Kamuflaža

uvodnik

uvodnik

Zgodovini fotografije in kamuflaže sta že dolgo prepleteni in vprašanje je, do katere mere je o njiju smiselno razmišljati ločeno. Gre namreč za zgodovino medsebojnega prilagajanja, kjer je razvoj ene nujno sprožil razvoj in spremembe v drugi. Uporabo fotografije za izpolnjevanje nadzorstvenih fantazij represivnih institucij države in boljše delovanje njenega vojnega aparata je spremljal razvoj vse bolj inovativnih tehnik kamufliranja, mimikrije, izstopanja in maskiranja. Vendar je kamufliranje pred fotografijo le en vidik njunega odnosa. Drugi je kamufliranje fotografiranja – ali s prikrivanjem akta fotografiranja ali fotografove prisotnosti ali z maskiranjem samih fotoaparatov. Pri obeh vidikih imamo v odnosu med fotografijo in kamuflažo opravka z vprašanji odstiranja in zastiranja, dostopnostjo do stvarnosti in zmožnostjo njenega zakrivanja, torej z vprašanji produkcije vedenja in resnice. V sodobnem svetu, ki je prežet z vseprisotnimi podobami, preizpraševanje odnosa med kamuflažo in fotografijo ne odpira zgolj teme moči in nadzora – in njune korporatizacije in komercializacije – temveč tudi temeljna vprašanja svobode človeka kot posameznika in državljana. Vprašanja pravice biti (ne)viden in pravice nadzirati upodabljanje samega sebe, ki jih vse bolj zaznamuje prav nezmožnost upiranja fotografski reprezentaciji. Ta (ne)zmožnost upiranju fotografski reprezentaciji pa ni zgolj izvedbene narave, tako v fotografiji kot v kamuflaži je nekaj mističnega, magičnega, ki nas neustavljivo privlači. Tako politično kot estetsko.

vsebina

Na festivalu ni bilo mogoče najti čiste fotografije, niti čistih fotografov, vendar s tem ni nič narobe, saj ima festival drugačno zasnovo, ki je usmerjena predvsem v mlado sodobno fotografijo in umetniško produkcijo.
Na festivalu ni bilo mogoče najti čiste fotografije, niti čistih fotografov, vendar s tem ni nič narobe, saj ima festival drugačno zasnovo, ki je usmerjena predvsem v mlado sodobno fotografijo in umetniško produkcijo.
Čim pa krmilo prevzame moda, vsak tak pomen zbledi na račun dekorativne vrednosti. Takim trendom so podvržene tudi oborožene sile.

Dolga stoletja so bile vojaške uniforme barvite, saj so služile razločevanju med prijateljem in sovražnikom na bojišču, pa tudi zato, da so nosilce razlikovale od civilistov. S tehnološkim napredkom in razvojem letalstva ter izboljšav v fotografiji pred stoletjem pa je kamuflaža postala nuja. Pri razvoju kamuflažnih vzorcev so umetniki in zoologi odigrali pomembno vlogo. Danes večina držav uporablja svojo, drugačno nacionalno kamuflažo, posebni oddelki oziroma enote pa imajo tudi drugačne, razločevalne uniforme. Veliko teh vzorcev kljub temu izhaja iz tridesetih in štiridesetih let 20. stoletja. Čeprav je osrednja naloga vojaške kamuflaže preslepiti nasprotnika, je njena uporaba še vedno ambivalentna, saj njene vloge segajo od omogočanja nevidnega ogrinjala do kazalca moči in zmogljivosti. V zadnjih desetletjih je kamuflaža postala sinonim za vojsko, hkrati pa, osamosvojena, tudi globalna ikona, odraz politike ali sloga.

Poleg močnega vira navdiha pa medmrežje vpliva tudi na značaj njegovega vizualnega jezika.
Poleg močnega vira navdiha pa medmrežje vpliva tudi na značaj njegovega vizualnega jezika.

