- št. -
- 2022
- 27/12/2022
8 min.
Ob menjavi političnega sistema v državah za železno zaveso, so se nekateri arhivi odprli, medtem ko vsebina drugih ni nikoli postala del javnega spomina. Indrė Šerpetytė je v avtorski knjigi (1944 – 1991) Bivše stavbe NKVD – MVD – MGB – KGB nadgradila obstoječ, a neobjavljen seznam stavb, ki jih je v času hladne vojne uporabljala tajna policija Sovjetske zveze. Poleg terenskih ter zgodovinskih posnetkov obravnavanih stavb, objavljenih v obliki avtoričinih zapiskov, je glavni del knjige namenjen studijskih fotografijam lesenih miniatur, katerih večina je že izginila iz njihovih dejanskih lokacij. Miniatura ustvarjena po fotografiji in fotografija ustvarjena po miniaturi, gledalčevo pozornost preusmeri na vlogo večkratne interpretacije posameznikov znotraj formiranja skupne zgodovine.
Urška Savič (1992) je predvsem piska, včasih fotografinja, sicer pa kritičarka in novinarka na področju kulture ter ustvarjalka radijskih oddaj. Leta 2014 je diplomirala je iz fotografije na praškem FAMU, kjer se je ukvarjala s tematikami kolaža in fotomontaže, magistrirala pa na ljubljanskem ALUO (2020), kjer se je na oddelku za kiparstvo osredotočala na obsesivno dokumentacijo in arhivarsko prakso v sodobni umetnosti. Kot samozaposlena v kulturi sodeluje z različnimi publikacijami ter soustvarja večmedijske projekte.
Indrė Šerpetytė (1983) je umetnica, ki prihaja iz Litve in živi ter ustvarja v Londonu. V Angliji je tudi končala študij fotografije na Univerzi v Brightonu ter magistrirala na Royal College of Art. V svojem delu se posveča raziskovanju zgodovine in spomina ter njunega prepleta med osebno in družbeno obliko. Iz distance nagovarja vpliv politike in interpretacije zgodovine na osebne zgodbe posameznikov. Poleg medija fotografije uporablja tudi instalacijo in kiparske elemente ter zvočne in video posnetke. Do sedaj je izdala tri avtorske monografije.
Prispevek obravnava najnovejšo knjigo ameriškega fotografa Stephena Shora z naslovom Modern Instances: The Craft of Photography, ki sestoji iz kratke avtobiografije, spominov na otroštvo in predstavitev začetkov njegove fotografske kariere. Vključuje številne zgodbe, pripetljaje, asociacije in navezave na druge ustvarjalce, vzornike, literarna in likovna dela, glasbo in gledališče. Sproščeno in izjemno intimno pisanje spremljajo njegove avtorske fotografije, fotografije njegovih kolegov in reprodukcije umetnostnozgodovinskih vzorcev, notnih zapisov, izsekov iz filmov in animacij, športnih dogodkov in rokopisov. Tok misli o različnih vrstah fotoaparatov in pristopov h kadriranju ter motrenju medija dopolnjujeta korespondenca s prijateljem fotografom Georgeem Milesom in zapisovanje nostalgičnih spominov o newyorškemu druženju s tedanjo umetniško elito, preminulih hišnih ljubljenčkih, družinskih dramah in uživanju psihedeličnih drog.
Maša Žekš (1993) je diplomirana kulturologinja Vzhodne Azije, umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani zaključuje magistrski študij na katedri za umetnostno zgodovino na temo geneze čebelje emblematike ljubljanskih operozov. Od leta 2016 je sodelavka spletne platforme Koridor, za katero piše kritike razstav, intervjuje in reportaže s področja sodobne likovne produkcije. Sodelovala je pri kuriranju razstav v Miklovi hiši v Ribnici, butičnem festivalu FOTO VIST 2021 in je sodelavka v ljubljanski galeriji DobraVaga in Galeriji Y. Je tudi soavtorica para-umetniškega projekta Kritiški pose(la)dek, ki se ukvarja s pisanjem in urejanjem likovne kritike.
