Koža – organ, meja, ščit, medij, metafora. Ta prepustna površina našega telesa predstavlja oviro »zunanjemu« svetu, tvori vidno teksturo naše javne osebnosti, hkrati pa je varovalka zaznavajočega notranjega jaza, ki posreduje in konstruira naše okolje. Klešeta jo prostor in čas; je (živo) tkivo, ki ga oblikuje dleto časa in nanj vrisuje konture posameznikove avtobiografije. Je mesena, intimna, zasebna, čuječa. Pripada čutom in je hkrati odtujena, poželjiva, všečna, tudi srhljiva – pripada nam, drugim … vsem – a prav zares nikomur. Je del širšega družbenega tkiva, obdaja jo pogled drugih, a zdi se, da diha predvsem sama. Je membrana sveta in posameznika – iz nje z enako silo seva in se vanjo vpisuje identiteta.

Razstava Koža razkriva različne fotografske prakse, ki se dotikajo kože, pa naj bo to nežno ali grobo, vse od njene površinske čuječnosti, mikroskopskih gradnikov pa do njene družbene utelešenosti – v ekonomiji pogleda nihajoče med želenim in zahtevanim koža razkriva telesnost, razmerje med resničnim in ustvarjenim, poglobljenim in dekonstruiranim. Kot fotografija.

Ewa Doroszenko: Radikalna lepota (Radical Beauty), 2021

Meje, ki ločujejo fizično in digitalno, so zabrisane; v spletni resničnosti je hlepenje po lepoti prav tako močno kot v resničnem življenju. Prikaz lastne bolj privlačne različice je postal dnevni cilj, za dosego katerega smo pripravljeni uporabiti vse mogoče, tudi najradikalnejše digitalne trike. S pomočjo naprednih spletnih orodij lahko prosto oblikujemo svoj obraz, popravljamo obliko čeljusti, stanjšamo obrvi, popravimo obliko nosu, povečamo oči in privzdignemo ličnice ali pa preoblikujemo določene dele podobe našega obraza. Med razvijanjem projekta je Doroszenko razmišljala, ali je lahko digitalna igra manipulacije lastne podobe zadovoljiva in nedolžna; ali pa morda digitalno obdelane fotografije služijo kot fantazijske želje, ki imajo pozitiven učinek, čeprav so produkt zabavljaškega razvedrila. Zaradi sodobnih medijev lahko ženske končno zahtevajo lastno podobo. Z eksperimentiranjem, zabavo in načrtnimi napakami lahko ustvarimo novo estetiko, ki odpira možnost nadomestitve podobe žensk, kot smo jih poznali doslej – estetiko, ki bo sčasoma nadomestila podobe žensk, ki so nastale v patriarhalni kulturi.

Ewa Doroszenko, iz serije Radikalna lepota, 2021.

Görkem Ergün: Phase:Repair, 2021

Kako se človek in njegova narava spreminjata? Ergünov odgovor je v preoblikovanju/ponastavitvi človeškega telesa, katerega udi in organi predstavljajo avtorjevo osrednjo točko raziskovanja z optičnimi mediji. Ergün med procesom raziskuje omejitve različnih materialov, ki jih preoblikuje in združuje, ob čemer izkorišča tehnološki napredek, predvsem iz polja biologije. Njegov pristop k projektu Phase: Repair je eksperimentalen in determinanto v končnem izdelku predstavlja proces sam. Projekt je zasnovan na avtorjevi predpostavki, da fizične značilnosti telesa človeka vzpostavljajo kot človeškega in da njihovo spreminjanje tvori hibride, ki s preoblikovanjem ter združevanjem snovi in delov telesa odgovarjajo na izhodiščno vprašanje. Avtorjevo delo sestavljajo fotografije nastalih preobrazb, ki lahko zavajajoče sugerirajo prostor in velikost ter tako porajajo morebitno varljive pomene, ki se ujamejo v občutek neodločenega nihanja.

Görkem Ergün, iz serije Phase: Repair, 2021.

Karina-Sirkku Kurz: Nadnarava (Supernature), 2015–2019

Fotografsko delo Nadnarava se osredotoča na koncept telesa kot gnetljive, skulpturalne tvorbe; v tem oziru estetska plastična kirurgija služi kot pomemben dejavnik izredno invazivne prakse, ki se giblje med preoblikovanjem in restrukturiranjem posameznikove fizične podobe, da bi se ujemal z določenimi vizualnimi ideali. Kako preoblikovanje telesnega videza vpliva na posameznikovo samopodobo? Kako doživljamo takšne telesne posege, ki neizbrisno spreminjajo notranje tkivo, membrano in meso? Avtorica je večino fotografij v seriji Nadnarava posnela med kirurškimi posegi. V svojem teoretskem pristopu se Kurzeva naslanja na koncepte v knjigi Our Strange Body (2014) avtorice Jenny Slatman, ki na presečišču med medicino in humanistiko za človeško telo zapiše, da vsebuje neko čudno razsežnost; prav zaradi te neobičajnosti lastnega telesa smo sposobni sprejeti radikalne fizične spremembe in se jim prilagoditi.

