Intervju Archives

arhiv

št. -
2022
06/01/2022

Intervju

Med bolečino in reformacijo

Intervju z Nicole Goodwin

Urška Preis

št. -
2022
06/01/2022

13 min.

V umetniškem svetu je nevarnost manj osredotočena in namerna, v umetniškem svetu se k nevarnosti plaziš počasi.

Nicole Goodwin pod umetniškim imenom GOODW.Y.N prepleta izkušnje na vojnem območju z materinstvom, vzpostavlja prostor za druga telesa in opozarja na neenakosti na umetniškem področju. Odkar je zapustila bojišče, se je s pomočjo številnih rezidenc in štipendij, pa tudi na lastno pest, posvetila poeziji, prozi, govorjeni besedi, performansu in fotografiji. Ob tem je njena lastna materinska izkušnja, njeno lastno življenje v koži temnopolte ženske s prekomerno telesno težo in njeno lastno potovanje od neuveljavljene do opažene umetnice ključno prispevalo k njenemu umetniškemu ustvarjanju. V pogovoru sta se z Urško Preis osredotočili na pomen bolečine v stvaritvi maske obraza (ostro skozi prizmo Bellove pareze), na telo kot objekt javnega pogleda (predvsem s performativno prakso) ter na stiske in ovire izražanja v javnem in umetniškem prostoru (na opredeljeno specifičnih, praktičnih primerih).

Ključne besede: Bellova pareza, koža, maska, performans, telo kot performativno orodje

Urška Preis (1992) je glasbenica in vizualna umetnica, ki deluje tudi kot kuratorka in piska. Leta 2015 je po izmenjavi na Listaháskóli Íslands v Reykjaviku diplomirala iz smeri Grafično oblikovanje na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Na magistrskem študiju je prešla na modul Fotografija, kjer je leta 2021 študij končala z odliko, za magistrsko nalogo pa je prejela tudi študentsko Prešernovo nagrado UL ALUO. Razstavljala je na skupinskih razstavah na festivalu Fotonični trenutki 2016 (Miserable women, 2016), v galeriji TIR in Stolp Škrlovec (Veter, 2016) v Cirkulacija2 (Ptuj, Reykjavik, Kuta, 2017), v MAO (Community kit, 2017), v MSUM+ (Powerplay, enodnevna samostojna razstava, 2017; Pogled na bolečino žensk, prvi izbor, 2019), v atriju Mestne hiše (Fantastical landscapes, 2018), v Mali galeriji (Pogled na bolečino žensk, drugi izbor, 2019), Galeriji Alkatraz (Pogled na bolečino ženske, 2021) ter v galerijah Gapgap in Handstand und Moral v Leipzigu ter Kasarni v Fažani na Hrvaškem. Oktobra 2021 se je predstavila z intermedijskim avtorskim projektom Pozabljati Pavlo Debeljak, marca 2022 pa v sklopu festivala Rdeče zore pripravlja solistično AV-razstavo, kjer raziskuje odnos med bolečino, pogledom in zvokom. Svojo umetnostno in ustvarjalno strategijo gradi z izrazitim intermedijskim delovanjem, najraje v prepletu feminističnih teorij in praks.

Nicole Goodwin, znana tudi pod umetniškim imenom GOODW.Y.N, je pesnica, prozaistka, avtorica umetniških podkastov, ki vse bolj opazno deluje tudi v medijih fotografije in performansa. Za svoje delo je prejela mnoge štipendije, njeni članki so bili objavljeni med drugim v New York Timesu, po uspešni pesniški zbirki Warcries pa je letos izšla knjiga njenih esejev in fotografij, naslovljena Ain’t I a Woman (?/!): I Give of Myself (An Artist’s Journey).

št. -
2021
22/12/2021

Intervju

Fotopapir kot telo

Intervju z Aleksandro Vajd

Aleksandra Vajd, Luka Savić

št. -
2021
22/12/2021

14 min.

Fotografija se je iz stabilnega, otipljivega, edinstvenega predmeta preoblikovala v instantni, efemerni in virtualni objekt.

Intervju je miselni sprehod skozi mišljenje ene prodornejših umetnic, vezane na transdisciplinarno polje sodobne umetnosti, a hkrati vseskozi zveste fotografiji. Umetniška praksa Aleksandre Vajd je na prvi pogled morda videti estetska in tako lahko nekateri ne vidijo njene konceptualne globine. Intervju bo poskušal osvetliti prav to konceptualno plat, ki preseva skozi površino njenih umetniških del.

