Iza Pevec

Iza Pevec je zaključila študij umetnostne zgodovine in primerjalne književnosti. Že dlje piše o umetnosti in kulturi, bila je sodelavka Radia Študent, od leta 2014 pa je tudi honorarna sodelavka Radia Ars. Kot mladi kurator je sodelovala v projektu galerije Škuc ZAGON in programu Centra in Galerije P74 Inkubator za mlade kustose. Od leta 2013 sodeluje tudi z revijo Fotografija.

Če bi lahko umetniško ustvarjanje razumeli kot astralno potovanje v vesolje, sta me študija načrtovanja in arhitekture naučila, kako se vrniti nazaj na Zemljo.

Javni prostor narekuje, kako živimo in kako se obnašamo, kako se socializiramo in celo kako se upiramo. Če ni skupnosti in solidarnosti, ni mesta niti civilizacije; obstaja lahko le »mestna državica« kot sodobna različica imperija, pravi Murat Germen, fotograf, najbolj znan po kritičnem pogledu na svoje rodno mesto Istanbul. V svoji verjetno najbolj znani seriji Muta-morfoze (Muta-morphosis) uporablja digitalno manipulacijo, s katero želi prikazati temačno vizijo mest v prihodnosti: stavbe, narinjene skupaj kot rezultat neprijetnega in nevarnega procesa mutacije, skoraj kot stapljanje objektov na Dalíjevi sliki. Murat Germen v svoji umetniški praksi, besedilih in predavanjih kritično obravnava čezmerno urbanizacijo, ki jo motivira kapital, ne pa človeška potreba. Med drugim je dokumentiral proteste za park Gezi, ki so razkrili očitni politični vidik upravljanja mest. Njegove fotografije je moč razumeti kot vizualni protest. Murat Germen meni, da bodo nekatere morda služile kot slikovno gradivo in dokaz urbanih zločinov, ki jih je od leta 2002, odkar je prišla na oblast, zagrešila trenutna turška vlada.

V Mjanmaru, ki je bil popolnoma zaprta država, so na ozadja projicirali fotografije New Yorka ali Singapurja ali Japonske in ljudje so pozirali kot tipični mladostniki iz 90-ih, z rolko in Sonyjevim walkmanom, česar v Mjanmaru ni bilo mogoče dobiti.

Delo avstrijskega umetnika Lukasa Birka je mogoče navezati na nekatere dileme dokumentarne fotografije. Medtem ko kritike klasične dokumentarne fotografije poudarjajo odgovornost do fotografiranega subjekta in problem eksotizacije za zahodni pogled, se Birkovo delo pogosto razvija, razstavlja in distribuira tam, kjer njegovi projekti nastanejo. Torej je prvo občinstvo njegovih projektov lokalno in tako morda bližje povezano s projektom samim. Birk je soustanovil Austro Sino Arts Program na Kitajskem in ustanovil rezidenčni program SewonArtSpace v Yogyakarti v Indoneziji. Projekt Afghan Box Camera, ki ga je razvil z etnografom Seanom Foleyjem, se osredotoča na fotografsko prakso v Afganistanu, v glavnem na tip preprostega instantnega fotoaparata, ki so ga tam tradicionalno uporabljali, zdaj pa je njegova raba v zatonu. Raziskovala sta izvire, tehnike in številne osebne zgodbe fotografov, ki uporabljajo ali so uporabljali ta tip fotoaparata, in ustvarila tudi učne videe z navodili, kako ga sestaviti in uporabljati. Pozornost do spregledanih fotografskih praks, zgodovine in kontekstov zaznamuje tudi njegov trenutni projekt The Myanmar Photo Archive, pri katerem gre za rastočo zbirko mjanmarskih fotografij, nastalih med kolonialno dobo in po njej – delo lokalnih fotografov tega obdobja je namreč ostalo neznano do danes.

Če na primer želite občinstvu pokazati, kako izdelati eksploziv, in se tega lotite tako, da je vse skupaj videti kot kuharska oddaja, je to na smrt smešno.

Fotografa Simona Mennerja vse manj in manj zanima ustvarjanje novih fotografij, v svoji praksi se že dlje posveča predvsem razmisleku o tem mediju – zanima ga, s čim so pogojeni načini razumevanja podobe, v kakšnih funkcijah se ta lahko znajde in kako jih izpolnjuje. Našo vero v verodostojnost in resnicoljubnost fotografije je pod vprašaj postavil s serijo Kamuflaža (Camouflage), ki prikazuje snajperje, skrite v naravi. Snajperji seveda niso zares prikazani – na fotografiji na neki način so in niso, saj jih je v veliki večini primerov nemogoče videti, kar pa ni preprečilo internetnemu občinstvu, da jih v maniri »Kje je Waldo« ne bi zagnano iskalo in vedno znova »uzrlo«. V sklopu del Nadzorni ustroj (Surveillance Complex) izpostavi drugi vidik fotografije – fotografije arhiva STASI so potencialno dokazno gradivo, in njihova . V zadnjem času pa Simon Menner predvsem obsesivno zbira in analizira propagandno gradivo ISIS, ki ga v tej analizi razkosa, razdrobi na podrobnosti kot so geste, brada ali objemi in s tem pokaže na pogosto absurdne načine grajenja propagandne naracije. Mennerjevi projekti so raznoliki, a se vrtijo predvsem okoli (ne)moči fotografije. Pogovor sva zato začela z vprašanjem vloge umetnika v današnjem svetu.

