- št. -
- 2022
- 08/06/2022
9 min.
Na začetku leta sta se v ljubljanski galeriji Photon v obliki Avtorskega dialoga predstavila poljski fotograf Jakub Stanek in mladi slovenski umetnik Lin Gerkman. Kot finalista dveh preteklih natečajev galerije (Drugačni svetovi, 2020 in Betonske sanje, 2020) sta se v ločenih galerijskih prostorih predstavila s samostojnima projektoma. Lin Gerkman je razstavljal nadaljnji, a zgolj fragmentarni razvoj projekta Prvi sneg, Jakub Stanek pa se je predstavil s serijo desetih fotografij z naslovom V pričakovanju sonca (In Anticipation of the Sun, 2019). Oba avtorja se ukvarjata s pripovednim oblikovanjem zgodb različnih krajev, zanimajo ju problemi sodobnega sveta in ljudi, njun primarni pristop k delu pa ostaja dokumentarne narave. Eden od njiju raziskuje zgodovino ljubljanskega kamnoloma v času velikih političnih sprememb, drugi pa okoljske grozote in posledice rabe fosilnih goriv na Poljskem. Izbrana projekta sta si pravzaprav zelo različna, tako v svojem obsegu kot tudi vsebini, ki je pri enem subtilno politična, pri drugem pa neposredno intimna.
Maša Žekš (1993) je diplomirana kulturologinja Vzhodne Azije, umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani zaključuje magistrski študij na katedri za umetnostno zgodovino na temo geneze čebelje emblematike ljubljanskih operozov. Od leta 2016 je sodelavka spletne platforme Koridor, za katero piše kritike razstav, intervjuje in reportaže s področja sodobne likovne produkcije. Sodelovala je pri kuriranju razstav v Miklovi hiši v Ribnici, butičnem festivalu FOTO VIST 2021 in je sodelavka v ljubljanski galeriji DobraVaga, GALERIJI Y in projektnem prostoru R SPACE.
Jakub Stanek (1988) je na Univerzi v Varšavi študiral filozofijo, fotografijo pa na Akademiji za fotografijo v Varšavi in Inštitutu za kreativno fotografijo v Opavi na Češkem. Leta 2014 je začel z mentorskim programom Sputnik, leto pozneje pa je bil izbran med 50 najboljših mladih poljskih fotografov v okviru projekta Debut 2015. V delih se ukvarja s človekom, zgodbami in zamolčanimi razkritji. Gledalcem ponuja nove perspektive in vzpostavljanje intimnega dialoga tako med portretiranci in objektivom kot tudi med gledalci, posamičnimi deli in zgodbami, ki jih upodablja. Zanimajo ga aktualne tematike, sodobni človek in raziskovanje povezav med posameznikovimi čustvenimi odzivi na okolje in svetom, v katerem živi.
Lin Gerkman (1995) je leta 2018 diplomiral na smeri industrijsko oblikovanje na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Prek fotografije in videa raziskuje ostanke sodobne zgodovine, človeško razumevanje različnih družbenih tranzicij, političnih sprememb in razmerje posameznikovega odnosa do doma in zasebnosti. Zanimajo ga povezave med najdenimi predmeti in razumevanjem preteklosti ter zaznavanje aktualnih dogodkov. Raziskuje različne kraje in predmete ter jim pripisuje sentimentalno vrednost, nakar jih pogosto postavlja v nove kontekste ali spaja v nove povedne celote. Fascinira ga princip in doživljanje izgube, nepopolnosti in odsotnosti.
Carla Liesching se v avtorski knjigi Dobro upanje (Good Hope, 2021) vrača v svoj rojstni kraj, na Rt dobrega upanja v Južni Afriki. S kolažem subjektivne proze in faktičnih besedil v prepletu z vizualnimi podobami iz osebnega arhiva ter najdenega materiala iz starih časopisov, revij in turističnih pamfletov nas pelje prek mnogoterih interpretacij zgodovine rta, ki je dobil ime kot obmorski »karavanseraj« na začimbni poti okoli afriškega kontinenta, v sodobni zgodovini pa predstavlja epicenter odporniških gibanj proti ostankom kolonializma in apartheida. Avtorica preizprašuje dejanja gledanja, odkrivanja, zbiranja, kodificiranja, ohranjanja, poimenovanja in poznavanja ter tako samega formiranja zgodovine nekega prostora in s tem identitete ljudi, ki v njem živijo.
