Članek Archives - Membrana

arhiv

št. 95/96
2021
12/02/2022

Članek

Spregledano

Uroš Hočevar

št. 95/96
2021
12/02/2022

9 min.

Vojna se je dogajala tudi fotoreporterjem na njihovem lastnem igrišču, v njihovem lastnem okolju.

Vojna za osamosvojitev Slovenije pred tremi desetletji je verjetno najbolj ikoničen dogodek v zgodovini države. Medtem ko so določene fotografije iz tistega časa v revijah in časnikih zasedale naslovnice in druge pomembnejše strani, pa je bilo kar nekaj podob, ki bi si zaslužile enako obravnavo, spregledanih. Uredništva so naslovnice opremljala z bolj ali manj neposrednim in nazornim prikazom razdejanja, »spregledane« podobe, ki precej bolj subtilno problematizirajo ozadje, pa so objavile, če sploh, na manj pomembnih straneh v notranjosti tiskanih izdaj. Zanje je značilen odmik od ustaljenih ikon, ki z vključevanjem državnih simbolov neposredno nagovarjajo bralce in slavijo osamosvojitev kot tako. To so ponavadi podobe, ki terjajo od bralca ali gledalca tehten razmislek, zato se njihov domet in moč izkazuje šele v naknadnih in vsebinsko poglobljenih obravnavah.

Ključne besede: fotografija, osamosvojitev, reportaža, Slovenija, spregledano, vojna

Uroš Hočevar (1972) je kot fotoreporter med drugim sodeloval z revijo Mag, časnikom Ekipa, revijo GEA, zadnjih 15 let s časnikom Delo … Od leta 2004 redno pokriva največje dogodke in sodeluje v projektih Evropske rokometne zveze EHF, sodeluje pri ustvarjanju vizualne podobe SLG Celja in je soavtor fotografske monografije Oder za odrom. Samostojno še ni razstavljal, ob praznovanju 60. obletnice časnika Delo pa je prejel svojo prvo in edino nagrado za najboljšo fotografijo leta. Na Fakulteti za fotografijo VIST v Ljubljani predava reportažno in dokumentarno fotografijo in je avtor več strokovnih besedil na temo reportažne fotografije, med drugim knjige Estetika reportažne fotografije. Leta 2016 je z delom »Estetika reportažne fotografije po enajstem septembru 2001« doktoriral na oddelku za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Borradori, Giovanna. 2003. Philosophy in a Time of Terror, Dialogues with Jürgen Habermas and Jacques Derrida. Chicago in London: The University of Chicago Press.
Botteri, Robert, idr. 1991. Deset dni vojne za Slovenijo: izbor fotografij in tekstov iz obdobja med 26. VI. in 5. VII. 1991. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Hariman, Robert in John Louis Lucaites. 2007. No Caption Needed. Chicago: The University of Chicago Press.
Hočevar, Uroš. 2010. Estetika reportažne fotografije. Ljubljana: Maska.
Krajnc, Borut, pogovor z avtorjem. 30. september 2021.
Lombar, Tomi, pogovor z avtorjem. 4. oktober 2021.
Petrović, Tanja. 2021. »Vsakdan in vojaška uniforma.« V Vsakdanje, 4. del, katalog Na drugi strani, slovenska fotoreportaža, uredili Julija Hoda in Marija Skočir, 56–67. Ljubljana: Muzej in galerije mesta Ljubljane.
Ritchin, Fred. 2009. After Photography. New York: W. W. Norton & Company.
Rosler, Martha. 2017. Dva spisa o fotografiji. Ljubljana: Membrana.
Stojko, Tone. 2021. Naša jeza je brezmejna. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Stojko, Tone. 1992. Slovenska pomlad. Ljubljana: Prodok.
Tagg, John. 2015. Izbrani spisi. Ljubljana: Membrana.
Žnidaršič, Joco, idr. 1991. Vojna za Slovenijo. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Zelizer, Barbie. 2011. »When War is Reduced to a Photograph.« V Reporting War, uredila Allan Stuart in Barbie Zelizer, 115–135. New York in London: Routledge.

št. 93/94
2020
21/12/2020

Članek

Sramotenje gospodarja

Podoba gospodarja in ljubljanski protesti leta 2020

Petja Grafenauer

št. 93/94
2020
21/12/2020

20 min.

