Fotografija - teorija -Vizualna kultura

International webpage

arhiv

Recenzija
Titovo sproščeno vedenje pred objektivom lahko razumemo kot odkrito priznanje vladajočega režima, da gre pri fotografiji za izdelovanje in konstruiranje, ne pa za nevtralno dokumentiranje resničnosti.

Tito in fotoaparat v Galeriji Fotografija predstavlja skrbno kuriran izbor del, ki jih je v poznih sedemdesetih letih posnel fotograf Josipa Broza Tita Joco Žnidaršič. Podobe prikazujejo Tita kot politično osebnost, ki se je globoko zavedala potenciala fotografskega medija; poleg tega tudi fotografije, na katerih je moč videti Tita pri fotografiranju (med drugim tudi samega Joca Žnidaršiča). Slednje kažejo, da se je polarizirajoči jugoslovanski predsednik le malo trudil, da bi prikril zabavo z medijem. Besedilo obravnava dinamiko moči med maršalom in Žnidaršičem, ki niha med fotografijo in politiko.

Presunilo me je, kako lahko minljivost (in celo že sama misel na možni neuspeh) politične ideje občasno deluje bolj komično in bolj tragično kot inherentna minljivost človeškega življenja.

Fundus prizadevanja se osredotoča na tekočo raziskavo Jasmine Cibic o ideji političnih daril kulture, o njihovi vlogi v nacionalnih in političnih strukturah v trenutkih evropske krize v 20. stoletju. Razstava v Muzeju sodobne umetnosti v Ljubljani (MSUM), ki jo je postavil Igor Španjol, zajema več Cibičevih zadnjih del: Vsa moč, ki se stopi v hrup, Fundus prizadevanja, Duh naših potreb in 20-letni umetniški projekt, film Darilo. Avtorica trdi, da večdelni razstavi uspe strašansko dobro prikazati pogosto spregledane manifestacije »mehke moči«, s čimer osvetli zgodovinske, antropološke in sociološke vidike političnih daril in predlaga ustrezne premisleke o pomenu pojmov, kot so »javna umetnost«, »Internacionalizem« in »nacionalna kultura«.

Podobe protestov predstavljajo nemoč posameznika v boju proti institucijam in hkrati njegovo odločenost, da z majhnimi akcijami sporoči svoje videnje nikdar črno-belih družbenih procesov.

Umetnik Igor Grubić je z delom East Side Story (2006-2008) v presunljivo eksplicitni luči predstavil poskuse prvih dveh parad istospolno usmerjenih v Zagrebu in Beogradu, s tem pa je želel na kar se da neposreden način javnost soočiti s sovraštvom in nasiljem do Drugega. Pričujoče delo obravnava protestno akcijo istospolno usmerjenih, ki se niso želeli več skrivati, in posledično protestno akcijo tistih, ki nasprotujejo kakršnim koli odstopanjem od normativov. Z izjemno bogatim vizualnim jezikom je tako pokazal na anomalije družb, ki niso uspele vzpostaviti mehanizmov pravne države in zaščite svobode izražanja. Na podobno neposreden, a še vedno ambivalenten način pa se je Grubić v preteklosti loteval najrazličnejših družbenih anomalij in situacij v svoji neposredni okolici. V svojih delih in akcijah je dosledno spremljal in komentiral pojave frustracije ljudstva, ki se v obdobju t.i. tranzicije v demokracijo počuti opeharjenega za svojo prihodnost, status in življenjski standard.

eng

Med lovom in fotografijo ni le metaforična povezava. Obema je skupna težnja po zbiranju in ohranjanju ter po nadzoru nad bivajočim.
Med lovom in fotografijo ni le metaforična povezava. Obema je skupna težnja po zbiranju in ohranjanju ter po nadzoru nad bivajočim.

eng

Za umetnika je značilen tudi pripis besed k vizualnemu materialu, s čimer v kompozicijo vključi naslov ali vrstni red gledanja fotografij.
Za umetnika je značilen tudi pripis besed k vizualnemu materialu, s čimer v kompozicijo vključi naslov ali vrstni red gledanja fotografij.

eng

Tovrstna prehode med človeškim in živalskim umetnica vidi kot potencialno subverzivne v tem, da zmotijo običajen ali logičen red stvari in tako osvobodijo zoomorfno in instinktivno.
Tovrstna prehode med človeškim in živalskim umetnica vidi kot potencialno subverzivne v tem, da zmotijo običajen ali logičen red stvari in tako osvobodijo zoomorfno in instinktivno.

Za boljšo kvaliteto klikni na fotografijo.

prijavi se

in začni prejemati zadnje novice in informacije o pozivih za prispevke in projekte
novice

Proposals deadline: July 27, 2020 (extended to August 10!). Contributions deadline: September 21, 2020 (extended to October 5, 2020!)

Kdaj: 27. junij 2019 ob 10.00
Trajanje:
90 min
Kje: Prvo preddverje Cankarjevega doma, Prešernova cesta 10, 1000 Ljubljana (vhod iz pasaže Maximarket)
Delavnico vodita: Leopold Štefanič in Neža Ternik

ROK PRIJAVE: do srede 24.1. 2018.
Prijave sprejemamo po elektronski pošti info@membrana.si in/ali na naslov Membrana, Maurerjeva 8, 1000 Ljubljana.

ROK PRIJAVE: do srede 24.1. 2018.
Prijave sprejemamo po elektronski pošti info@membrana.si in/ali na naslov Membrana, Maurerjeva 8, 1000 Ljubljana.

Prijave sprejemamo do vključno četrtka 16.3.2017 na:
elektronski naslov: info@membrana.si
in/ali
poštni naslov: Membrana, Maurerjeva 8, 1000 Ljubljana

24. 11. 2016 ob 19.00 v Slovenski kinoteki z Godardovim filmskim esejem Hvalnica ljubezni (Éloge de l’amour, 2001) napovedujemo novo fotografsko-filmsko knjižno zbirko Kamera.

Naše spletno mesto uporablja piškotke za izboljšanje naših storitev. Kot uporabnik se morate strinjati z uporabo in sprejeti naše pogoje. Trenutno uporabljamo samo piškotke, ki so potrebni za normalno delovanje spletne strani. Za več informacij obiščite naš pravilnik o zasebnosti in pogoje storitev. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporabljamo, si oglejte spodnji seznam.

Ta piškotek je nujen za aplikacije PHP. Piškotek se uporablja za shranjevanje in identifikacijo edinstvenega ID-ja uporabniške seje za namen upravljanja uporabniške seje na spletnem mestu. Piškotek je sejni piškotek in se izbriše, ko so vsa okna brskalnika zaprta.

Strinjam se z uporabo piškotkov, strinjam se s pogoji storitve in pravilnikom o zasebnosti in želim še naprej uporabljati spletno stran.