Urška Savič (1992) je recenzentka vizualnih umetnosti, komentatorka kulturne politike in ustvarjalka radijskih oddaj. Dodiplomski študij fotografije je zaključila na FAMU, filmski akademiji v Pragi (2014), magisterij pa na oddelku kiparstva na ALUO v Ljubljani (2020). Od leta 2019 ureja odprto radijsko umetniško-teoretsko raziskovalno platformo R A D A R na Radiu Študent v Ljubljani. V raziskovalnem delu se ukvarja s konceptom arhiva v sodobni umetnosti, obsesivnega kopičenja dokumentacije in izvori digitalne obdelave podatkov.
Carla Liesching (1985) je južnoafriška interdisciplinarna umetnica. Navkljub prvotni izobrazbi v fotografiji in digitalni podobi njena dela posegajo tudi na področja instalacije, kiparstva, kolaža, oblikovanja, pisanja in izdelovanje avtorskih knjig. Zaznamovana z izkušnjo apartheida v svoji domovini se pri ustvarjanju posveča preseku med reprezentacijo, znanjem in močjo v kontekstu kolonialnih zgodovin ter zakoreninjenih konstrukcij o rasi ter geografiji ozemelj. Je izvajalka delavnic o samozaložništvu, ki ga vidi kot obliko družbene angažiranosti ter opolnomočenja, o fotografiji pa trenutno predava na izobraževalnih institucijah v Ithaci (ZDA) in Johannesburgu (Južna Afrika).
V zbirki 16 esejev Dark Mirrors (MACK, 2021) fotograf in kritik Stanley Wolukau-Wanambwa ob umetnikih, ki ustvarjajo v Združenih državah Amerike ali v svojih delih naslavljajo ta prostor, razmišlja o moški hegemoniji, mediatizaciji sveta, razlikah v portretiranju belcev in črncev, moči vizualnih medijev pa tudi o fotoknjigi kot eni od najbolj perspektivnih in dovršenih oblik prezentacije umetnosti. Predstavljeni umetniki se razlikujejo po načinu delovanja, prioritetah, estetiki in temeljnih temah, ki jih obravnavajo. Z izborom del, iz katerih – ne glede na čas stvaritve – veje aktualnost, pa Wolukau-Wanambwa izpolni eno od vodilnih misli svoje zbirke: dobra umetnost lahko ima široko občinstvo, dobra umetnost »lahko namenjena sleherniku, kar pa ne pomeni, da mora biti za vsakogar«.
Klara Širovnik (1997) je na Filozofski fakulteti diplomirala iz slovenskega jezika in književnosti, na Fakulteti za družbene vede pa iz novinarstva. Trenutno zaključuje magisterij iz slovenistike na Filozofski fakulteti UL. Njena avtorska besedila so bila objavljena v reviji Outsider, na spletni strani MMC RTV, na portalu Disenz in v časniku Večer, s katerim redno sodeluje. Kot novinarka se posveča notranji politiki in raziskovanju socialne problematike, v sklopu Večerovega kulturnega uredništva pa literarni kritiki in sodobni vizualni umetnosti.
Stanley Wolukau-Wanambwa je britanski fotograf, pisatelj, kritik in predavatelj. Njegova debitantska monografija One Wall a Web (ROMA Publications, 2018) je bila nagrajena s prvo nagrado Paris Photo/Aperture Foundation PhotoBook Award.
Avtorska knjiga Junaki (Heroes) finske avtorice Karoliine Paatos je izšla lani pri slovenski založbi The Angry Bat. Junaki so dokument in poklon Mednarodnemu gejevskemu rodeo združenju (International Gay Rodeo Association) v ZDA, katerega člane in aktivnosti je avtorica redno spremljala daljše obdobje. Nastalo delo je zbirka več različnih knjižnih formatov, ki vsebujejo fotografije in pisano besedo. Liku kavbojev, moških in žensk (ang. cowgirl in cowboy) se Paatos sicer posveča že več kot desetletje v obsežni fotografski raziskavi. Leta 2016 je pri The Angry Bat izdala svojo prvo monografijo Ameriški kavboj (American Cowboy). Tokrat nas prek prostranih pokrajin popelje do arene za rodeo in od tam v svet bleščečih kavbojskih klobukov in klubskih večerov.