Reprezentacija Gospodarja, kot bi bil sam rad prikazan, vključuje ideologijo, ki je v nasprotju z realnostjo njegovih dejanj. Ne gre samo za bitko med civilno družbo in vlado, temveč tudi za boj za lastništvo podobe Gospodarja in njegovo vsebino.

Cilj prispevka je dokumentirati in kontekstualizirati vizualne podobe s protestov, ki so se začeli v Sloveniji v prvi polovici leta 2020, s poudarkom na podobi gospodarja, preden bodo slike izginile v vrtincu nenehno spreminjajočih se zgodovin, ki jih bodo pisali še neznani zmagovalci. V prispevku proučujem, kako so se umetniki in drugi ustvarjalci v težkih časih pridružili protestniškemu gibanju ter dali na razpolago svoja telesa in vizualno produkcijo, pri čemer se ta prispevek osredotoča le na slednjo.

Ključne besede: fotografije protestov, kulturni protesti, protest, protest in sodobna umetnost

Dr. Petja Grafenauer (r. 1976, Ljubljana) je docentka na Katedri za teorijo UL ALUO. Leta 2010 je doktorirala s temo Vzporedna slikarska linija: slovensko slikarstvo razširjenega statusa vizualnega 1926–2009 (mentor dr. Jure Mikuž). Je specialistka za lokalno in regijsko umetnost po drugi svetovni vojni, predvsem slikarstvo in sodobno umetnost. Od leta 2012 raziskuje tudi preseke ekonomije in umetnosti. Svoje raziskovanje redno objavlja v znanstvenih, strokovnih in poljudnih medijih. Napisala in uredila je več knjig o vizualni umetnosti, med drugim raziskavo obdobja pop arta v Sloveniji Neuvrščeni pop (2017), knjigo besedil Zdenke Badovinac Avtentični interes (2010) in monografijo slikarja Aleksija Kobala (2008). petja.grafenauer@gmail.com

Čobec, Aleksander. 2020. »Zakaj se ministrstvo ne pogovarja s protestniki? Pogovor z državno sekretarko Ignacijo Fridl Jarc.« Program Ars, RTV. 19 junij. Dostopno tukaj.
Fridl Jarc, Ignacija. 2020. »Odziv državne sekretarke na torkov protest Aktiva delavk in delavcev v kulturi.« Ministrstvo za kulturo, 27. maj. Dostopno tukaj.
Janša, Janez. 2020. s.t. (Kultura smrti, ne pa umetnost. Zavržno. #sramota). Komentar na Twitterju. 27. junij. Dostopno tukaj.
Močnik, Rastko. 2020. »Kaj je janšizem?« Mladina, 5. junij. Dostopno tukaj.
N. Š. 2020. »Četrta akcija za kulturo: ministrstvo kot oder, protestniki kot občinstvo.« MMC RTV, 16. junij. Dostopno tukaj.
Orel, Rihard. 2020. »To financiramo: Kustosinja Moderne galerije Martina Vovk v stilu Mussolinijevih fašistov poziva na puč!« Nova24TV, 20. junij. Dostopno tukaj.
P. G. 2020. »Krizni ukrepi so pri kulturi ’pomoč kulturi’, pri drugih panogah pa ’ohranjanje delovnih mest’.« MMC RTV, 10. junij. Dostopno tukaj.
Perš, Luka. 2020. »Ko se slačijo prvorazredni! 44 milijonov davkoplačevalskega denarja za SMG! Kulturstriptizerja Katarina Stegnar in Primož Bezjak vsak mesec zaslužila 2500 evrov tudi med koronakrizo!« Nova24TV, 4. junij. Dostopno tukaj.
Rus, Urška. 2020. »Policija jih je popisala zaradi bodočega kaznivega dejanja – udeležbe na protestu.« Dnevnik, 21. junij. Dostopno tukaj.
S. a. 2020a. »Artists in Ljubljana join anti-government protests.« Artforum. News. 16. junij. Dostopno tukaj.
S. a. 2020b. »Tema dneva: Gosta Vasko Samoniti [sic!] in Branko Meh.« Nova24TV, 4. junij. Dostopno tukaj.
S. a. 2020c. »Ministrstvo po akciji kulturnikov: Zanikamo, da kulturna panoga po pandemiji ne bo preživela.« STA, 17. junij. Dostopno tukaj.
S. a. 2020d. »How is the European cultural sector responding to the current corona crisis?« EUNIC global. Dostopno tukaj.