Karina-Sirkku Kurz, Tujek, iz serije Nadnarava, 2015–2019.

Anne Noble: Taktilni spomin (Touch Memory), 1999

Triptih Taktilni spomin nagovarja k priklicu spominov, ki jih sproži tip, pa tudi vonj ali dogodek. Naslov serije odzvanja ime digitalne identifikacijske naprave, imenovane »touch memory«, ki deluje s postopkom ustvarjanja spomina, do katerega naprava znova dostopa, ko se elektronska sonda dotakne spominskega gumba. Prav tako je lahko človeški stik z dotikom tako fizično kot metaforično električen, še posebej, kadar je združen z vonjem. Triptih Taktilni spomin nakazuje na vznemirjenje in pomen človeškega tipnega stika.

Anne Noble, iz serije Taktilni spomin, 1999.

Goran Bertok: Lakota, 2017–2019

Cikel Lakota obravnava shirano telo, izpostavljeno posledicam prehranjevalne motnje, anoreksije. Podobe, ki nas spominjajo na prizore iz koncentracijskih taborišč druge svetovne vojne ali na podobe smrti zaradi lakote nekje v tretjem svetu, so še toliko bolj boleče, ker se dogajajo pred našimi očmi, v družbi izobilja in predvsem med mladimi. Je to navidezno prostovoljno odpovedovanje hrani vse do meje smrti in čez lahko pokazatelj prikritega nasilja, tudi nasilja družbe nad posameznikom?

Goran Bertok, iz serije Lakota, 2017–2019.

Špela Šivic: Brugnon, 2021

Fotografije iz serije Brugnon mlade fotografinje Špele Šivic so večinoma nastale ob lanskem zaprtju javnega življenja, ko se je bila tako ali drugače primorana umakniti v intimni svet svojih bližnjih. Tako je nastala knjiga čutnih, intimnih fotografij deklet, ki so blizu fotografinji in so ji pozirale med karanteno. Intimnost, ki jo akt vedno predpostavlja, je v teh fotografijah torej še potencirana, saj gre za intimni svet portretirank in fotografinje, v katerem živijo skupaj. Med temi podobami se v takšnih ali drugačnih kontekstih nenehno pojavljajo fotografije nektarin, ki vseskozi delujejo kot opomnik na senzualnost in erotiko. Projekt Špele Šivic, ki ga zaznamujeta minimalistično oblikovanje in zasanjana estetika, preizprašuje pomen osebnega prostora, s sopostavitvami sadežev in golih teles pa raziskuje pomen erotike v vizualni umetnosti in preizprašuje tradicionalno upodabljanje ženskega akta. Serija Brugnon je bila predstavljena v istoimenski knjigi, ki je v samozaložbi izšla leta 2021.

Špela Šivic, iz serije Brugnon, 2021.
Kožo klešeta prostor in čas; je (živo) tkivo, ki ga oblikuje dleto časa in nanj vrisuje konture posameznikove avtobiografije. Je mesena, intimna, zasebna, čuječa. Pripada čutom in je hkrati odtujena, poželjiva, všečna, tudi srhljiva – pripada nam, drugim … vsem – a prav zares nikomur.

razstavljoči avtorji: Anne Noble, Ewa Doroszenko, Goran Bertok, Gorkem Ergun, Karina-Sirkku Kurz, Špela Šivic
produkcija: Cankarjev dom, kulturni in kongresni center, Ljubljana in zavod Membrana
zasnova: zavod Membrana (Jan Babnik, Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj)
kuratorstvo in postavitev: Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
kustosinja razstavnega programa Cankarjevega doma: Katarina Hergouth
19. januar–1. marec 2022, Prvo preddverje Cankarjevega doma
Otvoritev: 19. januarja ob 19. uri.