Ob praznovanju 30. obletnice žametne revolucije na Češkem je komemoracija tega pomembnega zgodovinskega dogodka potekala na mnogih frontah. Projekt Podobe konca zgodovine. Češka vizualna kultura 1985–1995 se ga loteva s perspektive prepleta vizualnih podob, ki so tedaj napolnjevale javni prostor, se gledale v gospodinjstvih in nastajale na umetniški sceni. Spremembe na medijskem področju umešča v kontekst političnih in družbenih sprememb tistega časa ter hkrati postavlja tezo, da prehod iz enega političnega sistema v drugega ni bil nenadna sprememba, temveč daljši proces. Zato kot delovno časovno obdobje zajame nenavadno desetletje, ki posega tako v osemdeseta in devetdeseta leta, ter izpostavlja vizualne kontinuitete, ki so prečile pomembno prelomnico in tako imenovani konec zgodovine.
Urška Savič (1992) je predvsem piska, včasih fotografinja, kritičarka in novinarka na področju kulture ter ustvarjalka radijskih oddaj. Leta 2014 je diplomirala iz fotografije na praškem FAMU, kjer se je ukvarjala s tematikami kolaža in fotomontaže, magistrirala pa na ljubljanskem ALUO (2020), kjer se je na oddelku za kiparstvo osredotočala na obsesivno dokumentacijo in arhivarsko prakso v sodobni umetnosti. Kot samozaposlena v kulturi sodeluje z različnimi publikacijami in mediji ter soustvarja večmedijske projekte. Na Radiu Študent od leta 2019 skrbi za odprto radijsko umetniško-teoretsko raziskovalno platformo R A D A R.
Pavel Vančát (1976) je zgodovinar in kurator, ki se pri delu osredotoča na češko fotografijo in vizualno kulturo druge polovice 20. stoletja ter na sodobno fotografsko produkcijo. Pripravil je že mnoge avtorske, tematske in retrospektivne razstave v lokalnem in mednarodnem okolju ter ob njih urejal kataloge in monografije. Leta 2002 je bil med ustanovitelji revije Fotograf in je še dolgo časa ostal član njenega uredniškega odbora. Istega leta je v češčino prevedel tudi kultno fotografsko čtivo Susan Sontag: O fotografiji
Duo, ki ga sestavljata Danec Michael Elmgreen in Norvežan Ingar Dragset, je začel sodelovati leta 1995 in je verjetno najbolj znan po hiperrealističnih instalacijah in skulpturah, postavljenih – pogosto z družbenokritičnim, včasih pa predvsem s komičnim učinkom – na javnih mestih, eno njunih najnovejših razstav Useless Bodies? pa si je bilo mogoče ogledati med 31. marcem in 22. avgustom letos v milanski galeriji Fondazione Prada. Tam je zasedla štiri osrednje razstavne prostore in del dvorišča ter zajemala fascinanten nabor novih in že razstavljenih del dvojca pa tudi nekaj kipov z razstave Serial Classic, ki sta jo ob odprtju galerije leta 2015 pripravila Salvatore Settis in Rem Koolhaas.
Martin Justin (1998) po končanem dodiplomskem študiju primerjalne književnosti in filozofije šolanje nadaljuje na drugostopenjskem programu filozofije. Deluje kot literarni kritik, svoje prispevke pa objavlja na portalih Airbeletrina in LUD Literatura ter v reviji Literatura. V svojih besedilih reflektira sodobno slovensko romaneskno produkcijo, prevodno leposlovje in humanistiko, raziskovalno pa ga zanima filozofija znanosti. Leta 2018 je izdal zbirko kratkih zgodb Črepinje.
