arhiv

Recenzija
Z naraščanjem vsesplošnega nezadovoljstva in političnih napetosti v centralnoameriški državi se je Susan Meiselas leta 1978 odpravila v Nikaragvo, kjer je pod okriljem agencije Magnum Photos ostala skoraj leto dni.

Prispevek recenzira razstavo Susan Meiselas Mediacije, ki je bila v letu 2023  na ogled v ljubljanski Galeriji Jakopič. Natančneje se ukvarja s problemom spreminjajočih se vlog vojnih fotografij svetovno znane članice združenja Magnum Photos. V sklopu umetničine nikaraške serije razglablja o pomenih, ki jih fotografija prevzema znotraj različnih kontekstov in medijev objave. Slednji delujejo kot ključni oblikovalci narativa fotografij, ki se na neki točki odcepi od koncepta, ki ga oblikuje fotografinja sama.

Anonimna telesa gledalca prisilijo, da se vpraša: Kdo stoji pred kamero? Ga poznam? Ali je perverznež ta, ki se kameri nastavlja, ali sem to jaz, ki intimne fotografije tudi gledam? Kaj se je zgodilo trenutek po zajeti fotografiji?

Fotografska serija Daddy Issues Marija Županova, ki je bila letos poleti predstavljena na razstavi Pleasures, predstavlja danes redko prikazano kvirovsko erotično fotografijo. Serija je nastala tako, da je Županov svoje ljubimce pred spolnim občevanjem fotografiral, dejanje pa je postalo del predigre. Z erotičnimi podobami je prikazal prakso štrikanja, ki jo narekuje naključno srečanje dveh oseb, gledalca pa sooča z intimno subjektivnostjo in kvirovskim erotičnim pogledom.

»Ko spim, grem včasih do svoje hiše,« beremo besede Hazire Đafić ob njeni silhueti, ko stoji ob odprtih vratih svojega trenutnega bivališča. Sanja o hiši, ki je ni več; vse je preraslo, postalo divjina. Kjer je nekoč stala njena rojstna hiša, ni več ničesar, le še gozd.

Jošt Franko se v seriji Nicht fallen, ki nastaja od leta 2017, posveča dolgoročnim posledicam vojne na območju nekdanje Jugoslavije. Spremlja življenje skupnosti v begunskih naseljih, ki so bila v času vojne vzpostavljena kot začasna rešitev, mnogim pa še danes ostajajo edini dom. Fotograf z interdisciplinarnim pristopom in sopostavljanjem različnih medijev sledi življenju ljudi, ki tri desetletja po koncu vojne ostajajo v begunskih naseljih Višča, Karaula, Belvedere, Mihatovići, Ježevac, Sokolac, Barake, Mrdići in drugih. To so naselja številnih neizrečenih in neslišanih zgodb ljudi brez doma. Občutek doma je zanje pogosto le še spomin, pripovedovanje spominov na nekdanje življenje in izgubljene otroške sanje pa je njihov zadnji način upora zoper to, da jim je bila prihodnost kruto odvzeta. Avtor njihovih zgodb ne spremlja le s fotografijo, ampak tudi z beleženjem ustnih pričevanj, in tako podobe preplete z besedno intervencijo, s tem pa preizprašuje tudi svojo vlogo fotografa in zunanjega opazovalca. Prispevek predstavlja Frankovo značilno vizualno poetiko, interdisciplinaren pristop h kompleksni tematiki, ki presega zgolj težaške bivanjske razmere in pokaže predvsem vztrajanje in nenehen upor protagonistov. Projekt je nagrajen z ugledno ameriško štipendijo The Aftermath Project, s čimer je šla nagrada prvič v Evropo, prvič pa tudi seriji, ki se ukvarja z vojno nekdanje Jugoslavije.

Fotografska serija Druga narava je opomnik, da smo v razumevanju tega, kaj je narava in njej lastno, torej naravno, morda nekoliko zašli.

