Ozadje
- Fotografija št. 82/83
- 2018
uvodnik
uvodnik
Skozi razmeroma kratko kulturno zgodovino je fotografsko studijsko ozadje skupaj z različnimi rekviziti služilo kot ustvarjalno in namišljeno mesto izpolnitve želja ali nostalgičnega hrepenenja. Ustvarjalo je slikovne konvencije in jim tudi sledilo, hkrati pa prelamljalo z njihovo tradicijo; nazadnje pa se je v digitalni dobi razvilo v vedno spreminjajoči se odzadnji zaslon, za katerega se zdi, da omogoča neomejeno ustvarjalnosti. Ne glede na svojo obliko – bodisi kot del elegantnega mansardnega studia iz 19. stoletja, predelka za fotografiranje v nakupovalnem centru, del improvizirane postavitve v študentski sprejemni pisarni ali zgolj prenosno ozadje portretista uličnega prodajalca – je fotografsko ozadje predvsem kraj izmenjave tehnik, želja, konvencij in denarja. Po eni strani je reprodukcija prevladujočih družbenih norm in konvencij na drugi začasno zatočišče pred njimi. Še danes se zdi, da je v družbenem in ritualnem značaju praks starih fotografskih studiev nekaj čarobnega. Ne samo to – fotografsko ozadje je vedno služilo kot ozadje, okvir, ideološka mreža – umetniška in znanstvena –, na katero se postavi predmet zanimanja, želje ali preiskave, s čimer se osvetli, razkrije in poudari njegove značilnosti.
umetniki in projekti
- Belda Productions, Berfin Studios, BIND Collective, Borut Peterlin, Caroline Molloy, Christopher Pinney, ClickDigital Studios, Daesung Lee, Dragan Arrigler, Hrair Sarkissian, Janaki Somaiya, Josip Pelikan, Ketaki Sheth, Lukas Birk, Martin Parr, Naresh Bhatia, Noémie Goudal, Olja Triaška Stefanovič, Performing Pictures, Samsul Alam Helal
vsebina
Prispevek Caroline Molloy temelji na njeni doktorski disertaciji, ki obravnava vizualni habitus transkulturne fotografije. V njem se avtorica osredotoča na žanr studijske fotografije, zlasti na zgodnjo angleško studijsko fotografijo, in pri tem zagovarja tezo, da je dediščina konceptualnega okvira, ki je bil vzpostavljan v zgodnjem obdobju fotografskih studiev, še vedno navzoča v praksah sodobne studijske digitalne fotografije. Pri pojasnjevanju svoje teze se opira na sodobno študijo primera, opravljeno v njenem lokalnem digitalnem fotografskem studiu v severnem Londonu, ter obravnava izbrane fotografije v primerjavi z zgodnjimi praksami fotografskih studiev. Zagovarja tezo, da digitalna fotografija ne predstavlja radikalnega preloma s preteklostjo, ki so ga povzročile digitalne tehnologije, temveč odpira možnosti za nove izvirne načine ustvarjanja studijskih portretov, ki brišejo meje med resničnim in simbolnim.
- Ključne besede: digitalna podoba, fotografija in antropologija, studijska fotografija
Caroline Molloy je študentka doktorskega študija umetnosti in humanistike na Raziskovalnem centru za zgodovino in teorijo fotografije londonske univerze Birkbeck. Poleg tega je višja predavateljica smeri Fotografija na univerzi v Coventryju. Magistrirala je iz fotografije na Kraljevi akademiji za umetnost in iz vizualne antropologije na fakulteti Goldsmiths, izobraževala pa se je tudi na področju ustne zgodovine v okviru Britanske knjižnice. Na temo fotografije redno piše prispevke za revijo Photomonitor in za mrežo sodobnih vizualnih umetnosti New Art West Midlands. O svojih raziskavah je napisala številne prispevke za domače in mednarodne konference, med drugim v Nikoziji (Ciper) in Lizboni (Portugalska). Njena dela so bila razstavljena na razstavi Family of No-Man v okviru fotografskega festivala v Arlesu (2018), na festivalu Jaipur Photo in na razstavi Doh Mix Me Up v okviru dogodka Leverhulme Arts na Univerzi v Oxfordu. Več informacij o avtorici in njenem delu je na voljo na spletni strani www.carolinemolloy.media.