Avgusta in septembra se je odvila druga izdaja fotografskega festivala Kranj Foto Fest, ki za epicenter dogajanja izbira gorenjsko prestolnico, pojmovano kot zibelko slovenske fotografije zaradi prvega fotografa Janeza Puharja. Umestitev ustreza tudi trenutno priljubljeni decentralizaciji kulture, da se ta iz prestolnice seli v butičnejše kraje. Dela mednarodnih fotografov so umestili v ulične niše, mestne trge in okoliško naravo. Med 305 avtorji, prijavljenimi na javni razpis, so jih izbrali nekaj več kot 40, ki so premišljevali tematiko doma kot prostora prehoda. Razvrstili so jih v formate treh samostojnih razstav in ene skupinske, dela preostalih pa so bila v različnih oblikah razpršena po mestnem jedru. Udeležila sem se pestrega programa javnih vodstev, pogovorov, pregleda portfeljev in večernih projekcij, ki ga je festival ponudil tokrat brez proticovidnih omejitev, zaradi česar je bil odziv mednarodnih obiskovalcev večji. Izpostavljenih je nekaj zanimivejših del in razstavnih prijemov ter premislili vlogo in prihodnost koncepta fotografskega festivala.
Valerija Intihar (1995) deluje kot samostojna modna in tekstilna oblikovalka, ter kot umetnostna kritičarka in kulturna novinarka na radijski platformi Radio Študent. Študij trenutno zaključuje na Katedri za fotografijo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, pod mentorstvom Petra Raucha. V analogni in digitalni fotografski tehniki raziskuje pozicije objektov v sodobnem materialno nasičenem svetu, skozi dokumentacije procesov in kiparske instalacije ter manipulacije v postopkih v temnici. Sodelovala je na več skupinskih razstavah, februarja letos je v Galeriji P74 samostojno predstavila fotografsko serijo ‘Low res images.
Fotoknjiga Razstava avtorja Bora Cvetka je nastala kot zaključno diplomsko delo na Katedri za fotografijo Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. V njej je predstavil svoj odziv na občutke nelagodja ob razstavah sodobne umetnosti, saj se mu je pogosto zdelo, da jih ne razume ali da do njih nikoli ne pristopa pravilno. Zato je razstavo razbil na tri ključne sestavne dele: umetniška dela, prostor in obiskovalce, ter poskušal v večplastnem projektu pokazati, da kot razstavo lahko razumemo praktično karkoli, tudi izseke iz vsakdanjega življenja. Knjiga je mešanica fotografij, analognih in digitalnih, obenem pa množice spremnih elementov, kot so renderji klasičnih galerijskih prostorov – belih kock ter fotogrametrije naravnih prizorišč. Cvetko s knjigo predlaga preprostejši način razumevanja razstav, za katere ne potrebujemo pravil ali širokega znanja, pač pa kvečjemu sproščenost in malo smisla za humor. Recenzija njegove fotoknjige je nastala kot produkt pregleda knjige, obiska razstave Ponjava 2 (2022, Tobačna, Ljubljana) in pogovora z umetnikom.
Hana Čeferin (1995) je diplomirana anglistka in umetnostna zgodovinarka ter magistra umetnostne zgodovine. Od leta 2015 je sodelavka Galerije Fotografije v Ljubljani, kjer dela s slovenskimi in tujimi umetniki. Od leta 2021 je urednica revije za sodobno umetnost ETC. in direktorica istoimenskega zavoda. Kot samostojna kuratorka je doslej sodelovala med drugim z Galerijo Prešernovih nagrajencev Kranj, Cankarjevim domom, Galerijo Škuc in Narodno galerijo. Je ena izmed treh izbranih kuratorjev sedme edicije švicarskega fotografskega festivala Alt.+1000, ki se bo odvil jeseni 2023. Kritiške in umetnostnozgodovinske prispevke redno objavlja v zbornikih in revijah, kot sta Likovne besede in Membrana/Fotografija. Med letoma 2020 in 2022 je bila udeleženka šole za kuratorske prakse in kritiško pisanje Svet umetnosti, ki poteka v okviru SCCA Ljubljana. Živi na Dunaju, kjer dela v kuratorskem oddelku Kunsthalle Wien.
