Recenzija Archives

arhiv

št. -
2022
08/06/2022

Recenzija

Asfaltne stezé

Maša Žekš

št. -
2022
08/06/2022

9 min.

Soočenje Lina Gerkmana in Jakuba Staneka na razstavi deluje dopolnjujoče, saj gledalcu omogoča primerjavo dveh različnih, a hitro prepoznavnih, celo sorodnih zgodb, ki pričajo o človeškem neuspehu in pljuvanju v lastno skledo v prid gospodarski rasti in zaslužkarstvu.

Na začetku leta sta se v ljubljanski galeriji Photon v obliki Avtorskega dialoga predstavila poljski fotograf Jakub Stanek in mladi slovenski umetnik Lin Gerkman. Kot finalista dveh preteklih natečajev galerije (Drugačni svetovi, 2020 in Betonske sanje, 2020) sta se v ločenih galerijskih prostorih predstavila s samostojnima projektoma. Lin Gerkman je razstavljal nadaljnji, a zgolj fragmentarni razvoj projekta Prvi sneg, Jakub Stanek pa se je predstavil s serijo desetih fotografij z naslovom V pričakovanju sonca (In Anticipation of the Sun, 2019). Oba avtorja se ukvarjata s pripovednim oblikovanjem zgodb različnih krajev, zanimajo ju problemi sodobnega sveta in ljudi, njun primarni pristop k delu pa ostaja dokumentarne narave. Eden od njiju raziskuje zgodovino ljubljanskega kamnoloma v času velikih političnih sprememb, drugi pa okoljske grozote in posledice rabe fosilnih goriv na Poljskem. Izbrana projekta sta si pravzaprav zelo različna, tako v svojem obsegu kot tudi vsebini, ki je pri enem subtilno politična, pri drugem pa neposredno intimna.

Ključne besede: dialog, gospodarske tranzicije, kamnolom, onesnaževanje, smog

Maša Žekš (1993) je diplomirana kulturologinja Vzhodne Azije, umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani zaključuje magistrski študij na katedri za umetnostno zgodovino na temo geneze čebelje emblematike ljubljanskih operozov. Od leta 2016 je sodelavka spletne platforme Koridor, za katero piše kritike razstav, intervjuje in reportaže s področja sodobne likovne produkcije. Sodelovala je pri kuriranju razstav v Miklovi hiši v Ribnici, butičnem festivalu FOTO VIST 2021 in je sodelavka v ljubljanski galeriji DobraVaga, GALERIJI Y in projektnem prostoru R SPACE.

Jakub Stanek (1988) je na Univerzi v Varšavi študiral filozofijo, fotografijo pa na Akademiji za fotografijo v Varšavi in Inštitutu za kreativno fotografijo v Opavi na Češkem. Leta 2014 je začel z mentorskim programom Sputnik, leto pozneje pa je bil izbran med 50 najboljših mladih poljskih fotografov v okviru projekta Debut 2015. V delih se ukvarja s človekom, zgodbami in zamolčanimi razkritji. Gledalcem ponuja nove perspektive in vzpostavljanje intimnega dialoga tako med portretiranci in objektivom kot tudi med gledalci, posamičnimi deli in zgodbami, ki jih upodablja. Zanimajo ga aktualne tematike, sodobni človek in raziskovanje povezav med posameznikovimi čustvenimi odzivi na okolje in svetom, v katerem živi.

Lin Gerkman (1995) je leta 2018 diplomiral na smeri industrijsko oblikovanje na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Prek fotografije in videa raziskuje ostanke sodobne zgodovine, človeško razumevanje različnih družbenih tranzicij, političnih sprememb in razmerje posameznikovega odnosa do doma in zasebnosti. Zanimajo ga povezave med najdenimi predmeti in razumevanjem preteklosti ter zaznavanje aktualnih dogodkov. Raziskuje različne kraje in predmete ter jim pripisuje sentimentalno vrednost, nakar jih pogosto postavlja v nove kontekste ali spaja v nove povedne celote. Fascinira ga princip in doživljanje izgube, nepopolnosti in odsotnosti.

št. -
2022
07/06/2022

Recenzija

Od tu do tam, vstran in spet nazaj

Carla Liesching: Good Hope

Urška Savič

št. -
2022
07/06/2022

9 min.

Ciklično vračanje na iste teme in ponavljanje motivov iz drugih perspektiv v knjigi Dobro upanje spominja na gibanje ladij, ki se ob poskusu obplutja Rta dobrega upanja ujamejo v preplet vetrov in tokov in plujejo od tu do tam, vstran in spet nazaj.

