arhiv

Intervju
Pri učinkih spomina ne gre toliko za preteklost. Kako spomini oblikujejo sedanjost in prihodnost? Lahko to, kako se spominjamo preteklosti, privzame dejavno vlogo v boju proti trenutnim oblikam zatiranja in preganjanja?

Pogovor se vrti okoli dela Dore Apel na področjih umetnosti in spomina. Mediacijska moč spomina je ključnega pomena za razumevanje sedanjosti in oblikovanje prihodnosti ali, kot v pred kratkim izdani knjigi Priklicati spomin na svoje mesto (Calling Memory into Place, 2020) pravi Dora Apel: »Pri učinkih spomina ne gre za preteklost. Kako spomini oblikujejo sedanjost in prihodnost? Lahko to, kako se spominjamo preteklosti, privzame dejavno vlogo v boju proti trenutnim oblikam zatiranja in preganjanja?« Ta vprašanja so kritično povabilo k premisleku o dogodkih, temah in procesih, ki zaznamujejo tudi delo Dore Apel. V pogovoru v kontekstu razmislekov o umetnosti razpravljava o vprašanjih spomina in ruševin, pravičnosti in zatiranja pa tudi okolja. Upava, da s tem ne izpostavljava zgolj mehanike delovanja spomina v umetnosti danes in tega, kaj ta proces postavlja v ospredje in kaj prikriva, temveč tudi njegov odnos do okolja.

Če verjamem v avtorja in njegovo kredibilnost, potem verjamem tudi v vsebine, ki jih komunicira.

V pogovoru med Urško Savič in Manco Juvan, fotoreporterko in ustvarjalko avtorskih multimedijskih projektov, je beseda tekla o fotografskem delu v sferi medijev ter njihovem vplivu na pomnjenje, kolektivno znanje in nastajanje zgodovine. Pa tudi o pomenu nekonvencionalnih izobraževalnih metod za razvoj empatije pri naslovnikih in pomembnosti etičnega delovanja pri ustvarjalcih medijskih vsebin. Manca Juvan, ki izhaja iz fotožurnalističnega sveta, je leta 2016 v sodelovanju s Sašo Petejan in Urško Strle izdala knjigo Varuhi žlice (Guardians of the Spoon), ki je na 32. Slovenskem knjižnem sejmu dobila nagrado za najbolje oblikovano knjigo v kategoriji monografij in bibliofilskih izdaj. V njej so avtorice naslovile politično povzročeno zgodovinsko amnezijo obstoja italijanskih fašističnih taborišč v času druge svetovne vojne in njihovih žrtev. V predhodnem samostojnem projektu Neobičajna življenja (Unordinary Lives, 2010) je s fotografijami, nastalimi v Afganistanu, izstopila iz »igre« narekovanih smernic novičarskih agencij in predstavila svoje videnje tamkajšnjih ljudi in prostorov, ki jih je spoznala na pogostih potovanjih. Najnovejši dokumentarni film o iniciativi Glas ljudstva (2022) nadaljuje rdečo nit družbeno aktiviranih tematik, ki zaznamujejo njen opus in pritrjujejo značilni večmedijski reprezentaciji projektov, ki se jih loteva.

Že dolgo me zanimajo tehnike za identificiranje, ki so jih razvili in začeli uporabljati v 19. stoletju, na primer forenzična fotografija ali jemanje prstnih odtisov, zlasti zato, da bi doumel, kaj nam lahko tovrstne prakse povedo o tem, kaj podobe sploh so.

