International edition

Iza Pevec

Iza Pevec je zaključila študij umetnostne zgodovine in primerjalne književnosti. Že dlje piše o umetnosti in kulturi, bila je sodelavka Radia Študent, od leta 2014 pa je tudi honorarna sodelavka Radia Ars. Kot mladi kurator je sodelovala v projektu galerije Škuc ZAGON in programu Centra in Galerije P74 Inkubator za mlade kustose. Od leta 2013 sodeluje tudi z revijo Fotografija.

eng

Čas branja: 16 min.
Če bi lahko umetniško ustvarjanje razumeli kot astralno potovanje v vesolje, sta me študija načrtovanja in arhitekture naučila, kako se vrniti nazaj na Zemljo.

Javni prostor narekuje, kako živimo in kako se obnašamo, kako se socializiramo in celo kako se upiramo. Če ni skupnosti in solidarnosti, ni mesta niti civilizacije; obstaja lahko le »mestna državica« kot sodobna različica imperija, pravi Murat Germen, fotograf, najbolj znan po kritičnem pogledu na svoje rodno mesto Istanbul. V svoji verjetno najbolj znani seriji Muta-morfoze (Muta-morphosis) uporablja digitalno manipulacijo, s katero želi prikazati temačno vizijo mest v prihodnosti: stavbe, narinjene skupaj kot rezultat neprijetnega in nevarnega procesa mutacije, skoraj kot stapljanje objektov na Dalíjevi sliki. Murat Germen v svoji umetniški praksi, besedilih in predavanjih kritično obravnava čezmerno urbanizacijo, ki jo motivira kapital, ne pa človeška potreba. Med drugim je dokumentiral proteste za park Gezi, ki so razkrili očitni politični vidik upravljanja mest. Njegove fotografije je moč razumeti kot vizualni protest. Murat Germen meni, da bodo nekatere morda služile kot slikovno gradivo in dokaz urbanih zločinov, ki jih je od leta 2002, odkar je prišla na oblast, zagrešila trenutna turška vlada.

eng

eng

Čas branja: 19 min.
V Mjanmaru, ki je bil popolnoma zaprta država, so na ozadja projicirali fotografije New Yorka ali Singapurja ali Japonske in ljudje so pozirali kot tipični mladostniki iz 90-ih, z rolko in Sonyjevim walkmanom, česar v Mjanmaru ni bilo mogoče dobiti.

Delo avstrijskega umetnika Lukasa Birka je mogoče navezati na nekatere dileme dokumentarne fotografije. Medtem ko kritike klasične dokumentarne fotografije poudarjajo odgovornost do fotografiranega subjekta in problem eksotizacije za zahodni pogled, se Birkovo delo pogosto razvija, razstavlja in distribuira tam, kjer njegovi projekti nastanejo. Torej je prvo občinstvo njegovih projektov lokalno in tako morda bližje povezano s projektom samim. Birk je soustanovil Austro Sino Arts Program na Kitajskem in ustanovil rezidenčni program SewonArtSpace v Yogyakarti v Indoneziji. Projekt Afghan Box Camera, ki ga je razvil z etnografom Seanom Foleyjem, se osredotoča na fotografsko prakso v Afganistanu, v glavnem na tip preprostega instantnega fotoaparata, ki so ga tam tradicionalno uporabljali, zdaj pa je njegova raba v zatonu. Raziskovala sta izvire, tehnike in številne osebne zgodbe fotografov, ki uporabljajo ali so uporabljali ta tip fotoaparata, in ustvarila tudi učne videe z navodili, kako ga sestaviti in uporabljati. Pozornost do spregledanih fotografskih praks, zgodovine in kontekstov zaznamuje tudi njegov trenutni projekt The Myanmar Photo Archive, pri katerem gre za rastočo zbirko mjanmarskih fotografij, nastalih med kolonialno dobo in po njej – delo lokalnih fotografov tega obdobja je namreč ostalo neznano do danes.

eng

eng

Čas branja: 19 min.
Če na primer želite občinstvu pokazati, kako izdelati eksploziv, in se tega lotite tako, da je vse skupaj videti kot kuharska oddaja, je to na smrt smešno.