Urška Savič (1992) je recenzentka vizualnih umetnosti, kulturne politike in ustvarjalka radijskih oddaj. Dodiplomski študij fotografije je končala na FAMU, filmski akademiji v Pragi (2014), magisterij pa na oddelku za kiparstvo na ALUO v Ljubljani (2020). Od leta 2019 ureja odprto radijsko umetniško-teoretsko raziskovalno platformo R A D A R na Radiu Študent v Ljubljani. V raziskovalnem delu se ukvarja s konceptom arhiva v sodobni umetnosti, obsesivnega kopičenja dokumentacije in izvori digitalne obdelave podatkov.
Karoliina Paatos (1979) je finska umetnica in fotografinja, ki deluje tudi v ZDA. Študij je končala na oddelku za fotografijo in dokumentarni film Univerze Aalto na Finskem in na oddelku za likovne umetnosti Univerze v Arizoni. Zadnjih 15 let opravlja novinarsko delo za različne časopise in revije po vsem svetu. Poleg tega, da je prejemnica več nagrad za osebne fotografske projekte, redno razstavlja na skupinskih in samostojnih razstavah ter izdaja avtorske knjige. Že dvakrat je sodelovala s slovensko založbo The Angry Bat v sklopu svojega zadnjega dolgotrajnega cikla, v katerem se ukvarja s kavbojsko kulturo v ZDA.
See/Saw: Looking at Photographs (Cannongate, 2021) je zbirka besedil o fotografiji angleškega pisatelja Geoffa Dyerja, ki so bila v letih 2010–2020 priobčena v splošni periodiki. Dyer s svojim značilnim eruditskim esejizmom interpretira dela klasikov iz zgodovine fotografije, sodobne medijske podobe in delo piscev o fotografiji, s tem pa potrjuje svoj položaj v vrsti velikih imen fotografske esejistike.
Jaka Gerčar (1995) je asistent za knjigarstvo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. V okviru svojega doktorskega raziskovanja se posveča založniškim študijam in vplivu digitalnih medijev na družbo. Piše tudi esejistiko in kritiko na področjih filozofije, literature in umetnosti. Je pomočnik uredništva in skrbnik založništva pri zavodu Membrana in ima vlogo glavnega urednika nizozemske revije za fotografsko teorijo, Depth of Field (Leiden University Press).
Geoff Dyer (1958) je angleški pisatelj, ki ga v slovenščini poznamo po knjigah Joga za ljudi, ki se jim je ne da početi (CZ, 2010) in But Beautiful: Knjiga o jazzu (CZ, 2018), je avtor štirih romanov, ducata knjig esejev in dokumentarne proze ter prejemnik številnih uglednih nagrad.
Hrvaški fotograf Darije Petković v razstavi Damnatio memoriae, predstavljeni v galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki, nadaljuje svojo dolgoletno raziskavo tvorjenja zgodovinskega spomina ter izpostavljanja strategij in anomalij v njegovem nastajanju. Avtor predstavlja šest novih del: Gozd Bedenik (Šuma Bedenik, 2018), Crvena luka (2017), Uvala Slana (2018), Kanal Sava-Odra (2018), Pogovori brez prič (Razgovori bez svjedoka, 2019) in Knjižnica politične šole SKJ »Josip Broz Tito« v Kumrovcu (Biblioteka Političke Škole SKJ »Josip Broz Tito« u Kumrovcu, 2018). Kombinacija fotografskega materiala in readymade objektov subtilno opozarja na sodobno stanje prostorov in obeležij zgodovinskega spomina, velikokrat pozabljenih ali zanikanih v prid revizionističnega zgodovinopisja.
