Recenzija Archives

arhiv

št. -
2021
07/09/2021

Kontrola & Kritika

Dokumentarna fotografija v dobi Instagrama

Hana Čeferin, Nik Erik Neubauer

št. -
2021
07/09/2021

10 min.

Fotograf in fotografija imata družbeno vlogo, ki se ne zapira vedno v svete prostore umetnosti, temveč živi med ljudmi – ko je to treba, tudi na Instagramu.

Nik Erik Neubauer spada med dokumentarne fotografe mlajše generacije, ki so se med protikoronskim zaprtjem javnega življenja pridružili javnim protestom, jih neumorno dokumentirali in fotografije objavljali na Instagramu. Njegova dela so podlaga za razmislek o vlogi dokumentarne fotografije danes ter o razlikah med objavami v tiskanih medijih in na družbenih omrežjih. Glede na porast nezaupanja v množične medije se sprašujem, ali je Instagram platforma demokratičnosti in umetniške svobode ali slabe kakovosti in zavajanja.

Besedilo: Hana Čeferin
Fotografije: Nik Erik Neubauer

Ključne besede: dokumentarizem, fotografije protestov, Instagram, osvoboditev, tehnologija in demokracija, zavajanje

Hana Čeferin (1995) je diplomirana anglistka in umetnostna zgodovinarka, ki zaključuje magisterij iz umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti. Od leta 2015 je sodelavka Galerije Fotografije v Ljubljani in deluje tudi kot samostojna kuratorka. Med drugim je kurirala razstave v galeriji Škuc in Layerjevi hiši. Svoje prispevke redno objavlja v zbornikih in revijah. V svojem delu raziskuje medij fotografije v najrazličnejših zgodovinskih obdobjih in gibanjih, posebej pa jo zanima eksperimentiranje v fotografiji.

Nik Erik Neubauer (1994) je vizualni umetnik in fotograf iz Ljubljane. Diplomiral je iz fotografije na VIST – Oddelku za fotografijo (2017) in magistriral na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani (2021). Bil je finalist izborov Balkan Photo Award (2017), Malta International Photo Award (2018), Brussels Street Photography Festival (2019) in natečaja Drugačni svetovi (2020). Je večkratni nagrajenec natečaja Rovinj Photodays (2018, 2020). V letu 2020 je prejel nagrado za najboljšo fotografijo glasbenega dogodka na Festivalu Tresk. V letu 2021 je bil nominiran za Leica Oscar Barnack Newcomer Award, revija GUP Magazine pa ga je na izboru Fresh Eyes uvrstila med najperspektivnejše evropske fotografe.

The Archive of Public Protests. Dostop 20. 8. 2021. Dostopno tukaj.
Bogre, Michelle. Documentary photography reconsidered: history, theory and practice. New York: Routledge, 2020.
Lynch, Lily. »War and Holy Water in Ukraine: An Interview with Photographer Christopher Nunn.« Balkanist, 25. julij 2015. Dostopno tukaj.
Rasmus Kleis Nielsen, Richard Fletcher, Nic Newman, J. Scott Brennen, Philip N. Howard. »Navigating the ‘infodemic’: how people in six countries access and rate news and information about coronavirus.« Reuters, 15. april 2020. Dostopno tukaj.
Stojko, Tone. Naša jeza je brezmejna. Ljubljana: Muzej novejše zgodovine Slovenije, 2020.
Sarah Marsh, Elizabeth Culliford. »Faced with rare protests, Cuba curbs social media access, watchdog says.« Reuters, 14. julij 2021. Dostopno tukaj.
Sayej, Nadja. »Stephen Shore on Taking Photos With Drones and Why Instagram Posts Are Like Haikus.« Observer, 28. november 2020. Dostopno tukaj.
Wiley, Chris. »Depth of Focus.« Frieze, 1. november, 2011. Dostopno tukaj.

št. -
2021
06/09/2021

Kontrola & Kritika

Zasebne zbirke v javni funkciji

Refleksija razstave Ko ste v dvomu, pojdite v muzej

Luka Savić

št. -
2021
06/09/2021

11 min.