Vsi smo seznanjeni s strašljivimi statistikami o povprečnem številu ur, ki jih preživimo pred zasloni, vendar Cooperjev namen ni bil moralizirati.

Vse od začetkov fotografije je portretno fotografijo obdajala posebna avra – opazovanje svoje lastne obrazne mimike in mimike drugih je konec koncev v človeški naravi. V projektu Zatopljenost (Immersion) britanski umetnik Robbie Cooper predstavlja posebno vrsto portreta: portret ljudi kot uporabnikov medijev. Vsi smo seznanjeni s strašljivimi statistikami o povprečnem številu ur, ki jih preživimo pred zasloni, vendar Cooperjev namen ni bil moralizirati. Raznolik spekter izrazov ljudi, zazrtih v razne medijske vsebine, ki jih je ujel, pove le del zgodbe o človeštvu. V Zatopljenosti zaslon postane nekakšno ogledalo, ki beleži intenzivne izraze portretirancev z vgrajeno kamero. Iz zvočne spremljave lahko uganemo, kaj gledajo: vse od video igric pa do pornografije in snuff filmov. Filmski fotogrami imajo manj dokumentarne vrednosti. Ob pomoči visokokakovostnih fotografij postanejo zamrznjene grimase nenavadno podobne klasičnim portretom iz zgodovine umetnosti. Skoraj ekscentrične grimase ogledovalca zmedejo in ga hkrati opomnijo, kako realističen občutek daje navidezna resničnost. Cooper je naš odnos do navidezne resničnosti raziskoval že v svojem projektu Alter Ego, v katerem postavlja igralce virtualnih iger ob njihove avatarje. Zanimal ga je človeški element virtualnih svetov, oziroma kaj nam imaginarni liki lahko povedo o njihovih ustvariteljih. Celoten pogovor pa je prepreden z vprašanji človeške duševnosti.

Avtorji

prijavi se

prijavi se na novice in pozive za projekte in prispevke

Pozdravljeni! Pred kratkim smo posodobili spletno stran. Če se vsebina ne prikazuje pravilno, vas prosimo da izbrišete predpomnilnik brskalnika! (INFO?)

novice

Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 27. julij 2020. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 21. september 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.

Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 16. december 2019. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 16. marec 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.

Kdaj: 27. junij 2019 ob 10.00
Trajanje:
90 min
Kje: Prvo preddverje Cankarjevega doma, Prešernova cesta 10, 1000 Ljubljana (vhod iz pasaže Maximarket)
Delavnico vodita: Leopold Štefanič in Neža Ternik

Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 09. april 2019. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 24. junij 2019. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.

Kontaktiraje urednike na editors@membrana.si. Rok za predloge prispevkov (izvlečki dolžine 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 18.1. 2019. Rok za dokončane prispevke na podlagi sprejetih predlogov je 20.3.2019. Predloge pošljite na editors@membrana.org.

Kontaktiraje urednike na editors@membrana.org. Rok za dokončane prispevke na podlagi sprejetih predlogov je 30. september 2018. Predloge pošljite na editors@membrana.org.

Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 07. maj 2018. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 30. avgust 2018. Osnutke pošljite neposredno na editors@membrana.org.

ROK PRIJAVE: do srede 24.1. 2018.
Prijave sprejemamo po elektronski pošti info@membrana.si in/ali na naslov Membrana, Maurerjeva 8, 1000 Ljubljana.

ROK PRIJAVE: do srede 24.1. 2018.
Prijave sprejemamo po elektronski pošti info@membrana.si in/ali na naslov Membrana, Maurerjeva 8, 1000 Ljubljana.

Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 10. junij 2017. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 15. september 2017. Osnutke pošljite neposredno na editors@membrana.org.

Prijave sprejemamo do vključno četrtka 16.3.2017 na:
elektronski naslov: info@membrana.si
in/ali
poštni naslov: Membrana, Maurerjeva 8, 1000 Ljubljana

24. 11. 2016 ob 19.00 v Slovenski kinoteki z Godardovim filmskim esejem Hvalnica ljubezni (Éloge de l’amour, 2001) napovedujemo novo fotografsko-filmsko knjižno zbirko Kamera.

Naše spletno mesto uporablja piškotke za izboljšanje naših storitev. Kot uporabnik se morate strinjati z uporabo in sprejeti naše pogoje. Trenutno uporabljamo samo piškotke, ki so potrebni za normalno delovanje spletne strani. Za več informacij obiščite naš pravilnik o zasebnosti in pogoje storitev. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporabljamo, si oglejte spodnji seznam.

Ta piškotek je nujen za aplikacije PHP. Piškotek se uporablja za shranjevanje in identifikacijo edinstvenega ID-ja uporabniške seje za namen upravljanja uporabniške seje na spletnem mestu. Piškotek je sejni piškotek in se izbriše, ko so vsa okna brskalnika zaprta.

Strinjam se z uporabo piškotkov, strinjam se s pogoji storitve in pravilnikom o zasebnosti in želim še naprej uporabljati spletno stran.