Uvodnik

Skozi razmeroma kratko kulturno zgodovino je fotografsko studijsko ozadje skupaj z različnimi rekviziti služilo kot ustvarjalno in namišljeno mesto izpolnitve želja ali nostalgičnega hrepenenja. Ustvarjalo je slikovne konvencije in jim tudi sledilo, hkrati pa prelamljalo z njihovo tradicijo; nazadnje pa se je v digitalni dobi razvilo v vedno spreminjajoči se odzadnji zaslon, za katerega se zdi, da omogoča neomejeno ustvarjalnosti. Ne glede na svojo obliko – bodisi kot del elegantnega mansardnega studia iz 19. stoletja, predelka za fotografiranje v nakupovalnem centru, del improvizirane postavitve v študentski sprejemni pisarni ali zgolj prenosno ozadje portretista uličnega prodajalca – je fotografsko ozadje predvsem kraj izmenjave tehnik, želja, konvencij in denarja. Po eni strani je reprodukcija prevladujočih družbenih norm in konvencij na drugi začasno zatočišče pred njimi. Še danes se zdi, da je v družbenem in ritualnem značaju praks starih fotografskih studiev nekaj čarobnega. Ne samo to – fotografsko ozadje je vedno služilo kot ozadje, okvir, ideološka mreža – umetniška in znanstvena –, na katero se postavi predmet zanimanja, želje ali preiskave, s čimer se osvetli, razkrije in poudari njegove značilnosti.

Vsebina

ang

Čas branja: 27 min.
Studijski portreti niso več omejeni s fizičnim prostorom fotografskih studiev. Digitalna infrastruktura omogoča, da so upodobitve portretirancev dokončane in osmišljene s pomočjo računalnika.

ang

Prispevek Caroline Molloy temelji na njeni doktorski disertaciji, ki obravnava vizualni habitus transkulturne fotografije. V njem se avtorica osredotoča na žanr studijske fotografije, zlasti na zgodnjo angleško studijsko fotografijo, in pri tem zagovarja tezo, da je dediščina konceptualnega okvira, ki je bil vzpostavljan v zgodnjem obdobju fotografskih studiev, še vedno navzoča v praksah sodobne studijske digitalne fotografije. Pri pojasnjevanju svoje teze se opira na sodobno študijo primera, opravljeno v njenem lokalnem digitalnem fotografskem studiu v severnem Londonu, ter obravnava izbrane fotografije v primerjavi z zgodnjimi praksami fotografskih studiev. Zagovarja tezo, da digitalna fotografija ne predstavlja radikalnega preloma s preteklostjo, ki so ga povzročile digitalne tehnologije, temveč odpira možnosti za nove izvirne načine ustvarjanja studijskih portretov, ki brišejo meje med resničnim in simbolnim.

ang

Izgleda, da so studii transformativni prostori, v katerih ljudje lahko predčasno odigrajo novo vrsto identitete v družbi.

Pogovor med raziskovalcema se vrti okoli osrednjega vprašanja fotografskega ozadja, njegovega pomena, položaja znotraj studijskih praks. Poglobi se v performativni vidik fotografskih ozadij, tovrstno fotografijo primerja z gledališčem in kinom in postavlja pod vprašaj naravo ozadij kot rekvizitov v procesu uprizarjanja podobe. Zdi se da je vprašanje, kako lahko razumemo fotografijo kot splošno prakso in obogatimo njene teoretične predstave z raziskavami o bogatih praksah fotografskih ozadij (v primeru Pinneyja in Fevera gre za raziskave večinoma v Indiji in okolici) in kako lahko pojasnimo te prakse prek uveljavljenih teoretičnih kanonov. Pogovor se suka okoli temeljnih pojmov avtorjev, kot so Michael Fried, John Tagg in Martin Jay, osvetljuje običajno zanemarjene nianse Camere Lucide Rolanda Barthesa, da bi dokončno pojasnil profilmsko naravo tovrstne fotografije in njeno reprezentativno vlogo družbe, v kateri deluje. Kakšno politiko prostora predstavlja; transformativno ali reprezentativno? Kakšen je pomen »preroške narave fotografije«?

ang

Težava je v tem, da je fotografija zelo glamurozna in ljudje mislijo, da je bližnjica k izdelavi avtorskega dela.

Intervju z Martinom Parrom (1952), ki velja za enega najbolj ikoničnih in vplivnih fotografov svoje generacije. Preboj na svetovno fotografsko sceno (in tržišče) pa mu je uspel v 80-ih letih prejšnjega stoletja. Takrat je, navdušen nad ameriško barvno fotografijo, tudi sam začel fotografirati v barvah. Nastalo je Zadnje letovišče (The Last Resort, 1983–1985), serija fotografij britanskega delavskega razreda med preživljanjem počitnic v obmorskem letovišču New Brighton, ki do danes ostaja eno izmed njegovih najbolj prepoznavnih del. Prva predstavitev projekta v londonski galeriji Serpentine leta 1986 je sprožila burne reakcije in delitev mnenj tako strokovne kot splošne javnosti. Polarizacija mnenj je postala stalnica Parrove nadaljnje kariere. Po mnenju zagovornikov je Parr kronist našega časa, pronicljiv opazovalec in komentator sodobne družbe, satirik s suhim smislom za humor, ki je pod drobnogled vzel ekscentričnost vsakdanjega življenja. Osredotočenost na absurdnosti vsakdana in na detajle, ki zgovorno pričajo o statusu in okusu, močne nasičene barve in fotografiranje z uporabo makro leč in vgrajeno bliskavico so postali njegov »modus operandi«. Tako je ustvaril serije, kot so Cena življenja (The Cost of Living, 1987–1989), Mali svet (Small World, 1987–1994), Zdrava pamet (Common Sense, 1995–1999), Avtoportret (Autoportrait, 1995–2000 / 1995–2015), Življenje je plaža (Life’s A Beach, 2013) in Prava hrana (Real Food, 2016).