impressum

FOTOGRAFIJA 66, 67 / 2015 • ISSN 1408-3566 • https://doi.org/10.47659/6667

izdajatelj revije Fotografija: Membrana, Maurerjeva 8, 1000 Ljubljana • tel.: +386 (0) 31 777 959
uredniški odbor: Jan Babnik (odg. in gl. urednik), Ilija T. Tomanić, Lenart Kučić, Emina Djukić
avtorji prispevkov: Lisa Andergassen, Jan Babnik, Martin Bayer, Ksenija Berk, Miha Colner, Emina Djukić, Sara Erjavec Tekavec, Jasna Jernejšek, Dejan Habicht, Marjan Kodelja, Lenart J. Kučić, Andrea Mubi Brighenti, Matej Sitar, Marjan Smrke, John Tagg, Ilija T. Tomanić
prevodi: Domen Kavčič in Tom Smith • jezikovni pregled slovenščine: Nina Žitko Pucer • jezikovni pregled angleščine: Tom Smith
fotografije: Kristian Albert, Alia Ali, Martin Backes, Marion Balac, Martin Bayer, Matthew Barney, Filip Bearnek, James Bridle, Marjory Collins, Vanja Bučan, DigitalGlobe, Nina Flageul, Juha Arvid Helminen, Mishka Henner, Peter Hermans, Jana Hojstričová, Jure Kastelic, Simon Menner, Arno Rafael Minkkinen, Not a Bug Splat project, Jo Roettger, Bojan Salaj, Leonardo Selvaggio, Smalbutdangers, Steve Stills, Iiu Susiraja, Ana Šuligoj
oblikovanje: Primož Pislak, LUKS Studio
priprava za tisk in tisk: tiskarna Collegium Graphicum • naklada: 500 izvodov

izid revije je finančno podprla Javna agencija za knjigo Republike Slovenije • Vse fotografije in besedila © Membrana, razen tam, kjer je navedeno drugače • fotografija na naslovnici: Leo Selvaggio, URME na ISEA, 2015. Z dovoljenjem avtorja.

prijavi se

prijavi se na novice in pozive za projekte in prispevke
novice

Podaljšan rok za oddajo predlogov prispevkov (povzetki dolžine do 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 30. avgust 2021. Podaljšan rok za oddajo celotnih prispevkov na podlagi izbranih predlogov je 4. oktober 2021. Predloge pošljite prek spletnega obrazca ali se obrnite na nas prek kontaktnega obrazca in/ali naslova editors(at)membrana.org.

Podaljšan rok za oddajo predlogov prispevkov (povzetki dolžine do 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 11. junij 2021. Podaljšan rok za oddajo celotnih prispevkov na podlagi izbranih predlogov je 16. avgust 2021. Predloge pošljite prek spletnega obrazca ali se obrnite na nas prek kontaktnega obrazca in/ali naslova editors(at)membrana.org.

Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 27. julij 2020. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 21. september 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.

kje: Cankarjev dom, sejna soba M3/4
kdaj: 27. februar 2020, 0b 18. uri

kje: Galerija Jakopič, Ljubljana, v sklopu razstave Jaka Babnik: Pigmalion
kdaj: 5. december 2019
trajanje: 18.00 – 21.00
sodelujeta: dr. Victor Burgin, dr. Ilija T. Tomanić
moderator: dr. Jan Babnik

  • 18.00: Predavanje Victorja Burgina: Kaj je kamera? Kje je fotografija?
  • 19.00: Predstavitev nove številke revije Fotografije (Kamera in aparat: Izbrani spisi Victorja Burgina) v pogovoru z umetnikom in teoretikom Victorjem Burginom in Ilijo T. Tomanićem, piscem spremne besede k slovenskemu prevodu. Pogovor bo moderiral Jan Babnik, gl. in odgovorni urednik revije Fotografija
  • 20.30: razprodaja preteklih številk revije Fotografija

Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 16. december 2019. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 16. marec 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.

Kdaj: 18. julij 2019 ob 10.00
Trajanje:
90 min
Kje: Prvo preddverje Cankarjevega doma, Prešernova cesta 10, 1000 Ljubljana (vhod iz pasaže Maximarket)
Delavnico vodita: Leopold Štefanič in Neža Ternik

Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 09. april 2019. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 24. junij 2019. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.

Kontaktiraje urednike na editors@membrana.si. Rok za predloge prispevkov (izvlečki dolžine 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 18.1. 2019. Rok za dokončane prispevke na podlagi sprejetih predlogov je 20.3.2019. Predloge pošljite na editors@membrana.org.

Kontaktiraje urednike na editors@membrana.org. Rok za dokončane prispevke na podlagi sprejetih predlogov je 30. september 2018. Predloge pošljite na editors@membrana.org.

Naše spletno mesto uporablja piškotke za izboljšanje naših storitev. Kot uporabnik se morate strinjati z uporabo in sprejeti naše pogoje. Trenutno uporabljamo samo piškotke, ki so potrebni za normalno delovanje spletne strani. Za več informacij obiščite naš pravilnik o zasebnosti in pogoje storitev. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporabljamo, si oglejte spodnji seznam.

Ta piškotek je nujen za aplikacije PHP. Piškotek se uporablja za shranjevanje in identifikacijo edinstvenega ID-ja uporabniške seje za namen upravljanja uporabniške seje na spletnem mestu. Piškotek je sejni piškotek in se izbriše, ko so vsa okna brskalnika zaprta.

Strinjam se z uporabo piškotkov, strinjam se s pogoji storitve in pravilnikom o zasebnosti in želim še naprej uporabljati spletno stran.