Carla Liesching se v avtorski knjigi Dobro upanje (Good Hope, 2021) vrača v svoj rojstni kraj, na Rt dobrega upanja v Južni Afriki. S kolažem subjektivne proze in faktičnih besedil v prepletu z vizualnimi podobami iz osebnega arhiva ter najdenega materiala iz starih časopisov, revij in turističnih pamfletov nas pelje prek mnogoterih interpretacij zgodovine rta, ki je dobil ime kot obmorski »karavanseraj« na začimbni poti okoli afriškega kontinenta, v sodobni zgodovini pa predstavlja epicenter odporniških gibanj proti ostankom kolonializma in apartheida. Avtorica preizprašuje dejanja gledanja, odkrivanja, zbiranja, kodificiranja, ohranjanja, poimenovanja in poznavanja ter tako samega formiranja zgodovine nekega prostora in s tem identitete ljudi, ki v njem živijo.

Ključne besede: apartheid, arhiv, esej, Južna Afrika, kolaž, kolonializem, najdene podobe, zgodovina

Urška Savič (1992) je recenzentka vizualnih umetnosti, komentatorka kulturne politike in ustvarjalka radijskih oddaj. Dodiplomski študij fotografije je zaključila na FAMU, filmski akademiji v Pragi (2014), magisterij pa na oddelku kiparstva na ALUO v Ljubljani (2020). Od leta 2019 ureja odprto radijsko umetniško-teoretsko raziskovalno platformo R A D A R na Radiu Študent v Ljubljani. V raziskovalnem delu se ukvarja s konceptom arhiva v sodobni umetnosti, obsesivnega kopičenja dokumentacije in izvori digitalne obdelave podatkov.

Carla Liesching (1985) je južnoafriška interdisciplinarna umetnica. Navkljub prvotni izobrazbi v fotografiji in digitalni podobi njena dela posegajo tudi na področja instalacije, kiparstva, kolaža, oblikovanja, pisanja in izdelovanje avtorskih knjig. Zaznamovana z izkušnjo apartheida v svoji domovini se pri ustvarjanju posveča preseku med reprezentacijo, znanjem in močjo v kontekstu kolonialnih zgodovin ter zakoreninjenih konstrukcij o rasi ter geografiji ozemelj. Je izvajalka delavnic o samozaložništvu, ki ga vidi kot obliko družbene angažiranosti ter opolnomočenja, o fotografiji pa trenutno predava na izobraževalnih institucijah v Ithaci (ZDA) in Johannesburgu (Južna Afrika).

št. -
2021
30/12/2021

Recenzija

Ozri se v ogledalu

Klara Širovnik

št. -
2021
30/12/2021

11 min.

Fotograf in kritik v svojem delu in ob delih razmišlja o moški nadvladi, mediatizaciji sveta, razmerju med vizualnostjo in črnim telesom, razlikah v portretiranju belcev in črncev in moči vizualnih medijev.

V zbirki 16 esejev Dark Mirrors (MACK, 2021) fotograf in kritik Stanley Wolukau-Wanambwa ob umetnikih, ki ustvarjajo v Združenih državah Amerike ali v svojih delih naslavljajo ta prostor, razmišlja o moški hegemoniji, mediatizaciji sveta, razlikah v portretiranju belcev in črncev, moči vizualnih medijev pa tudi o fotoknjigi kot eni od najbolj perspektivnih in dovršenih oblik prezentacije umetnosti. Predstavljeni umetniki se razlikujejo po načinu delovanja, prioritetah, estetiki in temeljnih temah, ki jih obravnavajo. Z izborom del, iz katerih – ne glede na čas stvaritve – veje aktualnost, pa Wolukau-Wanambwa izpolni eno od vodilnih misli svoje zbirke: dobra umetnost lahko ima široko občinstvo, dobra umetnost »lahko namenjena sleherniku, kar pa ne pomeni, da mora biti za vsakogar«.

Ključne besede: Afroameričani, esejistika, hegemonija, rasizem, ZDA

Klara Širovnik (1997) je na Filozofski fakulteti diplomirala iz slovenskega jezika in književnosti, na Fakulteti za družbene vede pa iz novinarstva. Trenutno zaključuje magisterij iz slovenistike na Filozofski fakulteti UL. Njena avtorska besedila so bila objavljena v reviji Outsider, na spletni strani MMC RTV, na portalu Disenz in v časniku Večer, s katerim redno sodeluje. Kot novinarka se posveča notranji politiki in raziskovanju socialne problematike, v sklopu Večerovega kulturnega uredništva pa literarni kritiki in sodobni vizualni umetnosti.