- Batchen, G., 2008. Snapshots. Photographies, 1(2). Routledge, str. 121–142.
- Behdad, A., Gartlan, L., ur., 2013. Photography’s Orientalism: New essays on Colonial Representation. Los Angeles: Getty Research institute. https://doi.org/10.1080/14434318.2014.974234
- Behrend, H., 2003. Imagined Journeys: Likoni Ferry Photographers. V: Pinney, C., Peterson, N., ur. Photography’s Other Histories. Durham NC: Duke University Press, str. 221–239. https://doi.org/10.1215/9780822384717-012
- Behrend, H., 2013. Contesting Visibility: Photographic Practices on the East African Coast. Germany: Deutsche National bibligrafie. https://doi.org/10.14361/transcript.9783839424568
- Benjamin, W., 1998a. Franz Kafka – K desetletnici njegove smrti. V: Izbrani spisi. Ljubljana: Studia humanitatis. Str. 114–144.
- Benjamin, W., 1998b. Umetnina v času, ko jo je mogoče tehnično reproducirati. V: Izbrani spisi. Ljubljana: Studia humanitatis. Str. 145–176.
- Benjamin, W., 1998c. Mala zgodovina fotografije. V: Izbrani spisi. Ljubljana: Studia humanitatis. Str. 85–113.
- Bourdieu, P., 1984. Distinction: A Social Critique of the Judgment of Taste. Routledge Kegan & Paul. Oxon: Routledge.
- Brah, A., 1996. Cartographies of Diaspora: Contesting Identities. London and New York: Routledge.
- Campt, T., M., 2017. Listening to Images. Durham, London: Duke University Press.
- Campt, T. M. 2012 Image Matters. Durham, London: Duke University Press
- di Bello, P., 2011. Elizabeth Thompson and ‘Patsy’ Cornwallis West as Carte-de-visite Celebrities. History of Photography, 35 (3), str. 240–249. https://doi.org/10.1080/03087298.2011.592406
- di Bello, P., 2007. Women’s Albums and Photography in Victorian England: Ladies, Mothers and Flirts. Aldershot: Ashgate. https://doi.org/10.4324/9781315083889
- Dickens, C., 1862. The Carte De Visite. All the Year round, April 26, str. 165–168.
- Duttlinger, C., 2008. Imaginary Encounters: Walter Benjamin and The Aura of Photography. Poetics Today 29 (1), str. 79–101. https://doi.org/10.1215/03335372-2007-018
- Edwards, S., 2006. The making of English Photography: Allegories. Pennsylvania: The Pennsylvania State University Press.
- Edwards, S., 1990. Machines Dialogue. The Oxford Art Journal,13 (1), str. 63–76.
- Flint, K., 2015. Surround, Background, and the Overlooked. Victorian Studies, 57 (3), str. 449–461. https://doi.org/10.2979/victorianstudies.57.3.449
- Garden, W., 2007. Photographic Space and the Indian Portrait Studio. Double Dialogues, 7 (2).
- Geetz, C., 1973. The Interpretation of Culture. USA: Basic Books Harper Collins.
- Linkman, A., 2000. The Expert Guide to Dating Victorian Family Photographs. Oxford: Greater Manchester Country Record Office.
- Linkman, A., 1993. The Victorians: Photographic Portraits. London: Tauris Park Books.
- Pinney, C., 2008. The Coming of Photography in India. London: British Library.
- Pinney, C., Peterson, N. ur., 2003. Photography’s Other Histories. Durham NC: Duke University Press.