št. 93/94
2020
20/12/2020

eng

Članek

Vzburjenje in izzivanje

Fotografska performativnost v FinDomu

nel yang

št. 93/94
2020
20/12/2020

21 min.

Če boj za oblast, ki ga predstavlja findomska fotografija, uokvirimo na ta način, je dejansko zgolj vaba, in podobe storijo natanko to, kar so se namenile. Svobodni kritik je s tem, ko kritizira ponavljanje in potvorjenost moškosti, rekrutiran za performativno dolžnost ohranjanja eroto-ekonomije.

Finančna dominacija (findom) je fetišistična praksa, pri kateri podrejeni partner dobiva erotični užitek, ko dominantnemu partnerju oziroma denarnemu gospodarju pošilja denar. Denarni gospodarji delajo fotografije, ki naj bi pri denarnih sužnjih to željo izzvale, kar pomeni, da v bistvu vzbujajo željo po pošiljanju denarja. Esej se ukvarja s tem porajajočim se žanrom na videz samopromocijske fotografije kot z žanrom fotografske performativnosti (Levin 2009). Namesto želje po zajetju ali reprezentaciji (Batchen 1999) te podobe izkazujejo koreografijo fotografske performativnosti, ki vključuje tako gospodarje (kot tvorce) kot sužnje (kot gledalce). Čeprav bi si zaradi skladnosti z obliko in ekonomsko prakso lahko tolmačili, da so gospodarji zdaj sužnji, ta esej zagovarja tezo, da te podobe vabijo k performiranju dominacije, podreditve in kritike na poti v širše performative vzburjenja in izzivanja. Kar kritiki in družbeni analitiki dojemajo kot oblast (ekonomsko, erotično ali drugo), je dejansko želja na svojih šivih, v procesu dejavne in sodelovalne kompozicije.

Ključne besede: fetiš, finančna dominacija, fotografska performativnost, kritika, moškost, želja

nel yang je doktorska_i kandidat_ka na Oddelku za antropologijo na Teksaški univerzi v Austinu. Raziskuje področja, kot so redne finance, modeli subjektivnosti (jaz, uporabnik, analitik), semiotika želje in eksperimentalna etnografija. Trenutni projekti vključujejo raziskave digitalno posredovanih transakcij (med katere sodi tudi findom), modele subjektivnosti na polju uporabniških raziskav (UX) in tajvanske igralne avtomate s kleščami (娃娃機). Dela tudi z mediji, kot so svobodni verz, »lirična etnografija«, 35-mm format (barvni) ter digitalni performativi (tviti).

