- št. -
- 2023
- 28/08/2023
30 min.
Iza Pevec je zaključila študij umetnostne zgodovine in primerjalne književnosti. Že dlje piše o umetnosti in kulturi, bila je sodelavka Radia Študent, od leta 2014 pa je tudi honorarna sodelavka Radia Ars. Kot mladi kurator je sodelovala v projektu galerije Škuc ZAGON in programu Centra in Galerije P74 Inkubator za mlade kustose. Od leta 2013 sodeluje tudi z revijo Fotografija.
Pogovor s priznano fotografinjo Susan Meiselas, predsednico fundacije Magnum in članico istoimenske agencije, pokaže širino njene petdesetletne kariere, v kateri je spremljala družbene, etnične, verske in vojne konflikte, še pred tem v ospredje postavila stigmatizirano delo striptizet in se pozneje posvetila dokumentiranju družinskega nasilja nad ženskami. Pri tem pa je želela in še želi polje fotografije nenehno širiti, nas opozarjati na njen kontekst in to, kar ostaja izpuščeno. K mnogim subjektom se vrača večkrat, njihovo pripoved vključuje v projekte, vzpostavlja dolgotrajne odnose in kaže na dogajanje onkraj trenutka, ki ga zajamejo fotografije. Na razstavah združuje fotografijo, video, zvok in instalacijo, razprodane knjige dopolnjuje v nove izdaje, da razširi pogled. Prepoznavna je postala predvsem s svojim delom v Latinski Ameriki v poznih sedemdesetih in zgodnjih osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je med drugim spremljala nemire in revolucijo v Nikaragvi. Pogovor je nastal ob gostovanju njene razstave Mediacije v Galeriji Jakopič.
Iza Pevec (1987) je zaključila študij umetnostne zgodovine in primerjalne književnosti. Že dlje piše o umetnosti in kulturi, bila je sodelavka Radia Študent, trenutno je zaposlena na Tretjem programu Radia Slovenija – programu Ars, kjer se posveča predvsem sodobni umetnosti in je urednica oddaje Likovni odmevi. Poleg tega občasno kurira in vodi pogovore s področja umetnosti, končala pa je tudi Šolo za kuratorske prakse in kritiško pisanje v okviru SCCA Ljubljana.
Susan Meiselas (1948) je članica agencije Magnum in predsednica fundacije Magnum. Že pet desetletij uporablja svoj fotoaparat kot orodje pričevanja in povezovanja. Na začetku kariere je delala kot učiteljica v New Yorku in organizirala fotografske delavnice za podeželske šole na ameriškem jugu. Med najhujšimi državljanskimi vojnami v teh državah je potovala v Nikaragvo in pozneje v Salvador. V naslednjih desetletjih se je še naprej vključevala v različne skupnosti in spremljala konflikte po vsem svetu. Meiselas je prepotovala svet in pokrivala različne teme, od spolne industrije do vojn in kršitev človekovih pravic. Opozarja na manjšine in konflikte, ki so pogosto spregledani. Vselej si prizadeva za neposreden stik in dialog z ljudmi, ki jih upodablja. Njen pristop temelji na sodelovanju in vključuje pogled ljudi, ki jih fotografira.
Meta Krese je v svojem zadnjem projektu Čakamo zaman dokumentirala zgodbe begunk iz Srebrenice, ki so se v prvi polovici devetdesetih let preteklega stoletja zatekle v od mest bolj ali manj odrezane begunske centre. Ti zbirni centri naj bi bili začasna rešitev, a številne vdove še danes živijo v njih, pa tudi njihovi otroci in vnuki. Novinarka in fotografinja ob fotografijah predstavi zgodbe žensk, ki se ne zmorejo vrniti v svoje nekdanje bivališče in ostajajo ujete v tem vmesnem, začasnem prostoru. Vojne travme se ne znebiš nikoli, pravi avtorica, ki je prepričana, da je naloga umetnosti prav celjenje.
Iza Pevec (1987) je zaključila študij umetnostne zgodovine in primerjalne književnosti. Že dlje piše o umetnosti in kulturi, bila je sodelavka Radia Študent, trenutno je zaposlena na Radiu Slovenija – programu Ars, sodeluje pa tudi z revijo Fotografija. Posveča se predvsem vizualni umetnosti, občasno kurira, končala pa je tudi Šolo za kuratorske prakse in kritiško pisanje v okviru SCCA Ljubljana.
