Kabinet
- Fotografija št. 77/78
- 2017
uvodnik
uvodnik
Zbiranje fotografij je že dolgo vzbuja zanimanje in domišljijo fotografov, umetnikov in fotografskih teoretikov, prav tako tiste informacij želeče obveščevalne službe, ljubeče amaterje, zaljubljene v bolšje sejme in podjetnike, ki prisegajo na prosti trg. Zdi se, da je sodobno širjenje proizvodnje in deljenja podob samo okrepilo prakse zbiranja, lastninjenja in kuriranja najdenih, že obstoječih slik. Posledično je to množično zbiranje fotografij – bodisi v obliki osebnih albumov, institucionaliziranih zbirk, strežniških farm družbenih omrežij ali arhivov državnih institucij – tudi zbiranje pripovedi, projekcij o družbi in posamezniku, poskusov omejitve suhe potencialnosti in nepredvidljivosti pomena. Zlasti pa je bil arhiv – kot koncept, kot značilen represivni družbeni aparat in kot zbir (ne) dostopnih slik –, tisti, ki je že dolgo bil osrednja točka teoretičnih in diskurzivnih spopadov, ustvarjalnih umetniških praks in kritičnih apropriacij. Fotografija št. 77/78 ponovno oživlja te razprave z vidika vsakodnevne fotografije in ponovnega politiziranja družbenega življenja v post-demokratičnih družbah skozi metaforo kabineta. Pojem kabineta ima za nas več pomenov in ga lahko gledamo kot birokratski sistem za shranjevanje in iskanje slik, površino prikaza slike, namizno ikono ali Wunderkamerasto zbirko čudes in zanimivosti in predvsem – lahko ga jemljemo dobesedno ali metaforično.
umetniki in projekti
- Alberto Frigo, Andre Serrano, Andrea Palašti, Bert Stern, Bettina Rheims, Chinar Shah, Dagmar Kolatschny, David LaChapelle, Erwin Brumenfeld, Horațiu Șovăială, Ivan Petrović, Jaka Babnik, Jan Saudek, Jean-Baptiste Mondino, Joanna Zylinska, Josef Koudelka, Magnum Photos, Michał Greim, Michelle Proksell, Mihai Șovăială, Nan Goldin, Nepal Picture Library, Nobuyoshi Araki, Onur Ciddi, Paula Roush, Pete Souza, Peter Koštrun, Peter Rauch, Photo Circle, Pierre Boucher, Richard Prince, Robert Mapplethorpe, Ronnie Close, Simon Menner, Simon Podgoršek, Thiesson, Urša Premik, William Henry Fox Talbot
vsebina
Fotografa Peter Rauch in Peter Koštrun sta se avgusta 2015 v sklopu festivala Celje FOKUS prvič skupaj predstavila v vlogi kuratorjev. Na razstavi, ki sta jo poimenovala Sondiranje, sta na ogled postavila zbirko fotografij tujih, anonimnih in nepoznanih avtorjev. Zbirka je sestavljena iz artefaktov, ki sta jih avtorja skozi leta nabirala v svojih arhivih ter jih ob povabilu na sodelovanje izbrala na podlagi fascinacije. Vse fotografije so svojčas služile neki funkciji: reklamni, družinski, propagandni, umetniški ali kakšni drugi. Avtorja sta z razstavo izpostavila alternativne možnosti branja takih podob, ki so morda zaradi pretečenega časa, morda zaradi manjka podpisa ali le zaradi načina predstavitve izvzete iz prvotnega konteksta. Njuna predpostavka je bila, da je možno z angažmajem gledalca razbiti dolgočasne, enoznačno etablirane načine razumevanja fotografskega gradiva. K sodelovanju sta povabila tudi gostujoče avtorje in zbiratelje.
- Ključne besede: alternative possibilities, anonymous author, archive, collection, context, probing
Nataša Ilec Kralj (1992) je na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje pridobila naziv magistrice oblikovanja vizualnih komunikacij – smer fotografija, diplomirala pa na oddelku za fotografijo VIST. Zanimajo jo teoretski in filozofski aspekti fotografskega medija; kot fotografinja je sodelovala tudi na nekaj skupinskih razstavah (πr2 – razstava sodobne kinetične keramike: Layerjeva hiša, Kranj, 2021; Cianotipično: Ljubljana, 2019; Svaka čast: Ljubljana, 2019; Ustvari delo, ki ni tvoje: Ljubljana, 2019; FUGA – UL ALUO+FA: Ljubljana, 2019; Stičišče: Ljubljana, 2019; 25 Images: Berlin, 2017; ISO0: Photonic Moments, Ljubljana, 2016; Flâneur: Ljubljana, 2015; Spregled: Photonic Moments, Ljubljana, 2014; NovaF: Maribor, 2013). Ilec Kralj je leta 2017 tudi prvič kurirala razstavo, Mejniki, razstavljeno v sklopu Photonic moments: 2017. Z Membrano sodeluje, kontribuira in prevaja od leta 2017. Njena strast je knjigoveštvo.