Fotografa Simona Mennerja vse manj in manj zanima ustvarjanje novih fotografij, v svoji praksi se že dlje posveča predvsem razmisleku o tem mediju – zanima ga, s čim so pogojeni načini razumevanja podobe, v kakšnih funkcijah se ta lahko znajde in kako jih izpolnjuje. Našo vero v verodostojnost in resnicoljubnost fotografije je pod vprašaj postavil s serijo Kamuflaža (Camouflage), ki prikazuje snajperje, skrite v naravi. Snajperji seveda niso zares prikazani – na fotografiji na neki način so in niso, saj jih je v veliki večini primerov nemogoče videti, kar pa ni preprečilo internetnemu občinstvu, da jih v maniri »Kje je Waldo« ne bi zagnano iskalo in vedno znova »uzrlo«. V sklopu del Nadzorni ustroj (Surveillance Complex) izpostavi drugi vidik fotografije – fotografije arhiva STASI so potencialno dokazno gradivo, in njihova . V zadnjem času pa Simon Menner predvsem obsesivno zbira in analizira propagandno gradivo ISIS, ki ga v tej analizi razkosa, razdrobi na podrobnosti kot so geste, brada ali objemi in s tem pokaže na pogosto absurdne načine grajenja propagandne naracije. Mennerjevi projekti so raznoliki, a se vrtijo predvsem okoli (ne)moči fotografije. Pogovor sva zato začela z vprašanjem vloge umetnika v današnjem svetu.

eng

eng

Čas branja: 13 min.
Vsi smo seznanjeni s strašljivimi statistikami o povprečnem številu ur, ki jih preživimo pred zasloni, vendar Cooperjev namen ni bil moralizirati.

Vse od začetkov fotografije je portretno fotografijo obdajala posebna avra – opazovanje svoje lastne obrazne mimike in mimike drugih je konec koncev v človeški naravi. V projektu Zatopljenost (Immersion) britanski umetnik Robbie Cooper predstavlja posebno vrsto portreta: portret ljudi kot uporabnikov medijev. Vsi smo seznanjeni s strašljivimi statistikami o povprečnem številu ur, ki jih preživimo pred zasloni, vendar Cooperjev namen ni bil moralizirati. Raznolik spekter izrazov ljudi, zazrtih v razne medijske vsebine, ki jih je ujel, pove le del zgodbe o človeštvu. V Zatopljenosti zaslon postane nekakšno ogledalo, ki beleži intenzivne izraze portretirancev z vgrajeno kamero. Iz zvočne spremljave lahko uganemo, kaj gledajo: vse od video igric pa do pornografije in snuff filmov. Filmski fotogrami imajo manj dokumentarne vrednosti. Ob pomoči visokokakovostnih fotografij postanejo zamrznjene grimase nenavadno podobne klasičnim portretom iz zgodovine umetnosti. Skoraj ekscentrične grimase ogledovalca zmedejo in ga hkrati opomnijo, kako realističen občutek daje navidezna resničnost. Cooper je naš odnos do navidezne resničnosti raziskoval že v svojem projektu Alter Ego, v katerem postavlja igralce virtualnih iger ob njihove avatarje. Zanimal ga je človeški element virtualnih svetov, oziroma kaj nam imaginarni liki lahko povedo o njihovih ustvariteljih. Celoten pogovor pa je prepreden z vprašanji človeške duševnosti.