Meta Krese (1955) je s fotografijami opremila več knjig, bila soavtorica monografij, nekaj knjig je tudi napisala, deset let je bila urednica Fotografije, revije slovenskih fotografov. Kot novinarka in fotografinja dela za nekatere slovenske časopise in revije, zadnja leta vse več za tuje: njene številne reportaže, največkrat s socialno tematiko, so iz Slovenije ter iz oddaljenih krajev in tudi nekoliko bližjih, a nič manj zanimivih balkanskih dežel. Nekaj let je kot fotoreporterka sodelovala z ITF, mednarodno fundacijo za deminiranje, Rdečim križem Slovenije in z ISOP, avstrijsko nevladno organizacijo, s pomočjo katere je bila soavtorica fotografskih publikacij. Prejela je evropsko nagrado Writing for CEE za leto 2011, leta 2006 pa nagrado za izstopajoče novinarske stvaritve za leto 2005, ki jo podeljuje Društvo novinarjev Slovenije. Pulitzer Center on Crisis Reporting ji je podelil štipendiji za dva projekta: Bombaž, zgodba o tekstilni industriji (2016) in za zgodbo o vdovah v Srebrenici, ki živijo v zbirnih centrih več desetletij po koncu vojne (2019, 2020).
Izhodišče pogovora je Knjiga o Velesu (The Book of Veles), s katero je priznani norveški fotograf Jonas Bendiksen presenetil javnost. Če sicer velja za precej klasičnega fotoreporterja, ki sodeluje z uglednimi publikacijami in je član agencije Magnum, to knjigo določa konceptualni obrat. V ospredju je zgodba mesta Veles, ki je v času ameriških volitev leta 2016 postalo epicenter tovarne lažnih novic, kljub temu da je Bendiksen tja res odpotoval, pa so fotografije oseb in medvedov v njej generirane računalniško, torej lažne. Avtor tako zastavlja vprašanje, kako zlahka je pretentati tudi vizualno pismene strokovnjake, v pogovoru pa razmišlja o tem, kako se bomo s produkcijo lažnih vsebin soočali v prihodnje, zakaj verjamemo lažnim vsebinam, katerim stereotipom je sledil pri snovanju knjige in zakaj ta karikatura njegovega dela in dokumentarne fotografije.
Iza Pevec je zaključila študij umetnostne zgodovine in primerjalne književnosti. Že dlje piše o umetnosti in kulturi, bila je sodelavka Radia Študent, od leta 2014 pa je tudi honorarna sodelavka Radia Ars. Kot mladi kurator je sodelovala v projektu galerije Škuc ZAGON in programu Centra in Galerije P74 Inkubator za mlade kustose. Od leta 2013 sodeluje tudi z revijo Fotografija.
Jonas Bendiksen (1977) je priznan norveški fotoreporter in član agencije Magnum, ki je za svoja dela prejel številne nagrade, med drugim je bil med nagrajenci World Press Photo. Izdal je več fotoknjig, priznanje mu je prinesla že prva, Sateliti – fotografije z obrobja nekdanje Sovjetske zveze (Satellites – Photographs from the Fringes of the former Soviet Union), ki je nastala v času njegovega večletnega bivanja v Rusiji in obiska separatističnih ozemelj nekdanje Sovjetske zveze. Njegove projekte poganjajo vprašanja o današnji družbi, raziskuje predvsem teme skupnosti, vere in identitete. Če velja za precej klasičnega fotoreporterja, pa je leta 2021 presenetil z bolj konceptualno Knjigo o Velesu (The Book of Veles). V ospredju je severnomakedonsko mesto, ki je v času ameriških volitev postalo epicenter lažnih novic, a je poročanje o njem lažno, saj je Bendiksen podobe ljudi in medvedov v knjigi računalniško generiral in tudi uvodno besedilo je nastalo na podlagi besedila umetne inteligence.