Asko Lehmuskallio in Roland Meyer razpravljata o vlogi slik in optičnih medijev pri prepoznavanju obrazov. Kakšne so razlike in podobnosti med operativnimi podobami in bolj tradicionalnim osredotočanjem na portrete? Kako poudarek na praksah upodabljanja spreminja naše razumevanje vizualnih kultur? Katero delo v nemško govorečih državah je v zadnjem času vzbudilo zanimanje za preučevanje podob obrazov in kakšne posledice ima to za naše razumevanje družbenosti? Prepoznavanje obrazov že nekaj časa velja za pomembno temo v javnih in akademskih razpravah, saj ga tako nacionalne države kot zelo različna podjetja in posamezniki vse pogosteje uporabljajo »na divje«. Roland Meyer že vrsto let spremlja pomisleke, ki se porajajo v zvezi s temi tehnologijami, ter razpravlja o predhodnikih in prednikih današnjih tehnologij. Njegovi knjigi Operativni portreti (Operative Portraits) in Prepoznavanje obrazov (Gesichtserkennung) sta v nemško govorečih državah poželi precej zanimanja, nenazadnje tudi zato, ker Meyer odkrito nasprotuje uporabi tehnologije prepoznavanja obrazov. Svoja kritična stališča povezuje s širšim razumevanjem pravice do lastne podobe, ki je v Nemčiji tudi zakonsko zaščitena. A kot vsi vemo, pravice do lastne podobe ne spoštujejo po vsem svetu.

Fotografije največkrat ne moreš kritično preizpraševati, ne da bi odmislil to, kar poskuša reprezentirati. Velja pa tudi obratno, da je težko vzpostaviti intimno in emocionalno človeško vez s tem, kar je prikazano na sliki, ne da bi pri tem pozabil, da gledaš sliko.

Max Pinckers v svoji umetniški praksi in raziskovanju prevprašuje zlasti strukture, ki oblikujejo dokumentarno fotografijo in ustvarjajo njene realizme. Dokumentarizem pri tem naslavlja večslojno in vanj ne vključuje le fotografij, temveč tudi besedila, intervjuje, objekte, najdene posnetke, arhivsko gradiva, kompleksnost pristopa, ki ga uporablja, pa se pogosto materializira skozi knjige umetnika, izdane v samozaložbi. Pogovor z Ano Likar za osrednjo temo jemlje predvsem umetnikov aktualni projekt Nezgodovine (Unhistories), ki poskuša pokazati na slepe pege kolonialnih arhivov upora Mau Mau proti britanskim oblastem v Keniji in nastaja v sodelovanju s tamkajšnjimi vojnimi veterani. Poleg konkretnega projekta pogovor teče tudi okontekstu umetnikovega ustvarjanja, njegovih pristopih in spekulativnem dokumentarizmu širše.

Njihovo življenje, življenje vdov iz Srebrenice, govori o tem, da ko enkrat doživiš vojno, jo imaš za zmeraj v sebi.

Meta Krese je v svojem zadnjem projektu Čakamo zaman dokumentirala zgodbe begunk iz Srebrenice, ki so se v prvi polovici devetdesetih let preteklega stoletja zatekle v od mest bolj ali manj odrezane begunske centre. Ti zbirni centri naj bi bili začasna rešitev, a številne vdove še danes živijo v njih, pa tudi njihovi otroci in vnuki. Novinarka in fotografinja ob fotografijah predstavi zgodbe žensk, ki se ne zmorejo vrniti v svoje nekdanje bivališče in ostajajo ujete v tem vmesnem, začasnem prostoru. Vojne travme se ne znebiš nikoli, pravi avtorica, ki je prepričana, da je naloga umetnosti prav celjenje. 

Pri delu s fotografijo ne mislim le na slike na steni ali v telefonu, temveč da je spekter fotografije kot medija pustil zelo pomemben pečat v kulturni krajini, ki zavestno ali nezavedno vpliva na dojemanje resničnosti.

