- št. -
- 2023
- 15/12/2023
8 min.
Prispevek recenzira razstavo Susan Meiselas Mediacije, ki je bila v letu 2023 na ogled v ljubljanski Galeriji Jakopič. Natančneje se ukvarja s problemom spreminjajočih se vlog vojnih fotografij svetovno znane članice združenja Magnum Photos. V sklopu umetničine nikaraške serije razglablja o pomenih, ki jih fotografija prevzema znotraj različnih kontekstov in medijev objave. Slednji delujejo kot ključni oblikovalci narativa fotografij, ki se na neki točki odcepi od koncepta, ki ga oblikuje fotografinja sama.
Pia Miklič je umetnostna zgodovinarka, likovna kritičarka in producentka. Trenutno zaključuje magistrski študij na programu Mednarodno poslovanje na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Med 2021 in 2023 je v Galeriji Y koordinirala letni program galerije in sodelovala pri produkciji ter kuriranju razstav. Od leta 2022 piše recenzije in kritike o tekočih razstavah sodobne likovne umetnosti za spletno platformo Koridor. V sodelovanju z različnimi institucijami piše članke, razstavna besedila in druge prispevke o lokalni umetniški sceni. Od leta 2023 deluje v galeriji sodobne umetnosti Ravnikar Gallery Space.
Susan Meiselas je dokumentarna fotografinja, živeča v New Yorku. Je avtorica serij del Carnival Strippers (1976), Nicaragua (1981), Kurdistan: In the Shadow of History (1997), Pandora’s Box (2001), Encounters with the Dani (2003), Prince Street Girls (2016), A Room Of Their Own (2017), Tar Beach (2020) in Carnival Strippers Revisited (2022). Meiselas je dobro znana po dokumentiranju in hkratnem prevpraševanju človekovih pravic v Latinski Ameriki. Njene fotografije so vključene v severnoameriške in mednarodne zbirke. Leta 1992 je prejela nagrado MacArthur Fellow. Je prejemnica štipendije Guggenheim (2015) ter Deutsche Börse Photography Foundation Prize (2019) in prve Women in Motion Award, podeljene s strani podjetja Kering in Rencontres d’Arles. Razstava z naslovom Mediacije (orig. Mediations), ki zajema njen opus od sedemdesetih let do danes, je nedavno potekala v Fundació Antoni Tàpies, Jeu de Paume, San Francisco Museum of Modern Art, Instituto Moreira Salles v São Paulu, Kunst Haus Wien, C/O Berlin, Kunstmuseum Magdeburg in v FOMU v Antwerpnu. Od leta 2007 je predsednica Magnum Foundation z nalogo širjenja raznolikosti in ustvarjalnosti v dokumentarni fotografiji.
Bodenheimer, Rebecca. Dostop: September 27, 2023 »The Nicaraguan Revolution: History and Impact.« https://www.thoughtco.com/nicaraguan-revolution-4777782
Fotografska serija Daddy Issues Marija Županova, ki je bila letos poleti predstavljena na razstavi Pleasures, predstavlja danes redko prikazano kvirovsko erotično fotografijo. Serija je nastala tako, da je Županov svoje ljubimce pred spolnim občevanjem fotografiral, dejanje pa je postalo del predigre. Z erotičnimi podobami je prikazal prakso štrikanja, ki jo narekuje naključno srečanje dveh oseb, gledalca pa sooča z intimno subjektivnostjo in kvirovskim erotičnim pogledom.
Tina Tomšič (1999) je umetnostna zgodovinarka in kritičarka. Njene prispevke lahko berete na Radiu Študent, v Delu in na portalu Neodvisni. Je redaktorica Art-areije, teoretične oddaje o sodobni umetnosti na Radiu Študent. Trenutno zaključuje magistrski študij umetnostne zgodovine na Univerzi v Ljubljani.
Marijo Županov (1989) je leta 2014 diplomiral na oddelku Oblikovanje vizualnih komunikacij na smeri fotografija na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, kjer trenutno zaključuje magistrski študij iste smeri. Od leta 2020 ima status samozaposlenega v kulturi, živi in dela v Ljubljani. Sodeloval je na številnih samostojnih in skupinskih razstavah. Njegova dela so bila objavljena v različnih revijah.
