Instinkt

uvodnik

uvodnik

Razumevanje tega, kar pomeni biti človek, se vrti okoli predstave o tem, kaj pomeni biti žival ali zver – in to razmerje je predstavljeno in skonstruirano tudi skozi fotografijo. Odnos človek-žival je ali ideološko poudarjen ali prikrit s podobami – pojem instinkta definira tako fotografski proces kot tudi fotografsko reprezentacijo. Skozi celotno zgodovino medija so bile fotografije živali vedno močno prisotne, kar priča o določeni fascinaciji in pripisovanju pomena ali želji po dekodiranju ne-človeškega. Sama številčnost in raznolikost fotografskih reprezentacij živali (in ne-fotografske piktorialne tradicije upodabljanja domišljijskih bitij) priča o soodvisnosti odnosa. Ne glede na to, ali jih uporabljamo kot blago za izmenjavo, marketinška orodja za komercializacijo, kot orodja znanstvenih raziskav ali znamenja domačnosti, kot neme trofeje iz eksotičnih krajev ali živalskih vrtov, slike živali govorijo o določenem postopku udomačevanja tako znaka kot referenta. Danes je mogoče opaziti premik stran od stare foto-humanistične pripadnosti Družine človeštva k vedno večjemu razočaranju antropocena. Pojavlja se zahteva po novi vrsti odgovornosti, po novi vrsti pripadnosti. Medkulturni in medvrstni.

vsebina

eng

Živali postajajo vse pomembnejši del naših življenj, naše neizogibne samote. Dopolnjujejo človekovo duhovno plat, za katero smo prikrajšani.

“Zakaj gledamo živali?” se sprašuje kritik John Berger. Na to vprašanja bi se rada navezala z drugim vprašanjem: “Zakaj gledamo mrtve živali?” Izumrle ali redke živali so najzanimivejši predmeti kabinetov čudes in naravoslovnih muzejev. Hiroshi Sugimoto se posveča dioramam, ki prikazujejo živali v naravnem okolju. Lynn Savarese oživlja nagačene živali kot junake zgodbe. Na fotografijah Michaela Ackermana so ljudje in živali enakovredni. Vizualni dnevniki Nobuyoshija Arakija vsebujejo zgodbe o življenju in smrti. Nezaket Tekin ustvarja utopična prizorišča z žuželkami. Tudi v drugih delih dokumentira svoje mrtve živali.

eng

Narava ne potrebuje človeštva, človeštvo, še posebej kapitalistična družba, pa potrebuje naravo, da bi vzpostavilo in ohranilo red, na katerem vztraja, in ki temelji na pogosto nerazumljivo močnih in nerazložljivih zakonih narave.
Narava ne potrebuje človeštva, človeštvo, še posebej kapitalistična družba, pa potrebuje naravo, da bi vzpostavilo in ohranilo red, na katerem vztraja, in ki temelji na pogosto nerazumljivo močnih in nerazložljivih zakonih narave.

eng

Kucharczak navdih črpa predvsem iz tesnega razmerja do okoliške narave in preteklih izkušenj.
Kucharczak navdih črpa predvsem iz tesnega razmerja do okoliške narave in preteklih izkušenj.