V intervjuju sem se pogovarjal z latvijskim fotografom in umetnikom Alnisom Staklejem. Ta se v umetniški praksi trudi presegati klasični format fotografije in v njeno polje vpeljuje refleksijo medija v sodobni kulturi. Ukvarja se z iskanjem možnosti fotografskega medija v sodobni internetni družbi. Metodološko in formalno želi razširiti uporabo fotografskega gradiva. V projektu Mellow Apocalypse, ki je osrednja tema najinega pogovora, kritično obravnava novo vizualno krajino nepreglednega slikovnega materiala na internetu.  

prijavi se

prijavi se na novice in pozive za projekte in prispevke
novice

razstavljoči avtorji: Anne Noble, Ewa Doroszenko, Goran Bertok, Gorkem Ergun, Karina-Sirkku Kurz, Špela Šivic
produkcija: Cankarjev dom, kulturni in kongresni center, Ljubljana in zavod Membrana
zasnova: zavod Membrana (Jan Babnik, Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj)
kuratorstvo in postavitev: Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
kustosinja razstavnega programa Cankarjevega doma: Katarina Hergouth
19. januar–1. marec 2022, Prvo preddverje Cankarjevega doma
Otvoritev: 19. januarja ob 19. uri.

Koža, 19. januar – 1. marec 2022
Mednarodna fotografska razstava
Cankarjev dom, prvo preddverje

otvoritev: 19.1.2022 ob 19:00

avtorji: Goran Bertok, Ewa Doroszenko, Görkem Ergün, Karina-Sirkku Kurz, Anne Noble, Špela Šivic
zasnova razstave: zavod Membrana – Jan Babnik, Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
kuratorstvo: Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
produkcija: Cankarjev dom in zavod Membrana

Podaljšan rok za oddajo predlogov prispevkov (povzetki dolžine do 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 30. avgust 2021. Podaljšan rok za oddajo celotnih prispevkov na podlagi izbranih predlogov je 4. oktober 2021. Predloge pošljite prek spletnega obrazca ali se obrnite na nas prek kontaktnega obrazca in/ali naslova editors(at)membrana.org.

Podaljšan rok za oddajo predlogov prispevkov (povzetki dolžine do 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 11. junij 2021. Podaljšan rok za oddajo celotnih prispevkov na podlagi izbranih predlogov je 16. avgust 2021. Predloge pošljite prek spletnega obrazca ali se obrnite na nas prek kontaktnega obrazca in/ali naslova editors(at)membrana.org.

Prijave sprejemamo do vključno ponedeljka 26. 10. 2020 na:
elektronski naslov: info@membrana.org
in/ali
poštni naslov: Membrana, Maurerjeva 8, 1000 Ljubljana

Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 27. julij 2020. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 21. september 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.

kje: Cankarjev dom, sejna soba M3/4
kdaj: 27. februar 2020, 0b 18. uri

20. januar–1. marec 2020 / Prvo preddverje Cankarjevega doma
Otvoritev: Predstavitev na strani CD 
ČE, 30. jan 2020, ob 18.00 // Vodstvo po razstavi z Jasno Jernejšek, sokuratorko razstave, in Špelo Škulj, vizualno umetnico
ČE, 6. feb 2020, ob 18.00 // Vodstvo po razstavi z Janom Babnikom, sokuratorjem razstave, in Miho Godcem, vizualnim umetnikom
ČE, 20. feb 2020, ob 18.00 // Vodstvo po razstavi z Jasno Jernejšek, sokuratorko razstave, Miho Godcem in Valerie Wolf Gang, vizualnima umetnikoma
ČE, 27. feb 2020, ob 18.00 // Pogovor z Marion Balac, vizualno umetnico, in Jožetom Guno, docentom na Fakulteti za elektrotehniko UL

kje: Galerija Jakopič, Ljubljana, v sklopu razstave Jaka Babnik: Pigmalion
kdaj: 5. december 2019
trajanje: 18.00 – 21.00
sodelujeta: dr. Victor Burgin, dr. Ilija T. Tomanić
moderator: dr. Jan Babnik

  • 18.00: Predavanje Victorja Burgina: Kaj je kamera? Kje je fotografija?
  • 19.00: Predstavitev nove številke revije Fotografije (Kamera in aparat: Izbrani spisi Victorja Burgina) v pogovoru z umetnikom in teoretikom Victorjem Burginom in Ilijo T. Tomanićem, piscem spremne besede k slovenskemu prevodu. Pogovor bo moderiral Jan Babnik, gl. in odgovorni urednik revije Fotografija
  • 20.30: razprodaja preteklih številk revije Fotografija

Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 16. december 2019. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 16. marec 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.