Crimp, Douglas. 1999. »Getting the Warhole We Deserve.« Texte Zur Kunst 35 (9): 44–65.
Evans V., Jennifer. 2013. »Seeing Subjectivity: Erotic Photography and the Optics of Desire.« The American Historical Review 118 (2): 430–462.
Horne, Peter, in Reina Lewis, ur. 1996. Outlooks: Lesbian and Gay Sexualities and Visual Cultures. London: Routledge.
Kotz, Liz. 1998. »Aestetics of ‘Intimacy.’« In The Passionate Camera, ur. Bright, 204–215.
Nead, Lynda. 1992. The Female Nude: Art, Obscenity and Sexuality. London in New York: Routledge.
Spacal, Alenka. 2008. »Od golote Ingresove odaliske do nagote na podobi s plakata Guerrilla Girls.« Ars & Humanitas 2 (2):120–140.
Tickner, Lisa. 1987. »The Body Politic: Female Sexuality and Women Artists since 1970.« In Framing Feminism: Art and the Women’s Movement 1970–85, ur. Rozsika Parker in Grisellda Pollock, 1:236–251.
Jošt Franko se v seriji Nicht fallen, ki nastaja od leta 2017, posveča dolgoročnim posledicam vojne na območju nekdanje Jugoslavije. Spremlja življenje skupnosti v begunskih naseljih, ki so bila v času vojne vzpostavljena kot začasna rešitev, mnogim pa še danes ostajajo edini dom. Fotograf z interdisciplinarnim pristopom in sopostavljanjem različnih medijev sledi življenju ljudi, ki tri desetletja po koncu vojne ostajajo v begunskih naseljih Višča, Karaula, Belvedere, Mihatovići, Ježevac, Sokolac, Barake, Mrdići in drugih. To so naselja številnih neizrečenih in neslišanih zgodb ljudi brez doma. Občutek doma je zanje pogosto le še spomin, pripovedovanje spominov na nekdanje življenje in izgubljene otroške sanje pa je njihov zadnji način upora zoper to, da jim je bila prihodnost kruto odvzeta. Avtor njihovih zgodb ne spremlja le s fotografijo, ampak tudi z beleženjem ustnih pričevanj, in tako podobe preplete z besedno intervencijo, s tem pa preizprašuje tudi svojo vlogo fotografa in zunanjega opazovalca. Prispevek predstavlja Frankovo značilno vizualno poetiko, interdisciplinaren pristop h kompleksni tematiki, ki presega zgolj težaške bivanjske razmere in pokaže predvsem vztrajanje in nenehen upor protagonistov. Projekt je nagrajen z ugledno ameriško štipendijo The Aftermath Project, s čimer je šla nagrada prvič v Evropo, prvič pa tudi seriji, ki se ukvarja z vojno nekdanje Jugoslavije.
Maja Kač je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani leta 2007 zaključila študij umetnostne zgodovine in zgodovine, leta 2016 pa znanstveni magisterij pod mentorstvom ddr. Nataše Golob na temo Romansko knjižno slikarstvo: izraznost barve in odmev v 20. stoletju. Je večletna sodelavka RTV Slovenija, kjer deluje kot urednica kulture in novinarka v MMC-jevem spletnem uredništvu. Piše predvsem prispevke s področja vizualne umetnosti in kulturne dediščine, občasno pa sodeluje tudi z radijskim in televizijskim kulturnim uredništvom. Uredila je knjižno izdajo dnevnika Pa zbogom, junaki. Vojni dnevnik Filipa Jurkoviča 1914–1918 (2017). Prispevke objavlja tudi v Likovnih besedah. Je članica Slovenskega društva likovnih kritikov. Za njeno delo jo je s priznanjem dvakrat nagradilo Društvo novinarjev Slovenije, prejela pa je tudi dve priznanji RTV Slovenija.