Urška Savič (1992) je recenzentka vizualnih umetnosti, komentatorka kulturne politike in ustvarjalka radijskih oddaj. Dodiplomski študij fotografije je zaključila na FAMU, filmski akademiji v Pragi (2014), magisterij pa na oddelku za kiparstvo na ALUO v Ljubljani (2020). Od leta 2019 ureja odprto radijsko umetniško-teoretsko raziskovalno platformo R A D A R na Radiu Študent v Ljubljani. V raziskovalnem delu se ukvarja s konceptom arhiva v sodobni umetnosti, obsesivnega kopičenja dokumentacije in izvori digitalne obdelave podatkov.
Darije Petković (1974) je od leta 2005 profesor fotografije na Akademiji dramskih umetnosti v Zagrebu, kjer je študij končal tudi sam. Pred začetkom akademske kariere je dolga leta deloval kot fotograf in novinar za različne medijske hiše ter bil nekaj časa tudi urednik fotografije pri različnih časopisih. Fotožurnalistični pristop je ohranil v svojih umetniških družbenoangažiranih projektih na temo zgodovine in spomina, ki jih redno predstavlja v obliki razstav in fotoknjig. Njegove fotografije so v več zbirkah doma in v tujini.
“Namesto o posthumanistični fotografiji se zdi bolj smiselno govoriti o nitih posthumanistične misli in prakse, ki prevevajo sodobno fotografsko umetniško prakso.”
Ⓒ 2021 Membrana - Vse pravice pridržane
razstavljoči avtorji: Anne Noble, Ewa Doroszenko, Goran Bertok, Gorkem Ergun, Karina-Sirkku Kurz, Špela Šivic
produkcija: Cankarjev dom, kulturni in kongresni center, Ljubljana in zavod Membrana
zasnova: zavod Membrana (Jan Babnik, Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj)
kuratorstvo in postavitev: Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
kustosinja razstavnega programa Cankarjevega doma: Katarina Hergouth
19. januar–1. marec 2022, Prvo preddverje Cankarjevega doma
Otvoritev: 19. januarja ob 19. uri.
Koža, 19. januar – 1. marec 2022
Mednarodna fotografska razstava
Cankarjev dom, prvo preddverje
otvoritev: 19.1.2022 ob 19:00
avtorji: Goran Bertok, Ewa Doroszenko, Görkem Ergün, Karina-Sirkku Kurz, Anne Noble, Špela Šivic
zasnova razstave: zavod Membrana – Jan Babnik, Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
kuratorstvo: Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
produkcija: Cankarjev dom in zavod Membrana
Podaljšan rok za oddajo predlogov prispevkov (povzetki dolžine do 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 30. avgust 2021. Podaljšan rok za oddajo celotnih prispevkov na podlagi izbranih predlogov je 4. oktober 2021. Predloge pošljite prek spletnega obrazca ali se obrnite na nas prek kontaktnega obrazca in/ali naslova editors(at)membrana.org.
Podaljšan rok za oddajo predlogov prispevkov (povzetki dolžine do 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 11. junij 2021. Podaljšan rok za oddajo celotnih prispevkov na podlagi izbranih predlogov je 16. avgust 2021. Predloge pošljite prek spletnega obrazca ali se obrnite na nas prek kontaktnega obrazca in/ali naslova editors(at)membrana.org.
Prijave sprejemamo do vključno ponedeljka 26. 10. 2020 na:
elektronski naslov: info@membrana.org
in/ali
poštni naslov: Membrana, Maurerjeva 8, 1000 Ljubljana
Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 27. julij 2020. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 21. september 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.
kje: Cankarjev dom, sejna soba M3/4
kdaj: 27. februar 2020, 0b 18. uri
20. januar–1. marec 2020 / Prvo preddverje Cankarjevega doma
Otvoritev: Predstavitev na strani CD
ČE, 30. jan 2020, ob 18.00 // Vodstvo po razstavi z Jasno Jernejšek, sokuratorko razstave, in Špelo Škulj, vizualno umetnico
ČE, 6. feb 2020, ob 18.00 // Vodstvo po razstavi z Janom Babnikom, sokuratorjem razstave, in Miho Godcem, vizualnim umetnikom
ČE, 20. feb 2020, ob 18.00 // Vodstvo po razstavi z Jasno Jernejšek, sokuratorko razstave, Miho Godcem in Valerie Wolf Gang, vizualnima umetnikoma
ČE, 27. feb 2020, ob 18.00 // Pogovor z Marion Balac, vizualno umetnico, in Jožetom Guno, docentom na Fakulteti za elektrotehniko UL
kje: Galerija Jakopič, Ljubljana, v sklopu razstave Jaka Babnik: Pigmalion
kdaj: 5. december 2019
trajanje: 18.00 – 21.00
sodelujeta: dr. Victor Burgin, dr. Ilija T. Tomanić
moderator: dr. Jan Babnik
Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 16. december 2019. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 16. marec 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.
