arhiv

Intervju
Gre za prizmo, ki v središče ne postavlja več avtorja, temveč odnose med fotografi in subjekti, fotografi in občinstvom ter skupnostmi.

Pogovor s priznano fotografinjo Susan Meiselas, predsednico fundacije Magnum in članico istoimenske agencije, pokaže širino njene petdesetletne kariere, v kateri je spremljala družbene, etnične, verske in vojne konflikte, še pred tem v ospredje postavila stigmatizirano delo striptizet in se pozneje posvetila dokumentiranju družinskega nasilja nad ženskami. Pri tem pa je želela in še želi polje fotografije nenehno širiti, nas opozarjati na njen kontekst in to, kar ostaja izpuščeno. K mnogim subjektom se vrača večkrat, njihovo pripoved vključuje v projekte, vzpostavlja dolgotrajne odnose in kaže na dogajanje onkraj trenutka, ki ga zajamejo fotografije. Na razstavah združuje fotografijo, video, zvok in instalacijo, razprodane knjige dopolnjuje v nove izdaje, da razširi pogled. Prepoznavna je postala predvsem s svojim delom v Latinski Ameriki v poznih sedemdesetih in zgodnjih osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je med drugim spremljala nemire in revolucijo v Nikaragvi. Pogovor je nastal ob gostovanju njene razstave Mediacije v Galeriji Jakopič.

Slika je vedno obstajala predvsem za oči, da bi jo bilo mogoče interpretirati s pogledom. Toda podoba ima tudi fizično obliko in prisotnost, ki ponuja čudovite možnosti za raziskovanje z več čutili.

Umetniška praksa Toma Lovelacea je mešanica različnih zvrsti umetnosti s sidriščem v fotografiji. Performans, zvok, fotogrami in telesnost fotografije se pri njem združujejo v holističen umetniški eksperiment. Intervju k tej raznovrstnosti pristopa z različnih zornih kotov in odpira nove možnosti razumevanja njegovega dela.

V skupnostnih umetniških praksah potrebujemo medsebojno ustvarjanje, saj potrebujemo medkulturnost, da bi se znebili obstoječega stanja.

Dekodiranje odpornosti (Decoding Resilience) je bila razstava, odprta 23. maja 2023 v sklopu majskega cikla festivala Mesto žensk. Njene avtorice Samar Zughool, Behnaz Aliesfahanipour, Safa Saad in Sammar Al Kerawe so članice skupine SIDE. Ime skupine je kratica za solidarnost v vsakodnevnih prizadevanjih (Solidarity in Daily Effort). Razstava v prostorih Centra kulture Španski borci v Ljubljani je bila le zaključna faza performativnega popotovanja, v kateri so predstavile fotografsko dokumentacijo ter izsledke skupnih razmislekov in javnih delavnic. Izvirna akcija, na kateri je Dekodiranje odpornosti slonelo, je bila namreč ulična performativna intervencija, v kateri so Samar, Behnaz in Sammar v modrih delavskih oblekah mimoidočim ponujale storitev čiščenja čevljev, Safa pa je bila zunanja opazovalka. Po opravljenem delu so sprejele prostovoljne prispevke in očiščene čevlje fotografirale. Na fotografije so kasneje intervenirale na podlagi interakcij, ki so se med čiščenjem dogajale, in občutij med temi in kasnejšimi refleksijami. Skupina SIDE je z večplastnim procesom dekodiranja odpornosti predvsem zastavila vprašanje, kako pravzaprav želimo razumeti skupnostno ustvarjanje. Na podlagi izkušenj, ki so v sodelovalne procese soustvarjanja prinesle vnaprej določeno hierarhijo, in ne dejanskih sprememb, tako predlagajo dekodiranje odpornosti kot model, kako ustvarjati medsebojno. Med pogovorom so predstavile, kaj jih je spodbudilo, da so se lotile projekta, ki se dotika razgaljanja dinamik moči med tujci in lokalnim prebivalstvom ter nagovarja položaj žensk znotraj njih, in teoretična izhodišča na podlagi katerih razmišljajo o skupnostnem delovanju na področju sodobne umetnosti.