Javni prostor narekuje, kako živimo in kako se obnašamo, kako se socializiramo in celo kako se upiramo. Če ni skupnosti in solidarnosti, ni mesta niti civilizacije; obstaja lahko le »mestna državica« kot sodobna različica imperija, pravi Murat Germen, fotograf, najbolj znan po kritičnem pogledu na svoje rodno mesto Istanbul. V svoji verjetno najbolj znani seriji Muta-morfoze (Muta-morphosis) uporablja digitalno manipulacijo, s katero želi prikazati temačno vizijo mest v prihodnosti: stavbe, narinjene skupaj kot rezultat neprijetnega in nevarnega procesa mutacije, skoraj kot stapljanje objektov na Dalíjevi sliki. Murat Germen v svoji umetniški praksi, besedilih in predavanjih kritično obravnava čezmerno urbanizacijo, ki jo motivira kapital, ne pa človeška potreba. Med drugim je dokumentiral proteste za park Gezi, ki so razkrili očitni politični vidik upravljanja mest. Njegove fotografije je moč razumeti kot vizualni protest. Murat Germen meni, da bodo nekatere morda služile kot slikovno gradivo in dokaz urbanih zločinov, ki jih je od leta 2002, odkar je prišla na oblast, zagrešila trenutna turška vlada.
Iza Pevec je zaključila študij umetnostne zgodovine in primerjalne književnosti. Že dlje piše o umetnosti in kulturi, bila je sodelavka Radia Študent, od leta 2014 pa je tudi honorarna sodelavka Radia Ars. Kot mladi kurator je sodelovala v projektu galerije Škuc ZAGON in programu Centra in Galerije P74 Inkubator za mlade kustose. Od leta 2013 sodeluje tudi z revijo Fotografija.
Murat Germen je umetnik, profesor in arhivar, ki za ustvarjalno in raziskovalno orodje uporablja fotografijo. Rodil se je leta 1965 in trenutno živi in dela med Istanbulom in Londonom. Na Inštitutu za tehnologijo Massachusetts je kot Fulbrightov štipendist magistriral iz arhitekture in prejel zlato medaljo AIA Henry Adams, nagrado za akademsko odličnost. Deluje kot profesor umetnosti, fotografije in novih medijev na Univerzi Sabanci v Istanbulu. Poleg mnogih tekstov in fotografskih serij o arhitekturi, fotografiji, umetnosti in novih medijih, objavljenih v različnih publikacijah, je predaval več deset mednarodnih konferencah. Njegov opus se osredotoča na: vplive čezmerne urbanizacije in gentrifikacije, raz/lastninjenje, nove načine orodij in metod imperializma, državljanske pravice, participatorno državljanstvo, trajnost lokalnih kultur, človekovo uničevanja narave, podnebne spremembe, globalno segrevanje in pravico do vode.
Delo avstrijskega umetnika Lukasa Birka je mogoče navezati na nekatere dileme dokumentarne fotografije. Medtem ko kritike klasične dokumentarne fotografije poudarjajo odgovornost do fotografiranega subjekta in problem eksotizacije za zahodni pogled, se Birkovo delo pogosto razvija, razstavlja in distribuira tam, kjer njegovi projekti nastanejo. Torej je prvo občinstvo njegovih projektov lokalno in tako morda bližje povezano s projektom samim. Birk je soustanovil Austro Sino Arts Program na Kitajskem in ustanovil rezidenčni program SewonArtSpace v Yogyakarti v Indoneziji. Projekt Afghan Box Camera, ki ga je razvil z etnografom Seanom Foleyjem, se osredotoča na fotografsko prakso v Afganistanu, v glavnem na tip preprostega instantnega fotoaparata, ki so ga tam tradicionalno uporabljali, zdaj pa je njegova raba v zatonu. Raziskovala sta izvire, tehnike in številne osebne zgodbe fotografov, ki uporabljajo ali so uporabljali ta tip fotoaparata, in ustvarila tudi učne videe z navodili, kako ga sestaviti in uporabljati. Pozornost do spregledanih fotografskih praks, zgodovine in kontekstov zaznamuje tudi njegov trenutni projekt The Myanmar Photo Archive, pri katerem gre za rastočo zbirko mjanmarskih fotografij, nastalih med kolonialno dobo in po njej – delo lokalnih fotografov tega obdobja je namreč ostalo neznano do danes.
Iza Pevec (1987) je zaključila študij umetnostne zgodovine in primerjalne književnosti. Že dlje piše o umetnosti in kulturi, bila je sodelavka Radia Študent, od leta 2014 pa je tudi honorarna sodelavka Radia Ars. Kot mlada kuratorka je sodelovala v projektu galerije Škuc ZAGON in programu Centra in Galerije P74 Inkubator za mlade kustose. Od leta 2013 sodeluje tudi z revijo Fotografija.