- Pinney, C., 1997. Camera Indica: The Social life of Indian Photographs. London: Reaktion Books.
- Plunkett, J., 2010. Celebrity and Community: The Poetics of the Carte-de-Visite. Journal of Victorian Culture, 8 (1), str. 55–79.
- Pointon, M., 1993. Hanging the Head: Portraiture and Social Formation in Eighteenth- century England. Connecticut: Yale University Press. https://doi.org/10.2307/4050904
- Rubinstein, D., 2018. Post-representational Photography, or the Grin of Schrodinger’s Cat. V: Burbridge, B., Pollen, A., ur. Photography Reframed. London, New York: I.B.Tauris, 8–18. https://doi.org/10.4324/9781003103806-3
- Sheehi, S., 2016. The Arab Imago: The Social History of Portrait Photography 1860–1910. Princeton, Oxford: Princeton University Press. https://doi.org/10.1086/700877
- Tulloch, C., 2016. The Birth of Cool: Style Narratives of the African Diaspora. London: Bloomsbury.
- Walter, B., 2010. Irish/Jewish Diasporic Intersections in the East End of London: Paradoxes and Shared Locations. La Place de L’Autre.
- Wilton, A., 1992. The Swagger Portrait: Grand Manner Portraiture in Britain from Van Dyck to Augustus John, 1630–1930. London: Tate Gallery.
- Yilmaz, I., 2005. State, Law, Civil Society and Islam in Contemporary Turkey. V: The Muslim World. 95, str. 386–411.
Pogovor med raziskovalcema se vrti okoli osrednjega vprašanja fotografskega ozadja, njegovega pomena, položaja znotraj studijskih praks. Poglobi se v performativni vidik fotografskih ozadij, tovrstno fotografijo primerja z gledališčem in kinom in postavlja pod vprašaj naravo ozadij kot rekvizitov v procesu uprizarjanja podobe. Zdi se da je vprašanje, kako lahko razumemo fotografijo kot splošno prakso in obogatimo njene teoretične predstave z raziskavami o bogatih praksah fotografskih ozadij (v primeru Pinneyja in Fevera gre za raziskave večinoma v Indiji in okolici) in kako lahko pojasnimo te prakse prek uveljavljenih teoretičnih kanonov. Pogovor se suka okoli temeljnih pojmov avtorjev, kot so Michael Fried, John Tagg in Martin Jay, osvetljuje običajno zanemarjene nianse Camere Lucide Rolanda Barthesa, da bi dokončno pojasnil profilmsko naravo tovrstne fotografije in njeno reprezentativno vlogo družbe, v kateri deluje. Kakšno politiko prostora predstavlja; transformativno ali reprezentativno? Kakšen je pomen »preroške narave fotografije«?
- Ključne besede: fotografska ozadja, fotografski dogodek, politika prostora, preroška narava fotografije, profilmsko
Paolo Silvio Harald Favéro je vizualni antropolog, trenutno izredni profesor za filmske študije in vizualno kulturo na Oddelku za komunikologijo Univerze v Antwerpnu. Kot član raziskovalnega centra za vizualne in digitalne kulture (ViDi) je tudi vodja magistrskega študija filmskih študij in vizualne kulture. Svojo nedavno kariero je Paolo posvetil študiju vizualne kulture v Indiji (in deloma tudi v Italiji). Njegovo etnografsko delo vključuje sodelovanje pri raziskavah o nastajajočih praksah produkcije podob in politike v sodobni Indiji, nedavno pa mu je flamska vlada dodelila sredstva za projekt o uvedbi digitalnih tehnologij na Kubi. Objavil je številne publikacije o pomenu podob v sodobnih digitaliziranih habitatih sveta, pa tudi širše o pomenu podob v človeškem življenju v prostoru in času. Favéro je objavil številna dela, mdr.: The Present Image: Visible Stories in a Digital Habitat (Palgrave Macmillan, 2018) in Dentro ed Oltre l’Immagine: saggi sulla cultura politica e visive nell’Italia contemporanea (Meltemi, 2017). Trenutno dela na novi knjigi z naslovom Image-Making-India (Bloomsbury).