Umetnost je orožje, vzemite ga v roke.

Razstava v Mestnem muzeju z naslovom Ko ste v dvomu, pojdite v muzej obravnava pet različnih umetniških zbirk. A čeprav ima vsaka svoj značaj, imajo vse skupen namen – javno dobro. Kurator Tevž Logar je z razstavo poleg linearnega pregleda umetnosti od začetka 20. stoletja do danes opozoril tudi na pomembnost zbirateljstva v lokalnem in mednarodnem prostoru. Razstava ima vsaj tri poudarke, ključne pri umetniški produkciji. Prvi – umetniški je viden v logiki posameznih del, drugi – kuratorski se kaže tako v posameznih prostorih kot tudi v celotni razstavi, tretji pa govori o zbirateljskem pogledu. Refleksija osvetli kontekste posameznih zbirk, jih razširi s poudarkom na širšem delovanju zbirk/fundacij in se podrobneje dotakne posameznih reprezentativnih umetniških del na razstavi.

Ključne besede: javno, sodobna umetnost, umetnostni trg, zasebno, zbirateljstvo

Luka Savić (1990) je umetnik in filozof, rojen v Ljubljani. Pred študijem filozofije na Filozofski fakulteti v Ljubljani je študiral vizualno umetnost na Akademiji za vizualne umetnosti (AVA) v istem mestu. Njegova dela so bila razstavljena po vsej Evropi, nazadnje v: Vienna Contemporary, Dunaj, Avstrija; Galeriji ŠKUC, Ljubljana, Slovenija; Skopje Light Art District, Skopje, Makedonija; Vilnius Light festival, Vilna, Litva; Mahler & LeWitt Studios, Spoleto, Italija; Arte Fiera Polis, Bologna, Italija; 31. Grafični bienale, Ljubljana, Slovenija in Galerija DLUL, Ljubljana, Slovenija. Od leta 2011 do 2017 je bil asistent Mirana Moharja, člana skupine IRWIN. Od leta 2017 je sodelavec Studijskega arhiva Davida Gotharda, delujoč med Ljubljano, Londonom in Gorico. Nedavno je v akademskih zbornikih objavil dva članka, ki raziskujeta pedagoške principe na umetniških akademijah Bauhaus in Black Mountain College. Trenutno zaključuje magistrski študij na dunajski univerzi Angewandte Kunst na Oddelku za transdisciplinarne umetnosti.

št. -
2021
12/08/2021

Kontrola & Kritika

Božidar Dolenc in fotografski dokument alternative

Hana Čeferin

št. -
2021
12/08/2021

10 min.

V zaporedju fotografij je v ospredju fotografovo zanimanje za ezoteričnost in eksotiko, ki jo je v svoji fotografiji vseskozi poskušal pretvoriti v vizualno podobo.

Razstava Avtografija, zagonetnost, uporništvo: fotografija Božidarja Dolenca je predstavila ustvarjalno dejavnost fotografa Božidarja Dolenca v sedemdesetih, osemdesetih in devetdesetih letih preteklega stoletja. Njegovo zapuščino je Moderna galerija prevzela leta 2016. Razstava je uspešno združila raznovrstne vidike njegovega dela – originalne srebroželatinske printe Dolenčeve umetniške fotografije ter skene in posnetke motivov ljubljanske subkulture, klubske scene, punk in rock koncertov ter plesnih dogodkov. Čeprav so v recenziji izpostavljene tudi pomanjkljivosti razstave, se osredotoča predvsem na vpliv, ki ga je fotografija Božidarja Dolenca pustila na našem razumevanju umetnosti in kulture osemdesetih let prejšnjega stoletja.