Lukas Birk je umetnik, pripovednik in konservator. Njegovi multidisciplinarni projekti so bili pretvorjeni v filme, kronike in knjige. Velik delež Birkovega dela se nanaša na arhivski material, ki ga zbira med potovanji ali ob preiskovanju lastne zgodovine. Njegovo raziskovanje vključuje podrobne raziskave in preiskave podob in je pogosto osredotočeno na konfliktna območja, ki še niso imela priložnosti, da bi predstavila obstoječi material v umetniški obliki. Njegove pripovedi se spoprijemajo z zapisano zgodovino, tako da ustvarjajo alternativne zgodbe in izmišljene elemente vzporedno s splošno sprejetimi dejstvi. »Arhivska umetniška dela«, ki jih ustvarja, imajo le malo opraviti z institucionalnimi procesi, pač pa se sukajo okrog osebnih zgodb, okrog želje po ohranitvi njihovega mesta v zgodovini in Birkove lastne čustvene navezanosti nanje.
KUPI PDF: I. Pevec & L. Birk: Ohranjati zgodbo zivo – PDF
PRENESI PDF:
Fotografa Simona Mennerja vse manj in manj zanima ustvarjanje novih fotografij, v svoji praksi se že dlje posveča predvsem razmisleku o tem mediju – zanima ga, s čim so pogojeni načini razumevanja podobe, v kakšnih funkcijah se ta lahko znajde in kako jih izpolnjuje. Našo vero v verodostojnost in resnicoljubnost fotografije je pod vprašaj postavil s serijo Kamuflaža (Camouflage), ki prikazuje snajperje, skrite v naravi. Snajperji seveda niso zares prikazani – na fotografiji na neki način so in niso, saj jih je v veliki večini primerov nemogoče videti, kar pa ni preprečilo internetnemu občinstvu, da jih v maniri »Kje je Waldo« ne bi zagnano iskalo in vedno znova »uzrlo«. V sklopu del Nadzorni ustroj (Surveillance Complex) izpostavi drugi vidik fotografije – fotografije arhiva STASI so potencialno dokazno gradivo, in njihova . V zadnjem času pa Simon Menner predvsem obsesivno zbira in analizira propagandno gradivo ISIS, ki ga v tej analizi razkosa, razdrobi na podrobnosti kot so geste, brada ali objemi in s tem pokaže na pogosto absurdne načine grajenja propagandne naracije. Mennerjevi projekti so raznoliki, a se vrtijo predvsem okoli (ne)moči fotografije. Pogovor sva zato začela z vprašanjem vloge umetnika v današnjem svetu.
Iza Pevec (1987) je končala študij umetnostne zgodovine in primerjalne književnosti. Že dlje piše o umetnosti in kulturi, bila je sodelavka Radia Študent, od leta 2014 pa je tudi honorarna sodelavka Radia Ars. Kot mlada kuratorka je sodelovala v projektu galerije Škuc ZAGON in programu Centra in Galerije P74 Inkubator za mlade kustose. Od leta 2013 sodeluje tudi z revijo Fotografija.
Simon Menner (1978) se je rodil v južni Nemčiji. Diplomiral je na Berlinski akademiji za umetnost (Universität der Künste) leta 2007. Od leta 200 Menner živi in dela v Berlinu. Kot umetnika ga fascinira način, kako lahko slike in zaznavanje kot orodje uporabimo za vplivanje na ljudi. V svetu, ki je vse bolj prežet s podobami, je ključnega pomena razumevanje in poudarjanje tega mehanizma in s tem omogočanje javnih ali zasebnih odzivov.
KUPI PDF: I. Pevec & S. Menner: Fotografija na robu – PDF
PRENESI PDF:
“Obstajata dva različna tipa grimas: nevtralna, družbena grimasa, ki je pogosto zaželena projekcija na mesto samopredstavitve, ter intimna grimasa, ki pa je popolno nasprotje prve.”