Peter Koštrun (1979, Ljubljana, Slovenija) je leta 2007 diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer trenutno tudi predava na oddelku za fotografijo. Od leta 2003 redno razstavlja tako doma kot tudi v tujini. Kot mojster krajinske fotografije je poznan predvsem po motiviki praznih in zapuščenih pokrajin, ter po prefinjenem izboru kadra in svetlobe. Ne zanima ga zgolj dokumentarna dimenzija krajine, saj do žanra pristopa na konceptualni način. V njegovih delih je zajeta diskretna atmosfera, ki nam daje občutek, da njegove podobe zajemajo nekaj večjega in celo nesmrtnega. Živi in dela v Brnici blizu Celja. Pretekle samostojne razstave vključujejo: Moments, Mottard & Jenray, Liège, Belgija (2012); Čas je zdaj, Galerija Lang, Samobor, Hrvaška (2012); Singularity 2004-2014, Photon Gallery Vienna (2014) in Slutnja, Galerija Sodobne umetnosti Celje, Slovenija. Njegova dela so bila vključena v več nacionalnih skupinskih razstav kot so Skoraj pomlad – 100 let Slovenske umetnosti, UGM Maribor (2012), Magija Umetnosti. Protagonisti Slovenske umetnosti, Künstlerhaus, Dunaj, Avstrija (2015), Gremo naprej! Slovenska fotografija 1990–2015, Mestna galerija Ljubljana, Slovenija (2016). Sodeloval je tudi na eni izmed bolj pomembnih mednarodnih razstav krajinske fotografije Sense of Place, Bozar-Palais de Beaux Arts Bruxelles, Bruselj, Belgija (2012) ter na razstavi Land / City / Real / Imagined v Diemar / Noble Gallery v Londonu (2011). Njegove nedavne razstave so: After all, Cellar Gallery, Krakov, Poljska (2016) in Premonition, Photon Gallery Vienna (2019). Dela Petra Koštruna lahko najdemo v zbirki Essi na Dunaju, kot tudi v Kabinetu slovenske fotografije v Gorenjskem muzeju.
Peter Rauch je arhitekt, fotograf in predavatelj. V ustvarjalni praksi secira materijo grajenih objektov in vztraja v nasprotju dokumenta in konstrukcije. Na področju teorije raziskuje vznik mišljenja, v konstituciji objekta in vprašanje preloma v poljih umetnosti, znanosti in politike. Predava na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje ter na Oddelku za fotografijo VIST v Ljubljani.
KUPI PDF: N. Ilec & P. Kostrun & P. Rauch: Sondiranje – PDF
PRENESI PDF:
Fotografa Simona Mennerja vse manj in manj zanima ustvarjanje novih fotografij, v svoji praksi se že dlje posveča predvsem razmisleku o tem mediju – zanima ga, s čim so pogojeni načini razumevanja podobe, v kakšnih funkcijah se ta lahko znajde in kako jih izpolnjuje. Našo vero v verodostojnost in resnicoljubnost fotografije je pod vprašaj postavil s serijo Kamuflaža (Camouflage), ki prikazuje snajperje, skrite v naravi. Snajperji seveda niso zares prikazani – na fotografiji na neki način so in niso, saj jih je v veliki večini primerov nemogoče videti, kar pa ni preprečilo internetnemu občinstvu, da jih v maniri »Kje je Waldo« ne bi zagnano iskalo in vedno znova »uzrlo«. V sklopu del Nadzorni ustroj (Surveillance Complex) izpostavi drugi vidik fotografije – fotografije arhiva STASI so potencialno dokazno gradivo, in njihova . V zadnjem času pa Simon Menner predvsem obsesivno zbira in analizira propagandno gradivo ISIS, ki ga v tej analizi razkosa, razdrobi na podrobnosti kot so geste, brada ali objemi in s tem pokaže na pogosto absurdne načine grajenja propagandne naracije. Mennerjevi projekti so raznoliki, a se vrtijo predvsem okoli (ne)moči fotografije. Pogovor sva zato začela z vprašanjem vloge umetnika v današnjem svetu.
- Ključne besede: camouflage, evidence, surveillance, truthfulness, understanding images
Iza Pevec (1987) je končala študij umetnostne zgodovine in primerjalne književnosti. Že dlje piše o umetnosti in kulturi, bila je sodelavka Radia Študent, od leta 2014 pa je tudi honorarna sodelavka Radia Ars. Kot mlada kuratorka je sodelovala v projektu galerije Škuc ZAGON in programu Centra in Galerije P74 Inkubator za mlade kustose. Od leta 2013 sodeluje tudi z revijo Fotografija.