Kdaj: 18. julij 2019 ob 10.00
Trajanje: 90 min
Kje: Prvo preddverje Cankarjevega doma, Prešernova cesta 10, 1000 Ljubljana (vhod iz pasaže Maximarket)
Delavnico vodita: Leopold Štefanič in Neža Ternik
Cankarjev dom – prvo preddverje, 20. 6.–25. 8. 2019
Prešernova cesta 10, 1000 Ljubljana
Spremljevalni program
Razstavo spremlja diskurzivno-izobraževalni program in izid nove številke revije Fotografija, ki tematiko instinkta in (fotografske) reprezentacije živali razširja ter interdisciplinarno povezuje z drugimi področji.
Otvoritveni dogodki: četrtek, 20. junij 2019
17.00 // Pogovor z Majo Smrekar, intermedijsko umetnico, prof. dr. Alenko Dovč, doktorico veterinarske medicine in diplomatko Evropskega kolidža za dobrobit, in dr. Blažem Mazijem, filozofom (namesto slednjega se nam bo pridružil Lenart Kučić, novinar); moderira Jasna Jernejšek, kuratorka razstave.
18.00 // Predstavitev nove številke revije Fotografija z Janom Babnikom in Ilijo T. Tomanićem urednikoma revije.
18.30 // Vodstvo po razstavi z Jasno Jernejšek, kuratorko razstave, in Danielom Szalaijem, fotografom.
19.00 // Odprtje razstave
Delavnice in vodstva:
27. junij 2019 ob 10.00 // Delavnica interpretacije fotografije za seniorje (trajanje 90 min, Prvo preddverje Cankarjevega doma).
4. julij 2019 ob 15.00 // Vodstvo po razstavi
11. julij ob 17.00 2019 // Vodstvo po razstavi
18. julij 2019 ob 10.00 // Delavnica interpretacije fotografije za otroke (trajanje 90 min, začetek ob 10.00 v Prirodoslovnem muzeju z ogledom dioram, nadaljevanje ob 11.00 v Prvem preddverju Cankarjevega doma). V sodelovanju s Prirodoslovnim muzejem Slovenije.
Obrazstavni program se izvaja v okviru javnega razpisa Projektno delo z negospodarskim in neprofitnim sektorjem – Študentski inovativni projekti za družbeno korist, ki je namenjen vključevanju študentov različnih študijskih smeri v organizacijo in izvedbo večjega družbenoangažiranega kulturnega dogodka ter njihovemu povezovanju tako z večjimi kulturnimi institucijami (Cankarjev dom) kot z manjšimi nevladnimi organizacijami (zavod Membrana). Projekt financirata Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije ter Evropski socialni sklad Evropske unije.
Naše spletno mesto uporablja piškotke za izboljšanje naših storitev. Kot uporabnik se morate strinjati z uporabo in sprejeti naše pogoje. Trenutno uporabljamo samo piškotke, ki so potrebni za normalno delovanje spletne strani. Za več informacij obiščite naš pravilnik o zasebnosti in pogoje storitev. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporabljamo, si oglejte spodnji seznam.
Ta piškotek je nujen za aplikacije PHP. Piškotek se uporablja za shranjevanje in identifikacijo edinstvenega ID-ja uporabniške seje za namen upravljanja uporabniške seje na spletnem mestu. Piškotek je sejni piškotek in se izbriše, ko so vsa okna brskalnika zaprta.
Strinjam se z uporabo piškotkov, strinjam se s pogoji storitve in pravilnikom o zasebnosti in želim še naprej uporabljati spletno stran.