Ključne besede: alternativa, dokumentarna fotografija, ezoterika, subkultura

Čopič, V., Tomc, G. 1997. Nacionalno poročilo o kulturni politiki Slovenije, v: Kulturna Politika v Sloveniji. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
Malešič, M., Vrečko, A. 2018. Novi prostori, nove podobe, v: Osemdeseta. Slovenija in Jugoslavija skozi prizmo dogodkov, razstav in diskurzov. Ljubljana: Moderna galerija.
Repe, B. 2010. Oris družbenih razmer v Sloveniji in v Jugoslaviji v osemdesetih letih 20. stoletja, v: Čepič, Z., Čuček, F., Gašparič, J., Guštin, D., Repe, B. in Svete, U., 2010. Prikrita modra mreža: organi za notranje zadeve Republike Slovenije v projektu MSNZ leta 1990. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino; Zveza policijskih veteranskih društev Sever.
Repe, B. 2001. Slovenci v osemdesetih letih. Zveza zgodovinskih društev Slovenije. Dostopno tukaj.
Zabel, Igor. 2003. Slovenska umetnost 1975–1985. Koncepti in konteksti, v: Do roba in naprej. Slovenska umetnost 1975–1985. Ljubljana: Moderna galerija.

št. -
2021
16/07/2021

Kontrola & Kritika

Koordinate spomina

O knjigi Opium Clippers Neje Tomšič

Neja Tomšič, Oto Luthar, Pia Prezelj

št. -
2021
16/07/2021

15 min.

Prispevek sledi odprti, večslojni in polifoni strukturi knjige Opium Clippers, poglavja pa je mogoče brati v poljubnem, nekronološkem zaporedju.

Prispevek o knjigi Opium Clippers (Rostfrei Publishing, 2018) Neje Tomšič sledi odprti, večslojni in polifoni strukturi knjige, poglavja (delijo se na 1 / Med besedilom in podobo, 2 / Baltimore, 3 / Samo klobuki, kape in čevlji, 4 / Čaj za pet in 5 / Večno vračanje enakega) pa je mogoče brati v poljubnem, nekronološkem zaporedju. Besedilo, ki odpira vprašanja filozofije zgodovine, presečišča med umetnostjo in zgodovinopisjem, zgodovinske krivice, zgodovine opija, soodvisnosti represij in odvisnosti (politične) moči, je zastavljeno kot odprt “dialog” med Pio Prezelj, Otom Lutharjem in avtorico knjige, Nejo Tomšič.

Ključne besede: filozofija zgodovine, Neja Tomšič, opij, Oto Luthar, zgodovina

Pia Prezelj (1995) je pisateljica, publicistka in prevajalka, ki službuje v pisarni Ljubljane, Unescovega mesta literature in na kulturni redakciji časopisa Delo. Leta 2018 je pri Cankarjevi založbi (v zbirki Moderni klasiki) izšel njen prevod kratkoprozne zbirke Priročnik za čistilke Lucie Berlin, njena avtorska besedila pa so bila med drugim objavljena v revijah Monocle, Outsider, Literatura in Apokalipsa, na portalih LUD Literatura, AirBeletrina in Vrabec Anarhist ter v časopisih Delo in Dnevnik (v prilogi Objektiv). V preteklih letih je med drugim delovala tudi na Javni agenciji za knjigo RS (2020), pri londonski založbi Haus Publishing (2019), na King’s College London (2019), pri dunajski agenciji Ana Belin Communications (2019) ter v ljubljanski Galeriji Fotografija (2016/2017). Prezelj ob tem redno sodeluje v pogovorih in predstavitvah s področja literature in vizualne umetnosti, snuje pa tudi romaneskni prvenec.

Neja Tomšič (1982) je vizualna umetnica, pisateljica in pesnica. Po izobrazbi je slikarka, v svoji interdisciplinarni praksi pa spaja risbo, performans, video in zvok z raziskovanjem. Zanimajo jo spregledane in skrite zgodbe iz zgodovine in ustvarjanje performativnih oblik, ki bi lahko sprožile nove razmisleke o sedanjosti. Je soustanoviteljica Muzeja tranzitorne umetnosti – MoTA in članica kolektiva Nonument Group.
ne-ja.com

Oto Luthar (1959) je zgodovinar, profesor in direktor ZRC SAZU, ki se v svojem raziskovalnem delu posveča predvsem zgodovini zgodovinopisja, filozofiji zgodovine, zgodovini sodobnih intelektualnih praks in revizionizmu v zgodovinopisju. Ob tem ga zanimajo tudi teme, povezane s sodobno idejno zgodovino in s kulturno zgodovino prve svetovne vojne.