Jošt Franko je končal magistrski študij na Univerzi Goldsmiths. Razstavlja doma in mednarodno, med drugim v ustanovah Finnish Musem of Photography (2017), New York Photo Festival (2010), Koroška galerija likovnih umetnosti (2019) in Museum Moderner Kunst Kärnten (2020). Franko je večkratni finalist prestižne nagrade Lange-Taylor (Duke University) in večkratni prejemnik Pulitzerjeve štipendije. Redno objavlja fotoeseje, med drugim v revijah in časopisih Time, New Yorker, The Nation, Le Monde Diplomatique, Newsweek, New York Times, La Repubblica in Washington Post. Za serijo Nicht fallen je prejel ameriško štipendijo The Aftermath Project.
Dragosavljević, Mirjana. 2020. »Absences.« As If Nobody Had Ever Existed, 2020.
Krese, Meta. 2020. »Najtežje je biti begunec v lastni državi.« Sobotna priloga, 27. 6. 2020. https://www.delo.si/sobotna-priloga/najtezje-je-biti-begunec-v-lastni-drzavi/
Krese, Meta. 2021. »Tam imam sadovnjak, polja. Tukaj nimam nič.« Sobotna priloga, 10. 7. 2021. https://www.delo.si/sobotna-priloga/tam-imam-vse-sadovnjak-polja-tukaj-nimam-nic/
Ob pogledu na mestno veduto nas pogosto zmotijo stavbe, objekti in konstrukcije, ki – tako se zdi – kazijo celostno podobo mesta. Urbana okolja vključujejo elemente, ki se nam morda ne zdijo estetski, vendar so za potrebe bivanja sodobnega človeka nujni; zato take elemente pogosto odmislimo oziroma se naučimo gledati mimo njih. Fotografa Kaya & Blank pa tovrstne objekte postavljata v središče svoje fotografske knjige Second Nature (Druga narava, 2022). Umetnika Işık Kaya in Thomas Georg Blank v fotografski seriji, ki je bila predstavljena tudi na letošnjem Kranj Foto Festu, dokumentirata čudaške hibridne objekte in si ob njih postavljata vprašanje, kakšen je odnos med naravo in tehnologijo. Recenzija se sprašuje o tem, kakšen je človekov odnos do okolja, v katerem prebiva, kako uporablja tehnologijo in ali je v urbanem okolju sploh še sposoben »vrnitve k naravi« – ali je morda ob človekovem intenzivnem posegu v naravo že potreben razmislek o redefiniciji naravnega, da bo ustrezala naši digitalni dobi?
Živa Hanc (1998, Ljubljana) zaključuje študij umetnostne zgodovine na ljubljanski Filozofski fakulteti. Preučuje umetnost 20. in 21. stoletja (s poudarkom na arhitekturni teoriji) in azijsko filozofijo, predvsem japonsko estetiko.
Işık Kaya in Thomas Georg Blank sta intermedijska umetnika, ki delujeta zlasti na področjih fotografije in videografije. Pri svojem delu preučujeta način, kako ljudje oblikujejo in naseljujejo svet. V raziskovalnem pristopu izhajata iz dokumentarnih praks. S premikanjem mej tega, kako je lahko prikazana resničnost, ustvarjata neodvisne, pogosto povsem hiperrealistične vizualne svetove – zato so meje med resničnostjo in fikcijo v njunem delu zabrisane. V projektih se pogosto osredotočata na sledi ekonomske infrastrukture in kako se človekova prevlada nad naravo kaže v vsakdanji arhitekturi.
Mahayni, Ziad. 2022. »Transcending Nature: Antennafication of Humans and Trees.« Second Nature. Heidelberg: Kehrer Verlag.
de Beistegui, Miguel. 2002. »Heidegger in kraj arhitekture.« Phainomena XI, št. 39–40: 189–224.
Bellamy Foster, John in Paul Burkett. 2001. »Marx and the Dialectic of Organic/Inorganic Relations: A Rejoinder to Salleh and Clark.« Organization & Environment 14, št. 4 (december): 451–462.
Clarke, Amy. 2022. »Fake Foliage and Faux-cades: The Contexual Autheticity of Disguised Infrastructure.« Second Nature. Heidelberg: Kehrer Verlag.