Austin, J.L. 1975. How to Do Things with Words. Harvard University Press.
Barrett, Rusty. 2017. From Drag Queens to Leathermen: Language, Gender, and Gay Male Subcultures. Studies in Language, Gender and Sexuality. New York, NY: Oxford University Press.
Barthes, Roland, in Stephen Heath. 2009. Image, Music, Text. Nachdr. New York, NY: Hill and Wang.
Batchen, Geoffrey. 1999. 2010. Goreč od želje – Zasnovanje fotografije. Ljubljana: Studia humanitatis.
Berg, Heather. 2014. »Labouring Porn Studies.« Porn Studies 1 (1–2): 75–79. https://doi.org/10.1080/23268743.2013.874621.
Bright, Deborah, ed. 1998. The Passionate Camera: Photography and Bodies of Desire. London; New York: Routledge.
Buckley, Dean. 2018. »The Recession, by Soderbergh.« The Sundae (blog). 18. junij, 2018. Dostopno tukaj.
Chu, Andrea Long. 2019. Females. London; New York: Verso.
Chun, Wendy Hui Kyong, in Sarah Friedland. 2015. »Habits of Leaking: Of Sluts and Network Cards.« Differences 26 (2): 1–28. https://doi.org/10.1215/10407391-3145937.
Clark, Larry. 1971. Tulsa. New York: Lustrum Press.
———. 1983. Teenage Lust: An Autobiography. New York: Larry Clark. Goodman, Nelson. 1978. Ways of Worldmaking. Indianapolis: Hacket Publishing Co.
Halperin, David M., in Trevor Hoppe, eds. 2017. The War on Sex. Durham, [North Carolina]; London: Duke University Press.
Johnston, Patricia A. 1997. Real Fantasies: Edward Steichen’s Advertising Photography. Berkeley, Calif: University of California Press.
Jones, Amelia. 2002. »Performing the Other as Self: Cindy Sherman and Laura Aguilar Pose the Subject.« In Interfaces: Women/Autobiography/Image/Performance, uredila Sidonia Smith in Julia Watson. Ann Arbor, MI: University of Michigan Press.
Lee, Jiz, in Rebecca Sullivan. 2016. »Porn and Labour: The Labour of Porn Studies.« Porn Studies 3 (2): 104–6. https://doi.org/10.1080/23268743.2016.1184474.
Levin, Laura. 2009. »The Performative Force of Photography.« Photography and Culture 2 (3): 327–36. https://doi.org/10.2752/175145109X12532077132473.
Mitchell, W. J. T. 2005. What Do Pictures Want? The Lives and Loves of Images. Chicago: University of Chicago Press.
Page, Janis Teruggi. 2006. »Myth and Photography in Advertising: A Semiotic Analysis.« Visual Communication Quarterly 13 (2): 90–109. https://doi.org/10.1207/s15551407vcq1302_3.
Phelan, Peggy. 2009. »‘In the Valley of the Shadow of Death’: The Photographs of Abu Ghraib.« In Violence Performed: Local Routhes and Global Routes of Conflict, uredila Patrick Anderson in Jisha Menon, 372–84. London: Palgrave.
Serres, Michel. 1997. The Troubadour of Knowledge. Prevod Sheila Glaser in William Paulson. Ann Arbor, MI: University of Michigan Press. https://doi.org/10.3998/mpub.9722.
Sia, Tiffany. 2019. 咸濕 (Salty Wet). New York City: Inpatient Press.
———. 2020. 更咸更濕 TOO SALTY TOO WET [LEAKED]. New York City: Speculative Place.
Silverman, Kaja. 1995. Threshold of the Visible World. New York in London: Routledge.
Taylor, Diana. 2003. The Archive and the Repertoire: Performing Cultural Memory in the Americas. Durham: Duke University Press.
Weiss, Margot Danielle. 2011. Techniques of Pleasure: BDSM and the Circuits of Sexuality. Durham: Duke University Press.
Williams, Linda. 2004. Porn Studies. Durham: Duke University Press.
Wong, Winnie Won Yin. 2013. Van Gogh on Demand: China and the Readymade
Chicago ; London: University of Chicago Press.

št. 93/94
2020
20/12/2020

eng

Članek

Podoba kmečkega človeka v delih Orlanda Falsa Borde v obdobju od 1950-1970-ih

Juanita Rodríguez

št. 93/94
2020
20/12/2020

21 min.

Ustvarjanje podobe modernega, garaškega kmeta – ki je obenem pripadal skupnosti in bil član združenj – v petdesetih in sedemdesetih letih je v nasprotju z drugimi podobami, ki so nastale med oboroženim konfliktom v Kolumbiji, kjer so fotografi dokumentirali drugačno stvarnost kmetov, polno nasilja, trpljenja in pomanjkanja.

Orlando Fals Borda, ugleden kolumbijski sociolog, ki je v obdobju od petdesetih do devetdesetih let prejšnjega stoletja deloval tako v akademski sferi kot v vladi, je napisal dve deli o kolumbijskem kmečkem prebivalstvu in njegovem odnosu z veleposestniki, ki sta bili objavljeni skupaj z izborom fotografij kmetov, lastnikov zemljišč in ljudskih gibanj. Obe deli in podobe v njih so vplivali na oblikovanje kmečkih in veleposestniških vizualnih ikon v novejši kolumbijski zgodovini, saj se vse od njihovega nastanka uporabljajo v knjigah, učbenikih in razstavah ter so imele ključno vlogo pri vizualni propagandi projekta agrarne reforme v Kolumbiji. Na podlagi Falsovega terenskega dela sta nastali dve zbirki fotografij, shranjeni v dveh kolumbijskih institucijah, ki sta te podobe tudi organizirali in katalogizirali: v Centralni banki v Monterii in v Nacionalni univerzi v Bogoti. Ti instituciji sta poglavitni oblikovalki vizualnega spomina na podeželsko Kolumbijo, sama pa Falsovo terensko delo analiziram v širšem kontekstu sestavljanke, v kateri so kmetje, posestniki in intelektualci, kot je Fals, tako konzumirali kot tudi uporabljali vizualne ikone zemlje, podeželja in kmečkega življenja v kolumbijski novejši zgodovini.