Tomšič, Neja. 2018. Opium Clippers. Ljubljana: Rostfrei Publishing.
Assmann, Aleida. 2018. »Zur Metaphorik der Errinerung«. Erinnerungsräume: Formen und Wandlungen des kulturellen Gedächtnisses: 147– 178. München: C. H. Beck. https://doi.org/10.17104/9783406729911-147.
Peraldus. 1236–1250. Harley 3244: Theological miscellany, including the Summa de vitiis: ff. 27v-28. London: British Library.
Weissberg, Liliane. 2007. »Heinrich Heine Writes about His Life.« MLN 122 (3): 563–572. JSTOR, www.jstor.org/stable/4490830. Dostopano: 16.07.2021.
Wood, James. 2017. Kako nas nagovarja literatura (prev. Janez Penca). Ljubljana: Penca in drugi.
Isherwood, Christopher. 2008. The Berlin Stories. New York: New Directions Publishing.
Márai, Sándor. 2002. Sveče so dogorele (prev. Jože Hradil). Murska Sobota: Franc Franc.
Owen, Wilfred. 1921. »Dulce et Decorum Est«. Poems. New York: Viking Press.

št. 93/94
2020
23/12/2020

eng

Recenzija razstave

Mojster in njegov fotoaparat

Joco Žnidaršič: Tito in fotoaparat

Jaka Gerčar

št. 93/94
2020
23/12/2020

5 min.

Titovo sproščeno vedenje pred objektivom lahko razumemo kot odkrito priznanje vladajočega režima, da gre pri fotografiji za izdelovanje in konstruiranje, ne pa za nevtralno dokumentiranje resničnosti.

Tito in fotoaparat v Galeriji Fotografija predstavlja skrbno kuriran izbor del, ki jih je v poznih sedemdesetih letih posnel fotograf Josipa Broza Tita Joco Žnidaršič. Podobe prikazujejo Tita kot politično osebnost, ki se je globoko zavedala potenciala fotografskega medija; poleg tega tudi fotografije, na katerih je moč videti Tita pri fotografiranju (med drugim tudi samega Joca Žnidaršiča). Slednje kažejo, da se je polarizirajoči jugoslovanski predsednik le malo trudil, da bi prikril zabavo z medijem. Besedilo obravnava dinamiko moči med maršalom in Žnidaršičem, ki niha med fotografijo in politiko.

Jaka Gerčar (r. 1995, Ljubljana) je mladi raziskovalec na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Raziskovalno se posveča zlasti analizi bralnih praks v humanistiki, založniškim študijam in vplivu digitalnih medijev na družbo. Piše tudi esejistiko in kritiko na področjih filozofije, literature in umetnosti. Skrbi za založništvo pri zavodu Membrana in ima vlogo glavnega urednika nizozemske revije za fotografsko teorijo Depth of Field (Leiden University Press).

Joco Žnidaršič (r. 1938, Šoštanj) je slovenski fotograf. Leta 1963 je absolviral na ljubljanski medicinski fakulteti. Delal je kot fotoreporter pri Študentski tribuni in Tovarišu, od leta 1974 pa do upokojitve kot urednik fotografije pri časopisnem podjetju Delo. Poleg novinarskega dela je ustvaril številne fotomonografije, ki so mu prinesle sloves enega najvidnejših slovenskih umetniških in reporterskih fotografov. Prejel je več kot petdeset domačih in tujih nagrad in priznanj za svoje delo. Nekatere najpomembnejše med njimi so: nagrada Prešernovega sklada, Župančičeva nagrada, Puharjeva plaketa za življenjsko delo, nagrada Consortium veritatis – najvišje slovensko priznanje za novinarsko delo. Je prvi prejemnik nagrade World Press Photo na Slovenskem. Leta 2009 ga je predsednik republike Slovenije Danilo Türk odlikoval z zlatim redom za zasluge za življenjsko delo na fotografskem področju in za velik prispevek k prepoznavnosti Slovenije. Leta 2013 je prejel nagrado glavnega mesta Ljubljane, leta 2017 pa ga je predsednik države Borut Pahor odlikoval z redom za zasluge, ki ga je prejel kot soavtor v skupini ustvarjalcev akcije Slovenija, moja dežela. Deluje kot svobodni fotoreporter na področju reportaže in umetniške fotografije in je solastnik založbe Veduta AŽ, d.o.o., ki izdaja fotomonografije.

