetnosti v vojni, njegov del pa je tudi kuriranje raznih umetnostnih razstav. Njegovi lastni fotografski projekti med drugim vključujejo seriji o odrabljeni vojaški opremi in podatkih s potopljenih vojnih ladij. Živi in dela v Berlinu.
KUPI PDF: Martin Bayer: Zaznavanje kameleonov – PDF
PRENESI PDF:
Emina Djukić (1982) je vizualna ustvarjalka in pedagoginja. Magisterij iz fotografije je opravila na VŠVU v Bratislavi, trenutno pa kot docentka predava na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, smer fotografija. Od 2005 do 2010 je sodelovala z Zavodom Mladinski kulturni center Medvode, kjer je bila nekaj časa tudi programska direktorica. Več let je kot mentorica sodelovala na poletni delavnici Celje Fokus in bila leta 2013 njena umetniška vodja. Od 2015 je sodelavka uredniškega odbora revije Fotografija. Medij fotografije raziskuje že dolgo; trenutno se ukvarja predvsem z narativnimi možnostmi fotografije in njenim odnosom do preteklosti.
PRENESI PDF:
impressum
FOTOGRAFIJA 66, 67 / 2015 • ISSN 1408-3566 • https://doi.org/10.47659/6667
izdajatelj revije Fotografija: Membrana, Maurerjeva 8, 1000 Ljubljana • tel.: +386 (0) 31 777 959
uredniški odbor: Jan Babnik (odg. in gl. urednik), Ilija T. Tomanić, Lenart Kučić, Emina Djukić
avtorji prispevkov: Lisa Andergassen, Jan Babnik, Martin Bayer, Ksenija Berk, Miha Colner, Emina Djukić, Sara Erjavec Tekavec, Jasna Jernejšek, Dejan Habicht, Marjan Kodelja, Lenart J. Kučić, Andrea Mubi Brighenti, Matej Sitar, Marjan Smrke, John Tagg, Ilija T. Tomanić
prevodi: Domen Kavčič in Tom Smith • jezikovni pregled slovenščine: Nina Žitko Pucer • jezikovni pregled angleščine: Tom Smith
fotografije: Kristian Albert, Alia Ali, Martin Backes, Marion Balac, Martin Bayer, Matthew Barney, Filip Bearnek, James Bridle, Marjory Collins, Vanja Bučan, DigitalGlobe, Nina Flageul, Juha Arvid Helminen, Mishka Henner, Peter Hermans, Jana Hojstričová, Jure Kastelic, Simon Menner, Arno Rafael Minkkinen, Not a Bug Splat project, Jo Roettger, Bojan Salaj, Leonardo Selvaggio, Smalbutdangers, Steve Stills, Iiu Susiraja, Ana Šuligoj
oblikovanje: Primož Pislak, LUKS Studio
priprava za tisk in tisk: tiskarna Collegium Graphicum • naklada: 500 izvodov
izid revije je finančno podprla Javna agencija za knjigo Republike Slovenije • Vse fotografije in besedila © Membrana, razen tam, kjer je navedeno drugače • fotografija na naslovnici: Leo Selvaggio, URME na ISEA, 2015. Z dovoljenjem avtorja.