Ključne besede: agrarna reforma, fotografija, kmečki razred, Kolumbija, Orlando Fals Borda, veleposestniki

Juanita Rodríguez je doktorska študentka na univerzi Binghamton v New Yorku. Trenutno pripravlja disertacijo o vizualnih narativih agrarne reforme v Kolumbiji v obdobju od petdesetih do sedemdesetih let prejšnjega stoletja ter je podiplomska asistentka na programu latinskoameriških in karibskih študij (LACAS) na univerzi Binghamton. Diplomirala in magistrirala je iz zgodovine na Universidad de los Andes v Bogoti. Pri svojem raziskovanju se osredotoča na zgodovino Latinske Amerike in Karibov, vizualno kulturo in muzejske študije ter javno zgodovino.

Carroll, Thomas F. 1965. »La reforma agraria: una fuerza explosiva en América Latina.« V Reformas Agrarias en la América Latina. Procesos y Perspectivas, uredil Óscar Delgado, 146–171. Mehika: Fondo de Cultura Económica.
Chalarka, Ulianov. 1985. Historia gráfica de la lucha por la tierra en la Costa Atlántica. Montería: Fundación del Sinú.
Deutschmann, Paul J. in Orlando Fals Borda. 1962. »La comunicación de las ideas entre los campesinos colombianos. Un análisis socioestadístico.« Monografías sociológicas 14. Bogota: Universidad Nacional de Colombia.
Dokumentacijski center »Orlando Fals Borda«, Kolumbija: Montería, Centralna banka.
El Campesino. 1968. »Reforma Agraria Colombiana: Mejoramiento de Vivienda – Otra Realidad.« [»Kolumbijska agrarna reforma:Izboljšave stanovanj: nova realnost.«] Fotografije Efraín García-Egar, 26. april.
El Tiempo. 1958. »Un Plan Cooperativo sin Precedentes en Colombia.« [»Prvi načrt samoupravljanja v Kolumbiji.«] Fotografije Efraín García-Egar, 27. maj.
Fals Borda, Orlando. 1955. Peasant Society in the Colombian Andes: A Sociological Study of Saucío. University of Florida Press.
———. 1956. »Costos de producción agrícola en un minifundio. El Ajo.« Agricultura Tropical 12, št. 9 (september): 603–608.
———. 1961. »Diseño para el estudio de cambios socioculturales en Saucío, 1950–1961 (sondeo de Julio, 1961).« Neobjavljen članek.
———. (1961) 1978. Campesinos de los Andes. Estudio sociológico de Saucío. Bogota: Punta de Lanza.
———. 2002. Historia doble de la Costa. Retorno a la Tierra – 4. Bogota: Universidad Nacional de Colombia, Banco de la República in El Áncora Editores.
Karl, Robert A. 2016. Forgotten Peace. Reform, Violence, and the Making of Contemporary Colombia. Oakland: University of California Press.
Neznani avtor. B. d. »Soil Block Presses. Product Information.« Humanity Development Library 2.0. Dostopno tukaj.
Osrednji zgodovinski arhiv Nacionalne univerze Kolumbije (ACH-UN). Kolumbija: Bogota.
Palacios, Marco. 2006. Between Legitimacy and Violence. A History of Colombia, 1875–2002. V angleščino prevedel Richard Stoller. Durham in London: Duke University Press.
Pennebaker, James in Becky Banasik. 1997. »On the Creation and Maintenance of Collective Memories: History as Social Psychology.« V Collective Memory of Political Events: Social Psychological Perspective, uredili James Pennebaker, Darío Páez in Bernard Rimé, 3–19. Mahwah: Lawrence Erlbaum Associates.
Ramos, Luis Benito. 1936. »Tipos Boyacences.« Cromos, 18. januar. Bogota.
Rappaport, Joanne. 2020. Cowards Don’t Make History. Orlando Fals Borda and the Origins of Participatory Action Research. Durham in London: Duke University Press.
Torres, Francisco. 2019. Avtoričin intervju, 1. julij.