Bor Cvetko (1998) je vizualni umetnik in fotograf. Dodiplomski študij oblikovanja vizualnih komunikacij, smer fotografija, je zaključil na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje (2021) ter za diplomsko delo Razstava in njen odnos do fotografije prejel priznanje Univerze v Ljubljani. Leta 2022 je začel magistrski študij fotografije v Lozani na Ecole cantonale d’art de Lausanne (ECAL). Kot nadaljevanje diplomskega dela je v samozaložbi izdal fotoknjigo Razstava (2022). Njegova dela so bila predstavljena na skupinskih razstavah v ljubljanskih galerijah Aksioma in DobraVaga ter na razstavah Ponjava (2021) in Ponjava 2 (2022).
“Če boj za oblast, ki ga predstavlja findomska fotografija, uokvirimo na ta način, je dejansko zgolj vaba, in podobe storijo natanko to, kar so se namenile. Svobodni kritik je s tem, ko kritizira ponavljanje in potvorjenost moškosti, rekrutiran za performativno dolžnost ohranjanja eroto-ekonomije.”
Ⓒ 2021 Membrana - Vse pravice pridržane
razstavljoči avtorji: Anne Noble, Ewa Doroszenko, Goran Bertok, Gorkem Ergun, Karina-Sirkku Kurz, Špela Šivic
produkcija: Cankarjev dom, kulturni in kongresni center, Ljubljana in zavod Membrana
zasnova: zavod Membrana (Jan Babnik, Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj)
kuratorstvo in postavitev: Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
kustosinja razstavnega programa Cankarjevega doma: Katarina Hergouth
19. januar–1. marec 2022, Prvo preddverje Cankarjevega doma
Otvoritev: 19. januarja ob 19. uri.
Koža, 19. januar – 1. marec 2022
Mednarodna fotografska razstava
Cankarjev dom, prvo preddverje
otvoritev: 19.1.2022 ob 19:00
avtorji: Goran Bertok, Ewa Doroszenko, Görkem Ergün, Karina-Sirkku Kurz, Anne Noble, Špela Šivic
zasnova razstave: zavod Membrana – Jan Babnik, Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
kuratorstvo: Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
produkcija: Cankarjev dom in zavod Membrana
Podaljšan rok za oddajo predlogov prispevkov (povzetki dolžine do 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 30. avgust 2021. Podaljšan rok za oddajo celotnih prispevkov na podlagi izbranih predlogov je 4. oktober 2021. Predloge pošljite prek spletnega obrazca ali se obrnite na nas prek kontaktnega obrazca in/ali naslova editors(at)membrana.org.
Podaljšan rok za oddajo predlogov prispevkov (povzetki dolžine do 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 11. junij 2021. Podaljšan rok za oddajo celotnih prispevkov na podlagi izbranih predlogov je 16. avgust 2021. Predloge pošljite prek spletnega obrazca ali se obrnite na nas prek kontaktnega obrazca in/ali naslova editors(at)membrana.org.
Prijave sprejemamo do vključno ponedeljka 26. 10. 2020 na:
elektronski naslov: info@membrana.org
in/ali
poštni naslov: Membrana, Maurerjeva 8, 1000 Ljubljana
Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 27. julij 2020. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 21. september 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.
kje: Cankarjev dom, sejna soba M3/4
kdaj: 27. februar 2020, 0b 18. uri
20. januar–1. marec 2020 / Prvo preddverje Cankarjevega doma
Otvoritev: Predstavitev na strani CD
ČE, 30. jan 2020, ob 18.00 // Vodstvo po razstavi z Jasno Jernejšek, sokuratorko razstave, in Špelo Škulj, vizualno umetnico
ČE, 6. feb 2020, ob 18.00 // Vodstvo po razstavi z Janom Babnikom, sokuratorjem razstave, in Miho Godcem, vizualnim umetnikom
ČE, 20. feb 2020, ob 18.00 // Vodstvo po razstavi z Jasno Jernejšek, sokuratorko razstave, Miho Godcem in Valerie Wolf Gang, vizualnima umetnikoma
ČE, 27. feb 2020, ob 18.00 // Pogovor z Marion Balac, vizualno umetnico, in Jožetom Guno, docentom na Fakulteti za elektrotehniko UL
kje: Galerija Jakopič, Ljubljana, v sklopu razstave Jaka Babnik: Pigmalion
kdaj: 5. december 2019
trajanje: 18.00 – 21.00
sodelujeta: dr. Victor Burgin, dr. Ilija T. Tomanić
moderator: dr. Jan Babnik
Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 16. december 2019. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 16. marec 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.