Nada Žgank je v svoji dolgoletni fotografski praksi dokumentirala velik del lokalnega kulturno-umetniškega dogajanja, kot sodelavka pri številnih festivalih, organizacijah in časopisih pa ne le spremlja umetniške procese, temveč jih tudi soustvarja. V pogovoru beseda teče njenih projektih, dolgoletnih sodelovanjih, zanimanju za socialni in politični aktivizem ter okoljih, ki so jo oblikovala. Poleg nekaterih konkretnih projektov in razstav se intervju tako dotakne tudi specifik zgodovinjenja umetniških projektov in različnih modusov sodelovanja pri njih.

Z ustvarjanjem skupnostnega časopisa ne želim zgolj poudarjati svoje odgovornosti do ljudi, s katerimi delam, ampak lahko tudi skupnost najde način, da govori o razrednih razlikah znotraj sebe.

Pogovor z Joštom Frankom se kronološko posveti razvoju njegove fotografske in umetniške prakse. Franko že od vsega začetka pristopa k izbranim tematikam dolgoročno, zanimajo pa ga margina in zgodbe skupin ali posameznikov, ki jih prve strani časopisov rade spregledajo. Ob razglabljanju o prvih projektih in izkušnjah z novinarskimi agencijami preidemo v razmisleke o položaju avtorja in subjekta, njunem medsebojnem povezovanju in skupnostnem načinu ustvarjanja. Glavna tema njegovega raziskovanja so v zadnjem desetletju postale migracije oziroma posledice, ki jih prinese vojna tistim območjem, kjer pustoši, pa niso takoj vidne. Franko je spomladi 2023 postal prvi slovenski (in tudi evropski) avtor, ki je prejel štipendijo The Aftermath Project. Ameriška organizacija se posveča ravno povojnim območjem in posledicam, ki jih konflikti pustijo z seboj. Poleg terenskega dela je aktiven tudi kot pedagog, saj predava na oddelku za fotografijo na VIST v Ljubljani. Svoje raziskovalno delo, ki vključuje participatorne tehnike sodelovanja v obliki delavnic in skupnostnega ustvarjanja v mediju časopisa, opravlja v sklopu doktorskega študija na Univerzi uporabnih umetnosti na Dunaju.

Pri učinkih spomina ne gre toliko za preteklost. Kako spomini oblikujejo sedanjost in prihodnost? Lahko to, kako se spominjamo preteklosti, privzame dejavno vlogo v boju proti trenutnim oblikam zatiranja in preganjanja?

Pogovor se vrti okoli dela Dore Apel na področjih umetnosti in spomina. Mediacijska moč spomina je ključnega pomena za razumevanje sedanjosti in oblikovanje prihodnosti ali, kot v pred kratkim izdani knjigi Priklicati spomin na svoje mesto (Calling Memory into Place, 2020) pravi Dora Apel: »Pri učinkih spomina ne gre za preteklost. Kako spomini oblikujejo sedanjost in prihodnost? Lahko to, kako se spominjamo preteklosti, privzame dejavno vlogo v boju proti trenutnim oblikam zatiranja in preganjanja?« Ta vprašanja so kritično povabilo k premisleku o dogodkih, temah in procesih, ki zaznamujejo tudi delo Dore Apel. V pogovoru v kontekstu razmislekov o umetnosti razpravljava o vprašanjih spomina in ruševin, pravičnosti in zatiranja pa tudi okolja. Upava, da s tem ne izpostavljava zgolj mehanike delovanja spomina v umetnosti danes in tega, kaj ta proces postavlja v ospredje in kaj prikriva, temveč tudi njegov odnos do okolja.

prijavi se

prijavi se na novice in pozive za projekte in prispevke
novice

avtor: Andreas Müller-Pohle
produkcija: Cankarjev dom, kulturni in kongresni center, Ljubljana in zavod Membrana
kuratorstvo in postavitev: Jan Babnik in Nataša Ilec Kralj
kustosinja razstavnega programa Cankarjevega doma: Katja Ogrin
22. marec–14. maj 2023, Mala galerija Cankarjevega doma
Otvoritev: 22. marec ob 20. uri.