eng

Avtorji
Alberto Frigo Alexander W. Schindler Alex Beldea Aleš Završnik Alisha Sett Allan Sekula Amandine Freyd Ana Janeiro Ana Peraica Andrea Mubi Brighenti Andrea Palašti Andreia Alves de Oliveira Anisha Baid Anne Noble Artur Kucharczak Asko Lehmuskallio Aubrey Slaughter Ayse Lucie Batur Barbara Čeferin BIND Collective Bruno Caracol Carole Baker Caroline Molloy Cedric Kiefer Chinar Shah Christopher Pinney Clio Flego Dagmar Kolatschny David Bate Dejan Habicht Devon Schiller Dr. Dirk Schlottmann Dr. Marianna Michałowska Dr. Petja Grafenauer Emina Djukić Ferdinando Gizzi Gabriele de Seta Gabriel Uchida Geoffrey Batchen Gerry Badger Geska Helena & Robert Brečević Geska Helena Brečević Hana Čeferin Helena Vogelsang Novak Hendrik Zeitler Hrair Sarkissian Ileana L. Selejan Ilija T. Tomanić Ioan Daniel Mihalcea Ivan Petrović Iza Pevec Jaka Gerčar Janaki Somaiya Jan Babnik Jani Pirnat Jasna Jernejšek Jason Fulford Jernej Amon Prodnik Jernej Čuček Gerbec Joan Fontcuberta Joanna Zylinska John Berger John Hillman John S. Seberger John Tagg Juanita Rodríguez Karen Smith Karin Becker Ketaki Sheth Krupa Desai Ksenija Berk Laia Abril Lara Plavčak Laura Chen Lenart J. Kučić Lene Hald Lewis Bush Lia Villevieille Lisa Andergassen Louise M. Hisayasu Luka Savić Lukas Birk Maja Smrekar Manca Jevšček Marija Skočir Marjan Kodelja Marjan Smrke Marko Stojanović Martha Rosler Martin Bayer Martin Parr Matej Peljhan Matej Sitar Michelle Proksell Miha Colner Mihai Șovăială and Horațiu Șovăială Mladen Dolar Monika Schwarzler Montse Morcate Murat Durusoy Murat Germen Naomi Kritzer Nastja Ščurk Nataša Ilec Kralj nel yang Nezaket Tekin Nicholas Mirzoeff Nino Bektashashvili Olena Chervonik Onur Ciddi Panos Kompatsiaris Paolo Silvio Harald Favéro Patricia Prieto-Blanco Paula Horta Paula Roush Peter Burleigh Peter Keše Peter Koštrun Peter Rauch Renáta Liszi Richard Whitlock Robbie Cooper Robert Hariman Robi Kroflič Romana Zajec Ronnie Close Rosalind E. Krauss Samsul Alam Helal Sara Erjavec Tekavec Sarah Kofman Sergej Tretjakov Sibi – Bogdan Teodorescu Simon Menner Simon Podgoršek Stephen Snyder Steve Edwards Teja Miholič Urška Savič Victor Burgin Victoria Halford Vilem Flusser Witold Kanicki Yannick Cormier Živa Brglez

Naše spletno mesto uporablja piškotke za izboljšanje naših storitev. Kot uporabnik se morate strinjati z uporabo in sprejeti naše pogoje. Trenutno uporabljamo samo piškotke, ki so potrebni za normalno delovanje spletne strani. Za več informacij obiščite naš pravilnik o zasebnosti in pogoje storitev. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporabljamo, si oglejte spodnji seznam.

Ta piškotek je nujen za aplikacije PHP. Piškotek se uporablja za shranjevanje in identifikacijo edinstvenega ID-ja uporabniške seje za namen upravljanja uporabniške seje na spletnem mestu. Piškotek je sejni piškotek in se izbriše, ko so vsa okna brskalnika zaprta.

Strinjam se z uporabo piškotkov, strinjam se s pogoji storitve in pravilnikom o zasebnosti in želim še naprej uporabljati spletno stran.

prijavi se

in začni prejemati zadnje novice in informacije o pozivih za prispevke in projekte