Cena posamičnega članka v pdf formatu je 6.00 EUR. Če ste naročnik na spletno vsebino revije Fotografija lahko dokupite dostop do vseh prispevkov na strani v pdf formatu za 24.00 EUR: Fotografija PDF dostop (Imeti morate naročnino na spletno vsebino!)

KUPI PDF: J. Rodriguez: Podoba kmeckega cloveka v delih O. F. Borde – PDF
PRENESI PDF :

J. Rodriguez: Podoba kmeckega cloveka v delih O. F. Borde

št. 93/94
2020
20/12/2020

eng

Članek

Prijazni gospodar boža psičke

Transmutacija poenostavljene populistične retorike v instagramske fotografije

Teja Miholič

št. 93/94
2020
20/12/2020

6 min.

V nasprotju z materialnim svetom v družbenih omrežjih vlada tehnokapital, ki gospodarja in povprečnega človeka postavlja na isto raven.

Komunikacijska moč družbenega omrežja Instagram je pomembna za obravnavo ravno zaradi svojega sproščenega značaja predstavljanja detajlov iz povprečnih življenj posameznikov. Primerjava načina samoreprezentacije influencerjev in politikov nakazuje spremenjene dinamike družbene moči, saj je ta na spletu dostopna komurkoli, ki uspe prepričati sledilce, da se z njim identificirajo ali pa da si želijo to doseči v prihodnosti. Predpostavi se dva različna načina identifikacije z vplivnežem, in sicer večanje ali manjšanje razdalje med njim in njegovimi sledilci. V besedilu se osredotoča na slednjega, kjer se politiki z razkazovanjem banalnosti svojih vsakdanov približujejo ljudstvu. Po pregledovanju profilov dveh slovenskih politikov se opazi vzorec, da to največkrat storita s fotografijami psičkov ali muck.

Ključne besede: domače živali, gospodar, Instagram, politika, populistična retorika, selfiji

Teja Miholič je diplomirala iz fotografije na Visoki šoli za storitve v Ljubljani in pred kratkim magistrirala iz filma na Univerzi Jean Jaurès v Toulousu. Trenutno živi in dela v Ljubljani kot režiserka, direktorica fotografije in sodobna umetnica. Glavna področja njenega raziskovanja in ustvarjanja so internetna pop kultura, gifi ter statika in dinamika podob. Od leta 2015 je zaposlena v Galeriji Fotografiji.

Bate, David. 2009. »Photography: The Key Concepts.« New York: Berg.
Bourdieu, Pierre. 1990. »Photography: A Middle-brow Art.« Cambridge: Polity Press.
Bourdieu, Pierre. 1989. »Social Space and Symbolic Power.« Sociological Theory 7 (1): 14–25.
Horrowitz, Bruce. 2015. »Puppy vs. Puppy: Tail of Super Bowl Ads.« Usa Today. Dostopno tukaj.
Karadimitriou, Achilleas in Anastasia Veneti. 2016. »Political Selfies: Image Events in the New Media Field.« London: Palgrave McMillan.
Lindholm, Jenny, Tom Carlson in Joachim Högväg. 2020. »See Me, Like Me! Exploring Viewers’ Visual Attention to and Trait Perceptions of Party Leaders on Instagram.« The International Journal of Press/Politics: 1–21.
Lorenz, Taylor. 2020. »Michael Bloomberg’s Campaign Suddenly Drops Memes Everywhere.« The New York Times. Dostopno tukaj.
Nittono, Hiroshi, Michiko Fukushima, Akihiro Yano, and Hiroki Moriya. 2012. »The Power of Kawaii: Viewing Cute Images Promotes a Careful Behavior and Narrows Attentional Focus.« https://doi.org/10.1371/journal.pone.0046362.
Rodina, Elena and Dimitriy Dligach. 2018. »Dictator’s Instagram: Personal and Political Narratives in a Chechen Leader’s Social Network.« Caucausus Survey 7 (2): 95–109.

št. 93/94
2020
20/12/2020

eng

Članek

Gospodar kot nadnacionalni lik

Fotografske prakse v diplomatskih mrežah srede 20. stoletja

Krupa Desai

št. 93/94
2020
20/12/2020

16 min.