ang

ang

Čas branja: 2 min.
Foto studio (Photo Studio) je tako zgodba o fotografiji v dobi selfijev in obenem tudi zgodba o sodobnem življenju ter vezeh.
Foto studio (Photo Studio) je tako zgodba o fotografiji v dobi selfijev in obenem tudi zgodba o sodobnem življenju ter vezeh.

ang

Impresum

FOTOGRAFIJA 82, 83 / 2018 • ISSN 1408-3566 • https://doi.org/10.47659/8283

izdajatelj revije Fotografija: Membrana, Maurerjeva 8, 1000 Ljubljana • tel.: +386 (0) 31 777 959 • e-pošta: info@membrana.si
urednika: Jan Babnik (gl. in odg. urednik), Ilija T. Tomanić
uredniški odbor: Mark Curran (Dublin Institute of Technology, Irska; Freie Universität Berlin, Nemčija), Ana Peraica (neodvisna raziskovalka, poučevalka, Hrvaška), Witold Kanicki (UAP Poznań, Poljska), Miha Colner (Mednarodni grafični likovni center, MGLC, Ljubljana, Slovenija), Lenart J. Kučić (neodvisni novinar, Pod črto, Slovenija), Emina Djukić (Univerza v Ljubljani, Slovenija), Jasna Jernejšek (neodvisna raziskovalka, kuratorka, Slovenija), Asko Lehmuskallio (Univerza Tampere, Finska), Devon Schiller (neodvisni raziskovalec, ZDA), Robert Hariman (Univerza Northwestern, ZDA) • posvetovalni odbor: Alisha Seth, Andreia Alves de Oliveira, Iza Pevec, Matej Sitar
avtorji prispevkov: Karin Becker, Geska Helena Brečević, Jasna Jernejšek, Martin Parr, Ana Peraica, Emina Djukić, Christopher Pinney, Paolo S. H. Favéro, Lukas Birk, Iza Pevec, Caroline Molloy, Janaki Somaiya, Helena Vogelsang, Urška Savič
prevodi: Miha Marek, Tom Smith, Jaka Andrej Vojevec, Tadej Turnšek, Anja Kos, Nataša Ilec • jezikovni pregled slovenščine: Alja Cerar Mihajlović • jezikovni pregled angleščine: Tom Smith in Anja Kos
projekti in fotografije: BIND Collective, Hrair Sarkissian, Martin Parr, Lukas Birk, Christopher Pinney, Naresh Bhatia, Ketaki Sheth, Caroline Molloy, Samsul Alam Helal, Janaki Somaiya, Daesung Lee, Noémie Goudal, Olja Triaška Stefanovič, Borut Peterlin, Dragan Arrigler, Josip Pelikan
oblikovanje: Primož Pislak
priprava za tisk in tisk: Cicero • naklada: 400 izvodov

izid revije je finančno podprla Javna agencija za knjigo Republike Slovenije • vse fotografije in besedila © Membrana, razen tam, kjer je navedeno drugače • fotografija na naslovnici: Samsul Alam Helal, iz serije Ljubezenski studio (Love Studio, 2010–2015), objavljena z dovoljenjem avtorja • slika na zadnji strani: del ozadja, Icon Studio, Numawongo Market II, Bukasa Parish, Kampala, Uganda (fotografa Tim Prince in Eddy Tumwine), 2014. Fotografija: Jan Babnik.

Naše spletno mesto uporablja piškotke za izboljšanje naših storitev. Kot uporabnik se morate strinjati z uporabo in sprejeti naše pogoje. Trenutno uporabljamo samo piškotke, ki so potrebni za normalno delovanje spletne strani. Za več informacij obiščite naš pravilnik o zasebnosti in pogoje storitev. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporabljamo, si oglejte spodnji seznam.

Ta piškotek je nujen za aplikacije PHP. Piškotek se uporablja za shranjevanje in identifikacijo edinstvenega ID-ja uporabniške seje za namen upravljanja uporabniške seje na spletnem mestu. Piškotek je sejni piškotek in se izbriše, ko so vsa okna brskalnika zaprta.

Strinjam se z uporabo piškotkov, strinjam se s pogoji storitve in pravilnikom o zasebnosti in želim še naprej uporabljati spletno stran.

prijavi se

in začni prejemati zadnje novice in informacije o pozivih za prispevke in projekte