Stanley Wolukau-Wanambwa je britanski fotograf, pisatelj, kritik in predavatelj. Njegova debitantska monografija One Wall a Web (ROMA Publications, 2018) je bila nagrajena s prvo nagrado Paris Photo/Aperture Foundation PhotoBook Award.

Mroué, R. The Pixelated Revolution. Dostopno tukaj.
Pušnik, M. in Luthar, B. 2017. Spol in rabe intimnih tehnologij. Teorija in praksa. Dostopno tukaj.
Robinson, J. The Challenge of the Changing Same: The Jazz Avant-garde of the 1960s, the Black Aesthetic, and the Black Arts Movement. Dostopno tukaj.
Sontag, S. 2006. Pogled na bolečino drugega. Založba Sophia.
Wolukau-Wanambwa, S. 2021. Dark Mirrors. Mack Books.

št. -
2021
30/12/2021

Recenzija

Kdo so junaki?

Recenzija fotoknjige Karoliine Paatos

Urška Savič

št. -
2021
30/12/2021

10 min.

Zdi se, da se avtorica, ki jo je v otroštvu zaznamovala podoba skrivnostnega junaškega jezdeca po preriji, vrača v svoje spomine ter njej pomembno in dragoceno podobo kavbojev...

Avtorska knjiga Junaki (Heroes) finske avtorice Karoliine Paatos je izšla lani pri slovenski založbi The Angry Bat. Junaki so dokument in poklon Mednarodnemu gejevskemu rodeo združenju (International Gay Rodeo Association) v ZDA, katerega člane in aktivnosti je avtorica redno spremljala daljše obdobje. Nastalo delo je zbirka več različnih knjižnih formatov, ki vsebujejo fotografije in pisano besedo. Liku kavbojev, moških in žensk (ang. cowgirl in cowboy) se Paatos sicer posveča že več kot desetletje v obsežni fotografski raziskavi. Leta 2016 je pri The Angry Bat izdala svojo prvo monografijo Ameriški kavboj (American Cowboy). Tokrat nas prek prostranih pokrajin popelje do arene za rodeo in od tam v svet bleščečih kavbojskih klobukov in klubskih večerov.

Ključne besede: Divji zahod, drag, fotoknjiga, gejevski rodeo, kavboj, ZDA

Urška Savič (1992) je recenzentka vizualnih umetnosti, kulturne politike in ustvarjalka radijskih oddaj. Dodiplomski študij fotografije je končala na FAMU, filmski akademiji v Pragi (2014), magisterij pa na oddelku za kiparstvo na ALUO v Ljubljani (2020). Od leta 2019 ureja odprto radijsko umetniško-teoretsko raziskovalno platformo R A D A R na Radiu Študent v Ljubljani. V raziskovalnem delu se ukvarja s konceptom arhiva v sodobni umetnosti, obsesivnega kopičenja dokumentacije in izvori digitalne obdelave podatkov.

Karoliina Paatos (1979) je finska umetnica in fotografinja, ki deluje tudi v ZDA. Študij je končala na oddelku za fotografijo in dokumentarni film Univerze Aalto na Finskem in na oddelku za likovne umetnosti Univerze v Arizoni. Zadnjih 15 let opravlja novinarsko delo za različne časopise in revije po vsem svetu. Poleg tega, da je prejemnica več nagrad za osebne fotografske projekte, redno razstavlja na skupinskih in samostojnih razstavah ter izdaja avtorske knjige. Že dvakrat je sodelovala s slovensko založbo The Angry Bat v sklopu svojega zadnjega dolgotrajnega cikla, v katerem se ukvarja s kavbojsko kulturo v ZDA.

št. -
2021
30/12/2021

Recenzija

Prebiranje fotografij

O zbirki spisov Geoffa Dyerja See/Saw

Jaka Gerčar

št. -
2021
30/12/2021

10 min.

[Dyer] svoje bralstvo – zlasti tisti del, ki ni podrobno seznanjen s fotografsko teorijo – elegantno navaja na globok, kritičen, osredotočen in ustvarjalen način gledanja.

See/Saw: Looking at Photographs (Cannongate, 2021) je zbirka besedil o fotografiji angleškega pisatelja Geoffa Dyerja, ki so bila v letih 2010–2020 priobčena v splošni periodiki. Dyer s svojim značilnim eruditskim esejizmom interpretira dela klasikov iz zgodovine fotografije, sodobne medijske podobe in delo piscev o fotografiji, s tem pa potrjuje svoj položaj v vrsti velikih imen fotografske esejistike.