št. 93/94
2020
23/12/2020

eng

Recenzija razstave

O daru in še zlasti o obvezi, da darila vrnemo

Fundus prizadevanja Jasmine Cibic

Jaka Gerčar

št. 93/94
2020
23/12/2020

10 min.

Presunilo me je, kako lahko minljivost (in celo že sama misel na možni neuspeh) politične ideje občasno deluje bolj komično in bolj tragično kot inherentna minljivost človeškega življenja.

Fundus prizadevanja se osredotoča na tekočo raziskavo Jasmine Cibic o ideji političnih daril kulture, o njihovi vlogi v nacionalnih in političnih strukturah v trenutkih evropske krize v 20. stoletju. Razstava v Muzeju sodobne umetnosti v Ljubljani (MSUM), ki jo je postavil Igor Španjol, zajema več Cibičevih zadnjih del: Vsa moč, ki se stopi v hrup, Fundus prizadevanja, Duh naših potreb in 20-letni umetniški projekt, film Darilo. Avtorica trdi, da večdelni razstavi uspe strašansko dobro prikazati pogosto spregledane manifestacije »mehke moči«, s čimer osvetli zgodovinske, antropološke in sociološke vidike političnih daril in predlaga ustrezne premisleke o pomenu pojmov, kot so »javna umetnost«, »Internacionalizem« in »nacionalna kultura«.

Ključne besede: Fundus prizadevanja, kulturna politika, multimedialnost, nacionalizem, politična darila kulture, politika, še malo in, umetnost in družbena moč

Jaka Gerčar (1995, Ljubljana) je mladi raziskovalec na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Raziskovalno se posveča zlasti analizi bralnih praks v humanistiki, založniškim študijam in vplivu digitalnih medijev na družbo. Piše tudi esejistiko in kritiko na področjih filozofije, literature in umetnosti. Skrbi za založništvo pri zavodu Membrana in ima vlogo glavnega urednika nizozemske revije za fotografsko teorijo, Depth of Field (Leiden University Press).

Jasmina Cibic (r.1979, Ljubljana) je v Londonu delujoča umetnica na področjih performansa, instalacije in filma, ki posega po različnih dejavnostih, medijih in gledaliških taktikah, da bi redefinirala ali na novo premislila neko specifično ideološko formacijo in okvire (kot npr. umetnost in arhitekturo), ki jih ta uporablja. V svojem delu vzporeja konstrukcijo nacionalne kulture in njeno rabo za politične cilje ter pri tem obravnava brezčasnost psiholoških in mehkih mehanizmov moči, ki jih avtoritarne strukture uporabljajo pri svojem vračanju in ponovnem iznajdevanju. Jasmina Cibic je predstavljala Slovenijo na 55. beneškem bienalu s projektom »Za naše gospodarstvo in kulturo«. Nominirana je bila za Jarman Award (2018) in je prejemnica MAC International Ulster Bank Prize ter nagrade Charlottenborg Fonden (2016). V bližnji prihodnosti pripravlja samostojne razstave v Muzeju sodobne umetnosti v Lyonu, Umetnostnem muzeju v Lodžu in Museum der Moderne v Salzburgu. Nedavno monografijo Jasmine Cibic Spielraum sta izdala BALTIC in Distanz, monografijo NADA pa založba Kerber in Kunstmuseen Krefeld.
Splet: http://jasminacibic.org/

arhiv

prijavi se na novice in pozive za projekte in prispevke

izdaje

za avtorje

prijavi se

prijavi se na novice in pozive za projekte in prispevke

novice