Christopher Pinney je profesor antropologije in vizualne kulture na University College London. Njegovi glavni interesi so komercialna tiskarska kultura in fotografija v južni Aziji in hinduizem v osrednji Indiji. Trenutno vodi projekt »Photodemos / Citizens of Photography«, ki ga je financiral Evropski raziskovalni svet. Njegove publikacije združujejo sodobno etnografijo z zgodovinsko arheologijo določenih medijev (glej npr. Camera Indica in Photos of Gods). Knjigo The Coming of Photography in India, ki temelji na Panizzijevih predavanjih, je objavila Britanska knjižnica oktobra 2008. Druga nedavna dela vključujejo Photography and Anthropology (Reaktion, 2011) in (skupaj s Suresh Punjabi) Artisan Camera: Studio Photography from Central India (Tara, 2013).
Intervju z Martinom Parrom (1952), ki velja za enega najbolj ikoničnih in vplivnih fotografov svoje generacije. Preboj na svetovno fotografsko sceno (in tržišče) pa mu je uspel v 80-ih letih prejšnjega stoletja. Takrat je, navdušen nad ameriško barvno fotografijo, tudi sam začel fotografirati v barvah. Nastalo je Zadnje letovišče (The Last Resort, 1983–1985), serija fotografij britanskega delavskega razreda med preživljanjem počitnic v obmorskem letovišču New Brighton, ki do danes ostaja eno izmed njegovih najbolj prepoznavnih del. Prva predstavitev projekta v londonski galeriji Serpentine leta 1986 je sprožila burne reakcije in delitev mnenj tako strokovne kot splošne javnosti. Polarizacija mnenj je postala stalnica Parrove nadaljnje kariere. Po mnenju zagovornikov je Parr kronist našega časa, pronicljiv opazovalec in komentator sodobne družbe, satirik s suhim smislom za humor, ki je pod drobnogled vzel ekscentričnost vsakdanjega življenja. Osredotočenost na absurdnosti vsakdana in na detajle, ki zgovorno pričajo o statusu in okusu, močne nasičene barve in fotografiranje z uporabo makro leč in vgrajeno bliskavico so postali njegov »modus operandi«. Tako je ustvaril serije, kot so Cena življenja (The Cost of Living, 1987–1989), Mali svet (Small World, 1987–1994), Zdrava pamet (Common Sense, 1995–1999), Avtoportret (Autoportrait, 1995–2000 / 1995–2015), Življenje je plaža (Life’s A Beach, 2013) in Prava hrana (Real Food, 2016).
- Ključne besede: fotografska ozadja, fotografski portret, fotografski studio, fotoknjiga, Martin Parr
Jasna Jernejšek (1982) deluje kot neodvisna kuratorka, vodja projektov, avtorica in recenzentka na področju sodobnih vizualnih umetnosti. Posebej se osredotoča na sodobne avtorske prakse, teorijo in zgodovino fotografije ter vizualne komunikacije, ki jih interdisciplinarno prepleta z družboslovnimi vedami. Diplomirala je iz kulturologije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani (2007), kjer je končala tudi znanstveni magisterij komunikologije (2013). Poleg vodenja zavoda za povezovanje, raziskovanje in promocijo medijskih umetnosti Zavod Sektor projektno sodeluje z različnimi razstavišči in nevladnimi organizacijami s področja kulture, kot so SCCA–Ljubljana, Zavod Membrana, Zavod Fokus in drugimi.