VODENI OGLEDI:

10. maj 2023 ob 13. uri, Mala galerija Cankarjevega dom (vodi Jan Babnik)
14. maj 2023, ob 11. uri (zaključek razstave), Mala galerija Cankarjevega dom (vodi Jan Babnik)

razstavljoči avtorji: Anne Noble, Ewa Doroszenko, Goran Bertok, Gorkem Ergun, Karina-Sirkku Kurz, Špela Šivic
produkcija: Cankarjev dom, kulturni in kongresni center, Ljubljana in zavod Membrana
zasnova: zavod Membrana (Jan Babnik, Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj)
kuratorstvo in postavitev: Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
kustosinja razstavnega programa Cankarjevega doma: Katarina Hergouth
19. januar–1. marec 2022, Prvo preddverje Cankarjevega doma
Otvoritev: 19. januarja ob 19. uri.

Koža, 19. januar – 1. marec 2022
Mednarodna fotografska razstava
Cankarjev dom, prvo preddverje

otvoritev: 19.1.2022 ob 19:00

avtorji: Goran Bertok, Ewa Doroszenko, Görkem Ergün, Karina-Sirkku Kurz, Anne Noble, Špela Šivic
zasnova razstave: zavod Membrana – Jan Babnik, Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
kuratorstvo: Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
produkcija: Cankarjev dom in zavod Membrana

Podaljšan rok za oddajo predlogov prispevkov (povzetki dolžine do 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 30. avgust 2021. Podaljšan rok za oddajo celotnih prispevkov na podlagi izbranih predlogov je 4. oktober 2021. Predloge pošljite prek spletnega obrazca ali se obrnite na nas prek kontaktnega obrazca in/ali naslova editors(at)membrana.org.

Podaljšan rok za oddajo predlogov prispevkov (povzetki dolžine do 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 11. junij 2021. Podaljšan rok za oddajo celotnih prispevkov na podlagi izbranih predlogov je 16. avgust 2021. Predloge pošljite prek spletnega obrazca ali se obrnite na nas prek kontaktnega obrazca in/ali naslova editors(at)membrana.org.

Prijave sprejemamo do vključno ponedeljka 26. 10. 2020 na:
elektronski naslov: info@membrana.org
in/ali
poštni naslov: Membrana, Maurerjeva 8, 1000 Ljubljana

Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 27. julij 2020. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 21. september 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.

kje: Cankarjev dom, sejna soba M3/4
kdaj: 27. februar 2020, 0b 18. uri

20. januar–1. marec 2020 / Prvo preddverje Cankarjevega doma
Otvoritev: Predstavitev na strani CD 
ČE, 30. jan 2020, ob 18.00 // Vodstvo po razstavi z Jasno Jernejšek, sokuratorko razstave, in Špelo Škulj, vizualno umetnico
ČE, 6. feb 2020, ob 18.00 // Vodstvo po razstavi z Janom Babnikom, sokuratorjem razstave, in Miho Godcem, vizualnim umetnikom
ČE, 20. feb 2020, ob 18.00 // Vodstvo po razstavi z Jasno Jernejšek, sokuratorko razstave, Miho Godcem in Valerie Wolf Gang, vizualnima umetnikoma
ČE, 27. feb 2020, ob 18.00 // Pogovor z Marion Balac, vizualno umetnico, in Jožetom Guno, docentom na Fakulteti za elektrotehniko UL

kje: Galerija Jakopič, Ljubljana, v sklopu razstave Jaka Babnik: Pigmalion
kdaj: 5. december 2019
trajanje: 18.00 – 21.00
sodelujeta: dr. Victor Burgin, dr. Ilija T. Tomanić
moderator: dr. Jan Babnik

  • 18.00: Predavanje Victorja Burgina: Kaj je kamera? Kje je fotografija?
  • 19.00: Predstavitev nove številke revije Fotografije (Kamera in aparat: Izbrani spisi Victorja Burgina) v pogovoru z umetnikom in teoretikom Victorjem Burginom in Ilijo T. Tomanićem, piscem spremne besede k slovenskemu prevodu. Pogovor bo moderiral Jan Babnik, gl. in odgovorni urednik revije Fotografija
  • 20.30: razprodaja preteklih številk revije Fotografija

Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 16. december 2019. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 16. marec 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.