Kdaj: 18. julij 2019 ob 10.00
Trajanje: 90 min
Kje: Prvo preddverje Cankarjevega doma, Prešernova cesta 10, 1000 Ljubljana (vhod iz pasaže Maximarket)
Delavnico vodita: Leopold Štefanič in Neža Ternik
Cankarjev dom – prvo preddverje, 20. 6.–25. 8. 2019
Prešernova cesta 10, 1000 Ljubljana
Spremljevalni program
Razstavo spremlja diskurzivno-izobraževalni program in izid nove številke revije Fotografija, ki tematiko instinkta in (fotografske) reprezentacije živali razširja ter interdisciplinarno povezuje z drugimi področji.
Otvoritveni dogodki: četrtek, 20. junij 2019
17.00 // Pogovor z Majo Smrekar, intermedijsko umetnico, prof. dr. Alenko Dovč, doktorico veterinarske medicine in diplomatko Evropskega kolidža za dobrobit, in dr. Blažem Mazijem, filozofom (namesto slednjega se nam bo pridružil Lenart Kučić, novinar); moderira Jasna Jernejšek, kuratorka razstave.
18.00 // Predstavitev nove številke revije Fotografija z Janom Babnikom in Ilijo T. Tomanićem urednikoma revije.
18.30 // Vodstvo po razstavi z Jasno Jernejšek, kuratorko razstave, in Danielom Szalaijem, fotografom.
19.00 // Odprtje razstave
Delavnice in vodstva:
27. junij 2019 ob 10.00 // Delavnica interpretacije fotografije za seniorje (trajanje 90 min, Prvo preddverje Cankarjevega doma).
4. julij 2019 ob 15.00 // Vodstvo po razstavi
11. julij ob 17.00 2019 // Vodstvo po razstavi
18. julij 2019 ob 10.00 // Delavnica interpretacije fotografije za otroke (trajanje 90 min, začetek ob 10.00 v Prirodoslovnem muzeju z ogledom dioram, nadaljevanje ob 11.00 v Prvem preddverju Cankarjevega doma). V sodelovanju s Prirodoslovnim muzejem Slovenije.
Obrazstavni program se izvaja v okviru javnega razpisa Projektno delo z negospodarskim in neprofitnim sektorjem – Študentski inovativni projekti za družbeno korist, ki je namenjen vključevanju študentov različnih študijskih smeri v organizacijo in izvedbo večjega družbenoangažiranega kulturnega dogodka ter njihovemu povezovanju tako z večjimi kulturnimi institucijami (Cankarjev dom) kot z manjšimi nevladnimi organizacijami (zavod Membrana). Projekt financirata Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije ter Evropski socialni sklad Evropske unije.
Naše spletno mesto uporablja piškotke za izboljšanje naših storitev. Kot uporabnik se morate strinjati z uporabo in sprejeti naše pogoje. Trenutno uporabljamo samo piškotke, ki so potrebni za normalno delovanje spletne strani. Za več informacij obiščite naš pravilnik o zasebnosti in pogoje storitev. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporabljamo, si oglejte spodnji seznam.
Ta piškotek je nujen za aplikacije PHP. Piškotek se uporablja za shranjevanje in identifikacijo edinstvenega ID-ja uporabniške seje za namen upravljanja uporabniške seje na spletnem mestu. Piškotek je sejni piškotek in se izbriše, ko so vsa okna brskalnika zaprta.
Strinjam se z uporabo piškotkov, strinjam se s pogoji storitve in pravilnikom o zasebnosti in želim še naprej uporabljati spletno stran.