Martin Parr (1952) je britanski dokumentarni fotograf, fotoreporter in zbiratelj fotoknjig. Od leta 1994 je član Magnum Photos. Velja za kronista našega časa, poznan je po svojih fotografskih projektih kot so npr. Cena življenja (The Cost of Living, 1987–1989), Mali svet (Small World, 1987–1994), Zdrava pamet (Common Sense, 1995–1999), Avtoportret (Autoportrait, 1995–2000 / 1995–2015), Življenje je plaža (Life’s A Beach, 2013) in Prava hrana (Real Food, 2016), ki predstavljajo intimen, satiričen in antropološki pogled na vidike sodobnega življenja, prostega časa, potrošnje in bogastva zahodnega sveta. Objavljenih je približno 100 njegovih fotoknjig, vključen je bil tudi v številne razstave po celem svetu. Fundacija Martin Parr (Martin Parr Foundation), ki je bila ustanovljena leta 2014, je svoje prostore v njegovem domačem kraju Bristol odprla leta 2017. V teh prostorih se nahaja njegovo lastno delo in arhiv, kolekcija drugih britanskih in irskih fotografov ter galerija.
impressum
FOTOGRAFIJA 82, 83 / 2018 • ISSN 1408-3566 • https://doi.org/10.47659/8283
izdajatelj revije Fotografija: Membrana, Maurerjeva 8, 1000 Ljubljana • tel.: +386 (0) 31 777 959
urednika: Jan Babnik (gl. in odg. urednik), Ilija T. Tomanić
uredniški odbor: Mark Curran (Dublin Institute of Technology, Irska; Freie Universität Berlin, Nemčija), Ana Peraica (neodvisna raziskovalka, poučevalka, Hrvaška), Witold Kanicki (UAP Poznań, Poljska), Miha Colner (Mednarodni grafični likovni center, MGLC, Ljubljana, Slovenija), Lenart J. Kučić (neodvisni novinar, Pod črto, Slovenija), Emina Djukić (Univerza v Ljubljani, Slovenija), Jasna Jernejšek (neodvisna raziskovalka, kuratorka, Slovenija), Asko Lehmuskallio (Univerza Tampere, Finska), Devon Schiller (neodvisni raziskovalec, ZDA), Robert Hariman (Univerza Northwestern, ZDA) • posvetovalni odbor: Alisha Seth, Andreia Alves de Oliveira, Iza Pevec, Matej Sitar
avtorji prispevkov: Karin Becker, Geska Helena Brečević, Jasna Jernejšek, Martin Parr, Ana Peraica, Emina Djukić, Christopher Pinney, Paolo S. H. Favéro, Lukas Birk, Iza Pevec, Caroline Molloy, Janaki Somaiya, Helena Vogelsang, Urška Savič
prevodi: Miha Marek, Tom Smith, Jaka Andrej Vojevec, Tadej Turnšek, Anja Kos, Nataša Ilec • jezikovni pregled slovenščine: Alja Cerar Mihajlović • jezikovni pregled angleščine: Tom Smith in Anja Kos
projekti in fotografije: BIND Collective, Hrair Sarkissian, Martin Parr, Lukas Birk, Christopher Pinney, Naresh Bhatia, Ketaki Sheth, Caroline Molloy, Samsul Alam Helal, Janaki Somaiya, Daesung Lee, Noémie Goudal, Olja Triaška Stefanovič, Borut Peterlin, Dragan Arrigler, Josip Pelikan
oblikovanje: Primož Pislak
priprava za tisk in tisk: Cicero • naklada: 400 izvodov
izid revije je finančno podprla Javna agencija za knjigo Republike Slovenije • vse fotografije in besedila © Membrana, razen tam, kjer je navedeno drugače • fotografija na naslovnici: Samsul Alam Helal, iz serije Ljubezenski studio (Love Studio, 2010–2015), objavljena z dovoljenjem avtorja • slika na zadnji strani: del ozadja, Icon Studio, Numawongo Market II, Bukasa Parish, Kampala, Uganda (fotografa Tim Prince in Eddy Tumwine), 2014. Fotografija: Jan Babnik.