Simon Menner (1978) se je rodil v južni Nemčiji. Diplomiral je na Berlinski akademiji za umetnost (Universität der Künste) leta 2007. Od leta 200 Menner živi in dela v Berlinu. Kot umetnika ga fascinira način, kako lahko slike in zaznavanje kot orodje uporabimo za vplivanje na ljudi. V svetu, ki je vse bolj prežet s podobami, je ključnega pomena razumevanje in poudarjanje tega mehanizma in s tem omogočanje javnih ali zasebnih odzivov.
KUPI PDF: I. Pevec & S. Menner: Fotografija na robu – PDF
PRENESI PDF:
Ivan Petrović (1973) že 20 let deluje v svetu fotografije in umetnosti kot raziskovalec, ustvarjalec in zbiralec. Od leta 1997 redno ustvarja in objavlja fotografske projekte, ki odsevajo duh prostora in časa, v katerem so nastali. V delih uporablja dokumentarne pristope in skoraj študijske principe. Leta 2011 je s fotografom Mihailom Vasiljevićem ustanovil para-institucijo Center za fotografijo (CEF), ki se ukvarja z iskanjem, ohranjanjem, zbiranjem in analiziranjem lokalnega fotografskega gradiva iz nedavne zgodovine, čeprav nima prostorov, infrastrukture in sredstev za opravljanje dejavnosti. V preteklih desetih letih je Petrović tudi lastno avtorsko prakso premaknil onkraj zgolj umetniškega izraza, saj se fenomenov fotografije vselej loteva z analitično-teoretskega stališča. Pri tem ga zanima narava fotografske podobe ter njena vloga v družbi in zgodovinopisju. V tem duhu so nastajali dolgoročni projekti, kot so Dokumenti (1997–2008), Slike (2002–), Portfolio Beograd (2015–) in najnovejša filmska produkcija. Pogovor z Ivanom Petrovićem je potekal 1. septembra 2017 v Beogradu. Pogovarjala sva se o vlogi fotografije v dominantni zgodovini, meji med lastno prakso in arhivskim delom, fotografiji kot umetnost in še marsikaj.
- Ključne besede: collection, documentary, photography's role, preservation, research
Miha Colner(1978) je umetnostni zgodovinar, ki deluje kot kustos in programski koordinator pri Mednarodnemu grafičnemu likovnemu centru (MGLC) / Ustvarjalnem centru Švicarija v Ljubljani. Prav tako pa je aktiven kot publicist, specializiran za področja fotografije, grafike, gibljive slike in različnih oblik (novo)medijske umetnosti, in občasni predavatelj. Med leti 2006-2016 je bil kustos pri Photonu – Centru za sodobno fotografijo v Ljubljani. Od leta 2005 objavlja članke v časopisih, revijah, strokovnih publikacijah in na lastnem blogu. Živi in deluje v Ljubljani.
http://mihacolner.com
http://www.mglc-lj.si
impressum
FOTOGRAFIJA 77, 78 / 2017 • ISSN 1408-3566 • https://doi.org/10.47659/7778
izdajatelj revije Fotografija: Membrana, Maurerjeva 8, 1000 Ljubljana • tel.: +386 (0) 31 777 959
uredniški odbor: Jan Babnik (odg. in gl. urednik), Ilija T. Tomanić, Lenart Kučić, Emina Djukić • posvetovalni odbor: Mark Curran, Witold Kanicki, Ana Peraica, Iza Pevec, Matej Sitar • pomoč uredniški ekipi: Iza Pevec
avtorji prispevkov: Ronnie Close, Miha Colner, Steve Edwards, Nataša Ilec, Witold Kanicki, Peter Koštrun, Simon Menner, Andreia Alves de Oliveira, Iza Pevec, Ivan Petrović, Peter Rauch, Paula Roush, Michelle Proksell, Marija Skočir, Gabriele de Seta, Chinar Shah, Alisha Sett, Joana Zylinska
prevodi: Miha Marek, Tom Smith, Jaka Andrej Vojevec • jezikovni pregled slovenščine: Nina Žitko Pucer • jezikovni pregled angleščine: Tom Smith
avtorji fotografij: Jaka Babnik, Onur Ciddi, Alberto Frigo, Dagmar Kolatschny, Andrea Palašti, Simon Podgoršek, Urša Premik, Horațiu Șovăială, Mihai Șovăială
oblikovanje: Primož Pislak
priprava za tisk in tisk: R-Tisk • naklada: 400 izvodov
izid revije je finančno podprla Javna agencija za knjigo Republike Slovenije • vse fotografije in besedila © Membrana, razen tam, kjer je navedeno drugače • fotografija na naslovnici: Ronnie Close, iz serije Zmota paralakse, z dovoljenjem avtorja• fotografija na zadnji strani: Simon Menner, iz serije Nadzorni ustroj – Fotografije iz skrivnega arhiva Stasi, z dovoljenjem avtorja.