impressum

KOŽA – MEDNARODNA FOTOGRAFSKA RAZSTAVA • produkcija: Cankarjev dom, kulturni in kongresni center, Ljubljana, in zavod Membrana • razstavljajo: Goran Bertok, Ewa Doroszenko, Görkem Ergün, Karina-Sirkku Kurz, Anne Noble in Špela Šivic • zasnova: zavod Membrana (Jan Babnik, Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj) • kuratorstvo in postavitev: Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj • 19. januar–1. marec 2022, Prvo preddverje Cankarjevega doma • kustosinja razstavnega programa Cankarjevega doma: Katarina Hergouth • organizacija: Damjan Gorenjc • grafično oblikovanje: Primož Pislak, LUKS studio • besedila: Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj • stiki z javnostmi: Zvezdana Lazar Bursać • tehnična izvedba: Cankarjev dom, Ljubljana, Eksplicit d.o.o., Okviri V d.o.o. in ARTIKO d.o.o. • Kulturno-umetniški program Cankarjevega doma sofinancira Ministrstvo za kulturo RS. Razstavo je sofinancirala Mestna občina Ljubljana.

prijavi se

prijavi se na novice in pozive za projekte in prispevke
novice

Koža, 19. januar – 1. marec 2022
Mednarodna fotografska razstava
Cankarjev dom, prvo preddverje

otvoritev: 19.1.2022 ob 19:00

avtorji: Goran Bertok, Ewa Doroszenko, Görkem Ergün, Karina-Sirkku Kurz, Anne Noble, Špela Šivic
zasnova razstave: zavod Membrana – Jan Babnik, Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
kuratorstvo: Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
produkcija: Cankarjev dom in zavod Membrana

Podaljšan rok za oddajo predlogov prispevkov (povzetki dolžine do 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 30. avgust 2021. Podaljšan rok za oddajo celotnih prispevkov na podlagi izbranih predlogov je 4. oktober 2021. Predloge pošljite prek spletnega obrazca ali se obrnite na nas prek kontaktnega obrazca in/ali naslova editors(at)membrana.org.

Podaljšan rok za oddajo predlogov prispevkov (povzetki dolžine do 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 11. junij 2021. Podaljšan rok za oddajo celotnih prispevkov na podlagi izbranih predlogov je 16. avgust 2021. Predloge pošljite prek spletnega obrazca ali se obrnite na nas prek kontaktnega obrazca in/ali naslova editors(at)membrana.org.

Prijave sprejemamo do vključno ponedeljka 26. 10. 2020 na:
elektronski naslov: info@membrana.org
in/ali
poštni naslov: Membrana, Maurerjeva 8, 1000 Ljubljana

Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 27. julij 2020. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 21. september 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.

kje: Cankarjev dom, sejna soba M3/4
kdaj: 27. februar 2020, 0b 18. uri

kje: Galerija Jakopič, Ljubljana, v sklopu razstave Jaka Babnik: Pigmalion
kdaj: 5. december 2019
trajanje: 18.00 – 21.00
sodelujeta: dr. Victor Burgin, dr. Ilija T. Tomanić
moderator: dr. Jan Babnik

  • 18.00: Predavanje Victorja Burgina: Kaj je kamera? Kje je fotografija?
  • 19.00: Predstavitev nove številke revije Fotografije (Kamera in aparat: Izbrani spisi Victorja Burgina) v pogovoru z umetnikom in teoretikom Victorjem Burginom in Ilijo T. Tomanićem, piscem spremne besede k slovenskemu prevodu. Pogovor bo moderiral Jan Babnik, gl. in odgovorni urednik revije Fotografija
  • 20.30: razprodaja preteklih številk revije Fotografija

Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 16. december 2019. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 16. marec 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.

Kdaj: 18. julij 2019 ob 10.00
Trajanje:
90 min
Kje: Prvo preddverje Cankarjevega doma, Prešernova cesta 10, 1000 Ljubljana (vhod iz pasaže Maximarket)
Delavnico vodita: Leopold Štefanič in Neža Ternik

Naše spletno mesto uporablja piškotke za izboljšanje naših storitev. Kot uporabnik se morate strinjati z uporabo in sprejeti naše pogoje. Trenutno uporabljamo samo piškotke, ki so potrebni za normalno delovanje spletne strani. Za več informacij obiščite naš pravilnik o zasebnosti in pogoje storitev. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporabljamo, si oglejte spodnji seznam.

Ta piškotek je nujen za aplikacije PHP. Piškotek se uporablja za shranjevanje in identifikacijo edinstvenega ID-ja uporabniške seje za namen upravljanja uporabniške seje na spletnem mestu. Piškotek je sejni piškotek in se izbriše, ko so vsa okna brskalnika zaprta.

Strinjam se z uporabo piškotkov, strinjam se s pogoji storitve in pravilnikom o zasebnosti in želim še naprej uporabljati spletno stran.