Gardels, Nathan. 2015. »After Utopia: The Primitive Society of the Future.« V Jean Baudrillard: From Hyperreality to Disappearance: Uncollected Interviews, uredila Richard G. Smith in David B. Clarke, 24–28. Edinburgh: Edinburgh University Press.
Gefter, Philip. 2008. »Bernd and Hilla Becher: Landscape/Typology.« Aperture, št. 193 (zima): 20.
Lange, Christy. 2010. »New Topographics.« Frieze, 1. april 2010. https://www.frieze.com/article/new-topographics.
Nordquist, Richard. 2019. »H.L. Mencken’s ‘The Libido for the Ugly’ The Libido for the Ugly’.« ThoughtCo, 22. april 2019. https://www.thoughtco.com/libido-for-the-ugly-by-mencken-1690254.
Ramzy, Nelly. 2015. »Sustainable spaces with psychological connotation: Historical architecture as reference book for biomimetic models with biophilic qualities.« Archnet-IJAR 9, št. 2 (julij): 248–267.
Prispevek obravnava fotoknjigo, ki vsebuje kuriran izbor sodobne mačje umetniške fotografije. Ta je z javnim pozivom nastala v sodelovanju mlade neodvisne založbe Yoffy Press in ameriške fundacije Humble Arts Foundation. Knjiga obsega več kot 70 fotografij umetnic in umetnikov z vsega sveta, na njih pa se v različnih oblikah pojavljajo mačke. Povod za zbirko je bila želja po sofisticirani in resni umetniški fotografiji, ki bi v nasprotju s siceršnjo digitalno podobo mačk na spletu tem živalim povrnila dostojanstvo, njihovim upodobitvam pa estetsko globino. Izbranih in podrobneje predstavljenih je šest fotografij, ki ilustrirajo različne pristope vključevanja mačk v posamezna dela in širše serije. Porajata se vprašanji, do katere mere zbirka resnično izpolnjuje zastavljene cilje in ali bi zavoljo tematike kuratorski pristop terjal nekoliko več poguma in pozornosti pri izboru avtorjev. Šest let po izidu knjige se namreč zdi, da je prav mačja podoba tista, ki se svoje stimulativne prezence in digitalne priljubljenosti v vseh odvodnih oblikah nikakor ne more otresti, četudi ji tik za petami sledijo mikavne fotografije in videi rakunov, oposumov, vider in lisic.
Maša Žekš (1993) je diplomirana kulturologinja Vzhodne Azije, umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka. Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani zaključuje magistrski študij na katedri za umetnostno zgodovino na temo geneze čebelje emblematike ljubljanskih operozov. Od leta 2016 je sodelavka spletne platforme Koridor, za katero piše kritike razstav, intervjuje in reportaže s področja sodobne likovne produkcije. Kot sokuratorka je delovala z Mestno galerijo Nova Gorica, Miklovo hišo v Ribnici, Layerjevo hišo v Kranju, ter z butičnim festivalom FOTO VIST 2021. Je sodelavka ljubljanskih galerij DobraVaga in Galerija Y in tudi soavtorica para-umetniškega projekta Kritiški pose(la)dek, ki se ukvarja s pisanjem in urednikovanjem likovne kritike.
Knjiga je nastala v sodelovanju avtorjev s Humble Arts Foundation
Jamie Campbell, Ryan Oskin, Scott Klinger, Todd Fisher, Lex Thompson, Jill Greenberg, C. Mackenzie, Sandra Stark, Maria Chirco, Jamil Hellu, Adelaide Ivánova, Isolde Woudstra, Elisabeth Smolarz, Varvara Mikushkina, Pamela Pecchio, Susan Worsham, Tamara Kametani, Jeanette May, Alexandra Crockett, Audrey Bardou, Sandy Carson, Amy Stein, Owen Mundy, Colleen Cunningham, Rachelle Mozman, Rebecca Smeyne, Devin Yalkin, Dimitri Valentijn, Jamie Campbell, Madoka Hasegawa, Natalia Wiernik, Torsten Schumann, Ben Alper, Isabella Stahl, Melissa Eder, David Williams, Jennifer Greenburg, Geoffrey Ellis, Geralyn Shukwit, Millee Tibbs, Orrie King, Marina Caneve, Stephen Shore, Brea Souders, Asger Carlsen, Robin Schwartz, Arne Svenson, Alice Hargrave, Jessica Labatte, Robert Shaw, Aneta Bartos, Pawel Alicki, Timothy Archibald, Lissa Rivera, Amy Lombard, Barney Kulok, Ruben Natal-San Miguel, Blake Andrews, Dag Nordbrenden, Sinaida Michalskaja, David Brandon Geeting, James Johnson, Jason Hogue, Rachel Rampleman, Yogamaya Von Hippel, Christina Kerns, Ileana Hernandez, Rich Rollins, Dustin Fenstermacher, Michael Bach, Sarah Wilmer, Sheila Zhao, Bjarne Bare, Serrah Russell, Lolly Koon.