Ⓒ 2021 Membrana - Vse pravice pridržane
avtor: Andreas Müller-Pohle
produkcija: Cankarjev dom, kulturni in kongresni center, Ljubljana in zavod Membrana
kuratorstvo in postavitev: Jan Babnik in Nataša Ilec Kralj
kustosinja razstavnega programa Cankarjevega doma: Katja Ogrin
22. marec–14. maj 2023, Mala galerija Cankarjevega doma
Otvoritev: 22. marec ob 20. uri.
VODENI OGLEDI:
10. maj 2023 ob 13. uri, Mala galerija Cankarjevega dom (vodi Jan Babnik)
14. maj 2023, ob 11. uri (zaključek razstave), Mala galerija Cankarjevega dom (vodi Jan Babnik)
razstavljoči avtorji: Anne Noble, Ewa Doroszenko, Goran Bertok, Gorkem Ergun, Karina-Sirkku Kurz, Špela Šivic
produkcija: Cankarjev dom, kulturni in kongresni center, Ljubljana in zavod Membrana
zasnova: zavod Membrana (Jan Babnik, Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj)
kuratorstvo in postavitev: Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
kustosinja razstavnega programa Cankarjevega doma: Katarina Hergouth
19. januar–1. marec 2022, Prvo preddverje Cankarjevega doma
Otvoritev: 19. januarja ob 19. uri.
Koža, 19. januar – 1. marec 2022
Mednarodna fotografska razstava
Cankarjev dom, prvo preddverje
otvoritev: 19.1.2022 ob 19:00
avtorji: Goran Bertok, Ewa Doroszenko, Görkem Ergün, Karina-Sirkku Kurz, Anne Noble, Špela Šivic
zasnova razstave: zavod Membrana – Jan Babnik, Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
kuratorstvo: Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
produkcija: Cankarjev dom in zavod Membrana
Podaljšan rok za oddajo predlogov prispevkov (povzetki dolžine do 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 30. avgust 2021. Podaljšan rok za oddajo celotnih prispevkov na podlagi izbranih predlogov je 4. oktober 2021. Predloge pošljite prek spletnega obrazca ali se obrnite na nas prek kontaktnega obrazca in/ali naslova editors(at)membrana.org.
Podaljšan rok za oddajo predlogov prispevkov (povzetki dolžine do 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 11. junij 2021. Podaljšan rok za oddajo celotnih prispevkov na podlagi izbranih predlogov je 16. avgust 2021. Predloge pošljite prek spletnega obrazca ali se obrnite na nas prek kontaktnega obrazca in/ali naslova editors(at)membrana.org.
Prijave sprejemamo do vključno ponedeljka 26. 10. 2020 na:
elektronski naslov: info@membrana.org
in/ali
poštni naslov: Membrana, Maurerjeva 8, 1000 Ljubljana
Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 27. julij 2020. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 21. september 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.
kje: Cankarjev dom, sejna soba M3/4
kdaj: 27. februar 2020, 0b 18. uri
20. januar–1. marec 2020 / Prvo preddverje Cankarjevega doma
Otvoritev: Predstavitev na strani CD
ČE, 30. jan 2020, ob 18.00 // Vodstvo po razstavi z Jasno Jernejšek, sokuratorko razstave, in Špelo Škulj, vizualno umetnico
ČE, 6. feb 2020, ob 18.00 // Vodstvo po razstavi z Janom Babnikom, sokuratorjem razstave, in Miho Godcem, vizualnim umetnikom
ČE, 20. feb 2020, ob 18.00 // Vodstvo po razstavi z Jasno Jernejšek, sokuratorko razstave, Miho Godcem in Valerie Wolf Gang, vizualnima umetnikoma
ČE, 27. feb 2020, ob 18.00 // Pogovor z Marion Balac, vizualno umetnico, in Jožetom Guno, docentom na Fakulteti za elektrotehniko UL
kje: Galerija Jakopič, Ljubljana, v sklopu razstave Jaka Babnik: Pigmalion
kdaj: 5. december 2019
trajanje: 18.00 – 21.00
sodelujeta: dr. Victor Burgin, dr. Ilija T. Tomanić
moderator: dr. Jan Babnik
Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 16. december 2019. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 16. marec 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.
Kdaj: 18. julij 2019 ob 10.00
Trajanje: 90 min
Kje: Prvo preddverje Cankarjevega doma, Prešernova cesta 10, 1000 Ljubljana (vhod iz pasaže Maximarket)
Delavnico vodita: Leopold Štefanič in Neža Ternik