impressum

FOTOGRAFIJA 84, 85 / 2019 • ISSN 1408-3566 • https://doi.org/10.47659/8485

izdajatelj revije Fotografija: Membrana, Maurerjeva 8, 1000 Ljubljana • tel.: +386 (0) 31 777 959
urednika: Jan Babnik (gl. In odg. urednik), Ilija T. Tomanić
uredniški odbor: Mark Curran (Dublin Institute of Technology, Irska; Freie Universität Berlin, Nemčija), Ana Peraica (neodvisna raziskovalka, poučevalka, Hrvaška), Witold Kanicki (UAP Poznań, Poljska), Miha Colner (Mednarodni grafični likovni center, MGLC, Ljubljana, Slovenija), Lenart Kučić (neodvisni novinar, Pod črto, Slovenija), Emina Djukić (Univerza v Ljubljani, Slovenija), Jasna Jernejšek (neodvisna raziskovalka, kuratorka, Slovenija), Asko Lehmuskallio (Univerza Tampere, Finska), Devon Schiller (neodvisni raziskovalec, ZDA), Robert Hariman (Univerza Northwestern, ZDA) • posvetovalni odbor: Alisha Sett, Andreia Alves de Oliveira, Iza Pevec, Matej Sitar
avtorji prispevkov: Carole Baker, David Bate, Emina Djukić, Miha Colner, Naomi Kritzer, Joan Fontcuberta, Jasna Jernejšek, Panos Kompatsiaris, Lenart J. Kučić, Montse Morcate, Andreia Alves de Oliveira, Jani Pirnat, Urška Savič, Monika Schwärzler, Maja Smrekar, Nezaket Tekin
prevodi: Sonja Benčina, Tadej Turnšek, Jaka Andrej Vojevec, Miha Marek, Nataša Ilec, Tom Smith • jezikovni pregled slovenščine: Nina Pucer Žitko, Anja Cerar • jezikovni pregled angleščine: Tom Smith
projekti in fotografije: Joan Fontcuberta, Lenart J. Kučić, Nataša Ilec, Aleksandrija Ajduković, Bojan Mijatović, Clare Benson, Vanja Bučan, Borut Peterlin, Manuel Vason, Anže Sekelj in Hana Jošić, Sandra Odgaard, Manca Jevšček, Dagmar Kolatschny, Artur Kucharczak, Marko Stojanović, Hendrik Zeitler, Rob Macinnis, Montse Morcate, Nobuyoshi Araki, Michael Ackerman, Nezaket Tekin, Anja Carr, Klaus Pichler, Alexandra Soldatova, Daniel Szalai, Maja Smrekar

oblikovanje: Primož Pislak
priprava za tisk in tisk: Cicero • naklada: 400 izvodov

izid revije je finančno podprla Javna agencija za knjigo Republike Slovenije • vse fotografije in besedila © Membrana, razen tam, kjer je navedeno drugače • fotografija na naslovnici: Marko Stojanović, Oaze XI, Amsterdam, 2016, objavljena z dovoljenjem avtorja • slika na zadnji strani: Central News Photo Service, Oprema za jarke (Equipt [sic] for the trenches), (1914–1918), z dovoljenjem Library of Congress Prints and Photographs Division Washington.

Za boljšo kvaliteto klikni na fotografijo.

prijavi se

in začni prejemati zadnje novice in informacije o pozivih za prispevke in projekte
novice

Proposals deadline: July 27, 2020 (extended to August 10!). Contributions deadline: September 21, 2020 (extended to October 5, 2020!)

Kdaj: 27. junij 2019 ob 10.00
Trajanje:
90 min
Kje: Prvo preddverje Cankarjevega doma, Prešernova cesta 10, 1000 Ljubljana (vhod iz pasaže Maximarket)
Delavnico vodita: Leopold Štefanič in Neža Ternik

ROK PRIJAVE: do srede 24.1. 2018.
Prijave sprejemamo po elektronski pošti info@membrana.si in/ali na naslov Membrana, Maurerjeva 8, 1000 Ljubljana.

ROK PRIJAVE: do srede 24.1. 2018.
Prijave sprejemamo po elektronski pošti info@membrana.si in/ali na naslov Membrana, Maurerjeva 8, 1000 Ljubljana.

Prijave sprejemamo do vključno četrtka 16.3.2017 na:
elektronski naslov: info@membrana.si
in/ali
poštni naslov: Membrana, Maurerjeva 8, 1000 Ljubljana

24. 11. 2016 ob 19.00 v Slovenski kinoteki z Godardovim filmskim esejem Hvalnica ljubezni (Éloge de l’amour, 2001) napovedujemo novo fotografsko-filmsko knjižno zbirko Kamera.

Naše spletno mesto uporablja piškotke za izboljšanje naših storitev. Kot uporabnik se morate strinjati z uporabo in sprejeti naše pogoje. Trenutno uporabljamo samo piškotke, ki so potrebni za normalno delovanje spletne strani. Za več informacij obiščite naš pravilnik o zasebnosti in pogoje storitev. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporabljamo, si oglejte spodnji seznam.

Ta piškotek je nujen za aplikacije PHP. Piškotek se uporablja za shranjevanje in identifikacijo edinstvenega ID-ja uporabniške seje za namen upravljanja uporabniške seje na spletnem mestu. Piškotek je sejni piškotek in se izbriše, ko so vsa okna brskalnika zaprta.

Strinjam se z uporabo piškotkov, strinjam se s pogoji storitve in pravilnikom o zasebnosti in želim še naprej uporabljati spletno stran.