Konec leta 2020 je skupnost 685 prebivalcev islandskega pristaniškega mesta prizadel zemeljski plaz, ki je pretresel lokalno skupnost. Fotoknjiga Skriðusögur (2022), podnaslovljena The Landslide Stories, je delo slovenskih fotografov Matjaža Rušta in Katje Goljat. V sodelovanju s Ströndin Studiem in 27 prebivalci Seyðisfjörðurja sta zabeležila posledice katastrofe, pri čemer knjiga deluje kot dokumentacijsko sredstvo ali kot ilustracija »zgodb«, ki so nastale zaradi nesreče. V recenziji sledi razmislek o tem, kakšne so značilnosti žanra fotografij katastrof (disaster photography) v navezavi s sublimnim, kot ga je opredelil Edmund Burke. Pri vprašanju o načinu upodabljanja bolečine in nasilja se moramo nadalje spraševati o njunem učinkovanju. Skriðusögur nam predstavi intimne zgodbe posameznikov oddaljene skupnosti, ki delujejo kot svojevrsten opomnik. Dobro moramo premisliti o tem, kakšni sosedi smo, kakšno skupnost gradimo in kakšne zgodbe bomo pripovedovali, ko se bo podobna nesreča pripetila nam samim.
Živa Hanc (1998, Ljubljana) je študentka magistrskega študija umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Preučuje umetnost 20. in 21. stoletja (s poudarkom na arhitekturni teoriji) in azijsko filozofijo, predvsem japonsko estetiko.
Atwood, Sara. 2019. »The Assumption of the Dragon: Ruskin’s Mythic Vision.« Victorian Environmental Nightmares, ur. Laurence W. Mazzeno in Ronald D. Morrison, 25–44. Cham, Švica: Palgrave Macmillan.
Barrell, John. 1983. The Dark Side of the Landscape – The Rural Poor in English Painting 1730–1840. Cambridge: Cambridge University Press.
Burke, Edmund. 1987. A Philosophical Enquiry into the Origin of our Ideas of the Sublime and Beautiful. Oxford: Basil Blackwell.
Huber, Mary. 2019. »How Is Disaster Photography Sublime?« Frieze, september, 2019. https://www.frieze.com/article/how-disaster-photography-sublime.
Jóhannesdóttir, G., in Gísladóttir, G. 2010. »People living under threat of volcanic hazard in southern Iceland: vulnerability and risk perception.« Natural Hazards and Earth System Sciences, št. 10 (februar): 407–420. https://doi.org/10.5194/nhess-10-407-2010.
Kreft, Lev. 1991. »Sublimno pri Edmundu Burkeu.« Filozofski vestnik 12 (2): 119–132.
Oslund, Karen. 2002. »Imagining Iceland: Narratives of Nature and History in the North Atlantic.« The British Journal for the History of Science 35, št. 3 (september): 313–334.
Sontag, Susan. 2006. Pogled na bolečino drugega, prevedla Seta Knop. Ljubljana: Sophia.
“Obstajata dva različna tipa grimas: nevtralna, družbena grimasa, ki je pogosto zaželena projekcija na mesto samopredstavitve, ter intimna grimasa, ki pa je popolno nasprotje prve.”