Ključne besede: esejistika, fotografija, interpretacija, knjiga, literatura

Jaka Gerčar (1995) je asistent za knjigarstvo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. V okviru svojega doktorskega raziskovanja se posveča založniškim študijam in vplivu digitalnih medijev na družbo. Piše tudi esejistiko in kritiko na področjih filozofije, literature in umetnosti. Je pomočnik uredništva in skrbnik založništva pri zavodu Membrana in ima vlogo glavnega urednika nizozemske revije za fotografsko teorijo, Depth of Field (Leiden University Press).

Geoff Dyer (1958) je angleški pisatelj, ki ga v slovenščini poznamo po knjigah Joga za ljudi, ki se jim je ne da početi (CZ, 2010) in But Beautiful: Knjiga o jazzu (CZ, 2018), je avtor štirih romanov, ducata knjig esejev in dokumentarne proze ter prejemnik številnih uglednih nagrad.

Barthes, Roland. 1992. Camera lucida. Ljubljana: Studia humanitatis.
Barthes, Roland. 2013. Užitek v tekstu, variacije o pisavi. Ljubljana: Beletrina.
Berger John, 1984. Ways of Witnessing. Intervjuvar Geoff Dyer. V Marxism Today, december: 36–37. Dostopno tukaj.
Berger, John. 2001. Selected Essays, uredil Geoff Dyer. London: Vintage.
DeCarava, Ray. 2019. the sound i saw. New York: David Zwirner Books.
Derrida, Jacques. 1992. »Ulysses Gramophone: Hear Say Yes in Joyce«. V Acts of Literature, uredil Derek Attridge. London: Routledge. Dostopno tukaj.
Dyer, Geoff. 1997. Out of Sheer Rage: Wrestling with D.H. Lawrence. New York: Farrar, Straus and Giroux.
———. 1998. But Beautiful: A Book About Jazz. London: Abacus.
———. 2005. The Ongoing Moment. London: Penguin.
———. 2021. See/Saw : Looking at Photographs. London: Cannongate.

št. -
2021
28/12/2021

Recenzija

Se spominjate zgodovine, tovariši?

Urška Savič

št. -
2021
28/12/2021

8 min.

Na kakšen način naj človeštvo torej pomni ali pozablja zločine, da se ne bi ponovili?

Hrvaški fotograf Darije Petković v razstavi Damnatio memoriae, predstavljeni v galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki, nadaljuje svojo dolgoletno raziskavo tvorjenja zgodovinskega spomina ter izpostavljanja strategij in anomalij v njegovem nastajanju. Avtor predstavlja šest novih del: Gozd Bedenik (Šuma Bedenik, 2018), Crvena luka (2017), Uvala Slana (2018), Kanal Sava-Odra (2018), Pogovori brez prič (Razgovori bez svjedoka, 2019) in Knjižnica politične šole SKJ »Josip Broz Tito« v Kumrovcu (Biblioteka Političke Škole SKJ »Josip Broz Tito« u Kumrovcu, 2018). Kombinacija fotografskega materiala in readymade objektov subtilno opozarja na sodobno stanje prostorov in obeležij zgodovinskega spomina, velikokrat pozabljenih ali zanikanih v prid revizionističnega zgodovinopisja.

Ključne besede: dokumentarna fotografija, fotožurnalizem, Hrvaška, instalacijska umetnost, Jugoslavija, pozaba, revizionizem, spomin, zgodovina

Urška Savič (1992) je recenzentka vizualnih umetnosti, komentatorka kulturne politike in ustvarjalka radijskih oddaj. Dodiplomski študij fotografije je zaključila na FAMU, filmski akademiji v Pragi (2014), magisterij pa na oddelku za kiparstvo na ALUO v Ljubljani (2020). Od leta 2019 ureja odprto radijsko umetniško-teoretsko raziskovalno platformo R A D A R na Radiu Študent v Ljubljani. V raziskovalnem delu se ukvarja s konceptom arhiva v sodobni umetnosti, obsesivnega kopičenja dokumentacije in izvori digitalne obdelave podatkov.

Darije Petković (1974) je od leta 2005 profesor fotografije na Akademiji dramskih umetnosti v Zagrebu, kjer je študij končal tudi sam. Pred začetkom akademske kariere je dolga leta deloval kot fotograf in novinar za različne medijske hiše ter bil nekaj časa tudi urednik fotografije pri različnih časopisih. Fotožurnalistični pristop je ohranil v svojih umetniških družbenoangažiranih projektih na temo zgodovine in spomina, ki jih redno predstavlja v obliki razstav in fotoknjig. Njegove fotografije so v več zbirkah doma in v tujini.

arhiv

prijavi se na novice in pozive za projekte in prispevke

izdaje

za avtorje

prijavi se

prijavi se na novice in pozive za projekte in prispevke

novice