Vizualnost gospodarja ne temelji samo na želji po tem, da ga priznajo gledalci, temveč, protislovno, po tem, da ga slednji prepoznavajo in mu zagotavljajo fotografski prostor na posnetku.

Z indijsko neodvisnostjo od kolonialnih oblasti je prvi ministrski predsednik te države, Džavaharlal Nehru, postal močna vizualna prezenca. Na vrhuncu priljubljenosti, junija 1955, je odšel na medijsko odmeven šestnajstdnevni obisk v Sovjetsko zvezo. Njegov obisk, za katerega se je odločil v obdobju hladne vojne, je bil uradno dokumentiran v fotografskem albumu Džavaharlal Nehru v Sovjetski zvezi. V prispevku ta album obravnavam kot produkt, nastal z nadnacionalno izmenjavo fotografij, ter raziskujem prisotnost fotografije v diplomatskih mrežah sredi 20. stoletja. S pomočjo Heglove dialektike gospodarja in hlapca prikažem Nehruja kot lik gospodarja in poskušam proučiti, kako so fotografije vplivale na protokol diplomatske hierarhije. Poleg tega v prispevku s pomočjo filmske teorije proučujem politiko bližnjih posnetkov v diplomatskem prostoru in njihovo dinamično uporabo v tem fotografskem albumu.

Ključne besede: album, diplomatski obisk, fotografija, Nehru, Sovjetska zveza

Krupa Desai je doktorska študentka šole za umetnost na fakulteti Birkbeck Univerze v Londonu. Vsebina njene doktorske disertacije je družbena zgodovina fotografskih praks v Indiji. Pri svojem delu se posveča fotografiji na področjih industrializacije, razvoja in nadnacionalnih diplomatskih stikov v obdobju premiera Nehruja. Njena doktorska disertacija nastaja s podporo fundacije Inlaks Šivdasani ter štipendije za podiplomske raziskave šole za umetnost na fakulteti Birkbeck.

Barnes, Robert. (1979) 2013. »Between the Blocs: India, the United Nations, and Ending the Korean War.« The Journal of Korean Studies 18 (2): 263–286. Dostopno tukaj.
Deleuze, Gilles. 1986. Cinema 1: The Movement-Image. Prevod H. Tomlinson in B. Habberjam. Minneapolis: University of Minnesota.
Dewan, Deepali, in Deborah S. Hutton. 2013. Raja Deen Dayal: Artist-photographer in 19th-century India. Alkazi Collection of Photography.
Doane, Mary Ann. 2003. »The close-up: scale and detail in the cinema.« Differences: A Journal of Feminist Cultural Studies 14 (3): 89–111.
Eisenstein, Sergei. 1949. Film Form: Essays in Film Theory. Urejanje in prevod Jay Leyda. San Diego: Harcourt.
Jain, Jyotindra, ur. 1998. Picture showmen: Insights into the narrative tradition in Indian art. Mumbaj: Marg Publications.
Mehrotra, Santosh K. 1990. India and the Soviet Union: trade and technology transfer, št. 73. Cambridge: Cambridge University Press.
Menon, Kumara Padmanabha Sivasankara. 1963. The Flying Troika. London: Oxford University Press.
Prasad, H. Y. Sharada, A. K. Damodaran, in Sarvepalli Gopal. 2005. Selected Works of Jawaharlal Nehru: Second series, vol. 29. New Delhi: Jawaharlal Nehru Memorial Fund.
Reddy, Gunupati Keshava. 1955. »Moscow Gives Mr. Nehru A Touching Send-Off: VISIT WAS SOVIET UNION’S FESTIVAL OF THE YEAR.« The Times of India (1861-current), 24. junij. [Pridobljeno iz baze podatkov ProQuest.]
Shimazu, Naoko. 2014. »Diplomacy as theatre: staging the Bandung Conference of 1955.« Modern Asian Studies: 225–252.
Singh, Sinderpal. 2011. »From Delhi to Bandung: Nehru,‘Indian-ness’ and ‘Pan-Asian-ness’.« South Asia: Journal of South Asian Studies 34 (1): 51–64.
Teixeira, Mariana. 2018. »Master-Slave Dialectics (in the Colonies).« Krisis 2.

arhiv

prijavi se na novice in pozive za projekte in prispevke

izdaje

za avtorje

prijavi se

prijavi se na novice in pozive za projekte in prispevke

novice