Ⓒ 2021 Membrana - Vse pravice pridržane
avtor: Andreas Müller-Pohle
produkcija: Cankarjev dom, kulturni in kongresni center, Ljubljana in zavod Membrana
kuratorstvo in postavitev: Jan Babnik in Nataša Ilec Kralj
kustosinja razstavnega programa Cankarjevega doma: Katja Ogrin
22. marec–14. maj 2023, Mala galerija Cankarjevega doma
Otvoritev: 22. marec ob 20. uri.
VODENI OGLEDI:
10. maj 2023 ob 13. uri, Mala galerija Cankarjevega dom (vodi Jan Babnik)
14. maj 2023, ob 11. uri (zaključek razstave), Mala galerija Cankarjevega dom (vodi Jan Babnik)
razstavljoči avtorji: Anne Noble, Ewa Doroszenko, Goran Bertok, Gorkem Ergun, Karina-Sirkku Kurz, Špela Šivic
produkcija: Cankarjev dom, kulturni in kongresni center, Ljubljana in zavod Membrana
zasnova: zavod Membrana (Jan Babnik, Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj)
kuratorstvo in postavitev: Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
kustosinja razstavnega programa Cankarjevega doma: Katarina Hergouth
19. januar–1. marec 2022, Prvo preddverje Cankarjevega doma
Otvoritev: 19. januarja ob 19. uri.
Koža, 19. januar – 1. marec 2022
Mednarodna fotografska razstava
Cankarjev dom, prvo preddverje
otvoritev: 19.1.2022 ob 19:00
avtorji: Goran Bertok, Ewa Doroszenko, Görkem Ergün, Karina-Sirkku Kurz, Anne Noble, Špela Šivic
zasnova razstave: zavod Membrana – Jan Babnik, Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
kuratorstvo: Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
produkcija: Cankarjev dom in zavod Membrana
Podaljšan rok za oddajo predlogov prispevkov (povzetki dolžine do 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 30. avgust 2021. Podaljšan rok za oddajo celotnih prispevkov na podlagi izbranih predlogov je 4. oktober 2021. Predloge pošljite prek spletnega obrazca ali se obrnite na nas prek kontaktnega obrazca in/ali naslova editors(at)membrana.org.
Podaljšan rok za oddajo predlogov prispevkov (povzetki dolžine do 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 11. junij 2021. Podaljšan rok za oddajo celotnih prispevkov na podlagi izbranih predlogov je 16. avgust 2021. Predloge pošljite prek spletnega obrazca ali se obrnite na nas prek kontaktnega obrazca in/ali naslova editors(at)membrana.org.
Prijave sprejemamo do vključno ponedeljka 26. 10. 2020 na:
elektronski naslov: info@membrana.org
in/ali
poštni naslov: Membrana, Maurerjeva 8, 1000 Ljubljana
Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 27. julij 2020. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 21. september 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.
kje: Cankarjev dom, sejna soba M3/4
kdaj: 27. februar 2020, 0b 18. uri
20. januar–1. marec 2020 / Prvo preddverje Cankarjevega doma
Otvoritev: Predstavitev na strani CD
ČE, 30. jan 2020, ob 18.00 // Vodstvo po razstavi z Jasno Jernejšek, sokuratorko razstave, in Špelo Škulj, vizualno umetnico
ČE, 6. feb 2020, ob 18.00 // Vodstvo po razstavi z Janom Babnikom, sokuratorjem razstave, in Miho Godcem, vizualnim umetnikom
ČE, 20. feb 2020, ob 18.00 // Vodstvo po razstavi z Jasno Jernejšek, sokuratorko razstave, Miho Godcem in Valerie Wolf Gang, vizualnima umetnikoma
ČE, 27. feb 2020, ob 18.00 // Pogovor z Marion Balac, vizualno umetnico, in Jožetom Guno, docentom na Fakulteti za elektrotehniko UL
kje: Galerija Jakopič, Ljubljana, v sklopu razstave Jaka Babnik: Pigmalion
kdaj: 5. december 2019
trajanje: 18.00 – 21.00
sodelujeta: dr. Victor Burgin, dr. Ilija T. Tomanić
moderator: dr. Jan Babnik
Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 16. december 2019. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 16. marec 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.