Ob pogledu na mestno veduto nas pogosto zmotijo stavbe, objekti in konstrukcije, ki – tako se zdi – kazijo celostno podobo mesta. Urbana okolja vključujejo elemente, ki se nam morda ne zdijo estetski, vendar so za potrebe bivanja sodobnega človeka nujni; zato take elemente pogosto odmislimo oziroma se naučimo gledati mimo njih. Fotografa Kaya & Blank pa tovrstne objekte postavljata v središče svoje fotografske knjige Second Nature (Druga narava, 2022). Umetnika Işık Kaya in Thomas Georg Blank v fotografski seriji, ki je bila predstavljena tudi na letošnjem Kranj Foto Festu, dokumentirata čudaške hibridne objekte in si ob njih postavljata vprašanje, kakšen je odnos med naravo in tehnologijo. Recenzija se sprašuje o tem, kakšen je človekov odnos do okolja, v katerem prebiva, kako uporablja tehnologijo in ali je v urbanem okolju sploh še sposoben »vrnitve k naravi« – ali je morda ob človekovem intenzivnem posegu v naravo že potreben razmislek o redefiniciji naravnega, da bo ustrezala naši digitalni dobi?

9 min.
Četudi Humble Cats zagotovo izhaja iz mačje neustavljive priljubljenosti in nezanemarljivih estetskih vzgibov, vzpostavlja antitezo predstavi, da v visoki umetnosti podobe mačk samodejno izpadejo kičaste, neokusne in poceni...

Prispevek obravnava fotoknjigo, ki vsebuje kuriran izbor sodobne mačje umetniške fotografije. Ta je z javnim pozivom nastala v sodelovanju mlade neodvisne založbe Yoffy Press in ameriške fundacije Humble Arts Foundation. Knjiga obsega več kot 70 fotografij umetnic in umetnikov z vsega sveta, na njih pa se v različnih oblikah pojavljajo mačke. Povod za zbirko je bila želja po sofisticirani in resni umetniški fotografiji, ki bi v nasprotju s siceršnjo digitalno podobo mačk na spletu tem živalim povrnila dostojanstvo, njihovim upodobitvam pa estetsko globino. Izbranih in podrobneje predstavljenih je šest fotografij, ki ilustrirajo različne pristope vključevanja mačk v posamezna dela in širše serije. Porajata se vprašanji, do katere mere zbirka resnično izpolnjuje zastavljene cilje in ali bi zavoljo tematike kuratorski pristop terjal nekoliko več poguma in pozornosti pri izboru avtorjev. Šest let po izidu knjige se namreč zdi, da je prav mačja podoba tista, ki se svoje stimulativne prezence in digitalne priljubljenosti v vseh odvodnih oblikah nikakor ne more otresti, četudi ji tik za petami sledijo mikavne fotografije in videi rakunov, oposumov, vider in lisic.

15 min.
Spektakla ni več – vse fotografije, ki jih gledamo, so nastale po nesreči, ko je bila škoda deloma že sanirana. Ostanejo porušene stavbe, uničene ceste, vendar jih že gradijo na novo.

Konec leta 2020 je skupnost 685 prebivalcev islandskega pristaniškega mesta prizadel zemeljski plaz, ki je pretresel lokalno skupnost. Fotoknjiga Skriðusögur (2022), podnaslovljena The Landslide Stories, je delo slovenskih fotografov Matjaža Rušta in Katje Goljat. V sodelovanju s Ströndin Studiem in 27 prebivalci Seyðisfjörðurja sta zabeležila posledice katastrofe, pri čemer knjiga deluje kot dokumentacijsko sredstvo ali kot ilustracija »zgodb«, ki so nastale zaradi nesreče. V recenziji sledi razmislek o tem, kakšne so značilnosti žanra fotografij katastrof (disaster photography) v navezavi s sublimnim, kot ga je opredelil Edmund Burke. Pri vprašanju o načinu upodabljanja bolečine in nasilja se moramo nadalje spraševati o njunem učinkovanju. Skriðusögur nam predstavi intimne zgodbe posameznikov oddaljene skupnosti, ki delujejo kot svojevrsten opomnik. Dobro moramo premisliti o tem, kakšni sosedi smo, kakšno skupnost gradimo in kakšne zgodbe bomo pripovedovali, ko se bo podobna nesreča pripetila nam samim.

prijavi se

prijavi se na novice in pozive za projekte in prispevke
novice

avtor: Andreas Müller-Pohle
produkcija: Cankarjev dom, kulturni in kongresni center, Ljubljana in zavod Membrana
kuratorstvo in postavitev: Jan Babnik in Nataša Ilec Kralj
kustosinja razstavnega programa Cankarjevega doma: Katja Ogrin
22. marec–14. maj 2023, Mala galerija Cankarjevega doma
Otvoritev: 22. marec ob 20. uri.