Kdaj: 18. julij 2019 ob 10.00
Trajanje:
90 min
Kje: Prvo preddverje Cankarjevega doma, Prešernova cesta 10, 1000 Ljubljana (vhod iz pasaže Maximarket)
Delavnico vodita: Leopold Štefanič in Neža Ternik

Cankarjev dom – prvo preddverje, 20. 6.–25. 8. 2019
Prešernova cesta 10, 1000 Ljubljana

Spremljevalni program

Razstavo spremlja diskurzivno-izobraževalni program in izid nove številke revije Fotografija, ki tematiko instinkta in (fotografske) reprezentacije živali razširja ter interdisciplinarno povezuje z drugimi področji.

Otvoritveni dogodki: četrtek, 20. junij 2019

17.00 // Pogovor z Majo Smrekar, intermedijsko umetnico, prof. dr. Alenko Dovč, doktorico veterinarske medicine in diplomatko Evropskega kolidža za dobrobit, in dr. Blažem Mazijem, filozofom (namesto slednjega se nam bo pridružil Lenart Kučić, novinar); moderira Jasna Jernejšek, kuratorka razstave.
18.00 // Predstavitev nove številke revije Fotografija z Janom Babnikom in Ilijo T. Tomanićem urednikoma revije.
18.30 // Vodstvo po razstavi z Jasno Jernejšek, kuratorko razstave, in Danielom Szalaijem,  fotografom.
19.00 // Odprtje razstave

Delavnice in vodstva:

27. junij 2019 ob 10.00 // Delavnica interpretacije fotografije za seniorje (trajanje 90 min, Prvo preddverje Cankarjevega doma).
4. julij 2019 ob 15.00 // Vodstvo po razstavi
11. julij ob 17.00 2019
// Vodstvo po razstavi
18. julij 2019 ob 10.00 
// Delavnica interpretacije fotografije za otroke (trajanje 90 min, začetek ob 10.00 v Prirodoslovnem muzeju z ogledom dioram, nadaljevanje ob 11.00 v Prvem preddverju Cankarjevega doma). V sodelovanju s Prirodoslovnim muzejem Slovenije.

Obrazstavni program se izvaja v okviru javnega razpisa Projektno delo z negospodarskim in neprofitnim sektorjem – Študentski inovativni projekti za družbeno korist, ki je namenjen vključevanju študentov različnih študijskih smeri v organizacijo in izvedbo večjega družbenoangažiranega kulturnega dogodka ter njihovemu povezovanju tako z večjimi kulturnimi institucijami (Cankarjev dom) kot z manjšimi nevladnimi organizacijami (zavod Membrana). Projekt financirata Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije ter Evropski socialni sklad Evropske unije.

Naše spletno mesto uporablja piškotke za izboljšanje naših storitev. Kot uporabnik se morate strinjati z uporabo in sprejeti naše pogoje. Trenutno uporabljamo samo piškotke, ki so potrebni za normalno delovanje spletne strani. Za več informacij obiščite naš pravilnik o zasebnosti in pogoje storitev. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporabljamo, si oglejte spodnji seznam.

Ta piškotek je nujen za aplikacije PHP. Piškotek se uporablja za shranjevanje in identifikacijo edinstvenega ID-ja uporabniške seje za namen upravljanja uporabniške seje na spletnem mestu. Piškotek je sejni piškotek in se izbriše, ko so vsa okna brskalnika zaprta.

Strinjam se z uporabo piškotkov, strinjam se s pogoji storitve in pravilnikom o zasebnosti in želim še naprej uporabljati spletno stran.