VODENI OGLEDI:

10. maj 2023 ob 13. uri, Mala galerija Cankarjevega dom (vodi Jan Babnik)
14. maj 2023, ob 11. uri (zaključek razstave), Mala galerija Cankarjevega dom (vodi Jan Babnik)

razstavljoči avtorji: Anne Noble, Ewa Doroszenko, Goran Bertok, Gorkem Ergun, Karina-Sirkku Kurz, Špela Šivic
produkcija: Cankarjev dom, kulturni in kongresni center, Ljubljana in zavod Membrana
zasnova: zavod Membrana (Jan Babnik, Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj)
kuratorstvo in postavitev: Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
kustosinja razstavnega programa Cankarjevega doma: Katarina Hergouth
19. januar–1. marec 2022, Prvo preddverje Cankarjevega doma
Otvoritev: 19. januarja ob 19. uri.

Koža, 19. januar – 1. marec 2022
Mednarodna fotografska razstava
Cankarjev dom, prvo preddverje

otvoritev: 19.1.2022 ob 19:00

avtorji: Goran Bertok, Ewa Doroszenko, Görkem Ergün, Karina-Sirkku Kurz, Anne Noble, Špela Šivic
zasnova razstave: zavod Membrana – Jan Babnik, Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
kuratorstvo: Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
produkcija: Cankarjev dom in zavod Membrana

Podaljšan rok za oddajo predlogov prispevkov (povzetki dolžine do 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 30. avgust 2021. Podaljšan rok za oddajo celotnih prispevkov na podlagi izbranih predlogov je 4. oktober 2021. Predloge pošljite prek spletnega obrazca ali se obrnite na nas prek kontaktnega obrazca in/ali naslova editors(at)membrana.org.

Podaljšan rok za oddajo predlogov prispevkov (povzetki dolžine do 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 11. junij 2021. Podaljšan rok za oddajo celotnih prispevkov na podlagi izbranih predlogov je 16. avgust 2021. Predloge pošljite prek spletnega obrazca ali se obrnite na nas prek kontaktnega obrazca in/ali naslova editors(at)membrana.org.

Prijave sprejemamo do vključno ponedeljka 26. 10. 2020 na:
elektronski naslov: info@membrana.org
in/ali
poštni naslov: Membrana, Maurerjeva 8, 1000 Ljubljana

Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 27. julij 2020. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 21. september 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.

kje: Cankarjev dom, sejna soba M3/4
kdaj: 27. februar 2020, 0b 18. uri

20. januar–1. marec 2020 / Prvo preddverje Cankarjevega doma
Otvoritev: Predstavitev na strani CD 
ČE, 30. jan 2020, ob 18.00 // Vodstvo po razstavi z Jasno Jernejšek, sokuratorko razstave, in Špelo Škulj, vizualno umetnico
ČE, 6. feb 2020, ob 18.00 // Vodstvo po razstavi z Janom Babnikom, sokuratorjem razstave, in Miho Godcem, vizualnim umetnikom
ČE, 20. feb 2020, ob 18.00 // Vodstvo po razstavi z Jasno Jernejšek, sokuratorko razstave, Miho Godcem in Valerie Wolf Gang, vizualnima umetnikoma
ČE, 27. feb 2020, ob 18.00 // Pogovor z Marion Balac, vizualno umetnico, in Jožetom Guno, docentom na Fakulteti za elektrotehniko UL

kje: Galerija Jakopič, Ljubljana, v sklopu razstave Jaka Babnik: Pigmalion
kdaj: 5. december 2019
trajanje: 18.00 – 21.00
sodelujeta: dr. Victor Burgin, dr. Ilija T. Tomanić
moderator: dr. Jan Babnik

  • 18.00: Predavanje Victorja Burgina: Kaj je kamera? Kje je fotografija?
  • 19.00: Predstavitev nove številke revije Fotografije (Kamera in aparat: Izbrani spisi Victorja Burgina) v pogovoru z umetnikom in teoretikom Victorjem Burginom in Ilijo T. Tomanićem, piscem spremne besede k slovenskemu prevodu. Pogovor bo moderiral Jan Babnik, gl. in odgovorni urednik revije Fotografija
  • 20.30: razprodaja preteklih številk revije Fotografija

Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 16. december 2019. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 16. marec 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.