Ključne besede: fotografija, fotogram, prijateljevanje, sodobna umetnost, življenje

Luka Savić (1990) je umetnik in filozof, rojen v Ljubljani. Pred študijem filozofije na Filozofski fakulteti v Ljubljani je študiral vizualno umetnost na Akademiji za vizualne umetnosti (AVA) v istem mestu. Njegova dela so bila razstavljena po vsej Evropi, nazadnje v: Vienna Contemporary, Dunaj, Avstrija; Galeriji ŠKUC, Ljubljana, Slovenija; Skopje Light Art District, Skopje, Makedonija; Vilnius Light festival, Vilna, Litva; Mahler & LeWitt Studios, Spoleto, Italija; Arte Fiera Polis, Bologna, Italija; 31. Grafični bienale, Ljubljana, Slovenija in Galerija DLUL, Ljubljana, Slovenija. Od leta 2011 do 2017 je bil asistent Mirana Moharja, člana skupine IRWIN. Od leta 2017 je sodelavec Studijskega arhiva Davida Gotharda, delujoč med Ljubljano, Londonom in Gorico. Nedavno je v akademskih zbornikih objavil dva članka, ki raziskujeta pedagoške principe na umetniških akademijah Bauhaus in Black Mountain College. Trenutno zaključuje magistrski študij na dunajski univerzi Angewandte Kunst na oddelku za transdisciplinarne umetnosti.

Aleksandra Vajd je rojena leta 1971 v Mariboru, Sloveniji. Živi in dela v Pragi in Ljubljani. Leta 1997 je diplomirala na Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani in nato 2001 prejela diplomo MgA (Master of Fine Arts) na oddelku za fotografijo na FAMU v Pragi. Med letoma 2004 in 2006 je študirala na državni univerzi države New York v New Paltzu v okviru Fulbrightove štipendije. Leta 2007 je dobila naziv docentka Univerze v Ljubljani, Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, in leta 2016 ponovila izvolitev v naziv docentka na Akademiji za vizualne umetnosti v Ljubljani. V letu 2021 je bila izvoljena v naziv izredna profesorica na Akademiji za umetnost, arhitekturo in oblikovanje v Pragi (AAAD), kjer od leta 2008 vodi oddelek za fotografijo (AF1) na katedri za likovno umetnost (KVU). V Pragi in mednarodno deluje aktivno kot akademikinja in sodobna umetnica.

št. -
2021
30/11/2021

Intervju

Zbiratelj ne izbere umetniškega dela, temveč umetniško delo zbiratelja

Intervju z Laurentom Fiévetom

Laurent Fiévet, Luka Savić

št. -
2021
30/11/2021

10 min.

Nikomur mi ni treba dokazovati, da imam dober okus in sem dober zbiratelj.

Laurent Fiévet (r. 1969, Boulogne-Billancourt) v svetu umetnosti zavzema nenavaden položaj: če danes ni več redko, da bi ustvarjalec deloval na različnih umetniških poljih – Fiévet je aktiven zlasti na področju »lens-based media«, iz filmskih študij je tudi doktoriral, ustvarja pa še z zvokom in besedo, deluje v gledališču in razstavlja instalacije –, le stežka najdemo koga, ki bi prečil delitev na umetnike in zasebne zbiratelje. Na eni strani je Fiévet, torej tisti, ki svoja dela prodaja, na drugi pa kupuje dela drugih umetnikov. Njegov pogled, hkratni pogled od zunaj in znotraj, z ene in druge strani, mu torej omogoča privilegiran pregled umetniškega sistema.

Ključne besede: raziskovanje, sodobna umetnost, umetniški trg, zbirateljstvo

Luka Savić (1990) je umetnik in filozof, rojen v Ljubljani. Pred študijem filozofije na Filozofski fakulteti v Ljubljani je študiral vizualno umetnost na Akademiji za vizualne umetnosti (AVA) v istem mestu. Njegova dela so bila razstavljena po vsej Evropi, nazadnje v: Vienna Contemporary, Dunaj, Avstrija; Galeriji ŠKUC, Ljubljana, Slovenija; Skopje Light Art District, Skopje, Makedonija; Vilnius Light Festival, Vilna, Litva; Mahler & LeWitt Studios, Spoleto, Italija; Arte Fiera Polis, Bologna, Italija; 31. Grafični bienale, Ljubljana, Slovenija in Galerija DLUL, Ljubljana, Slovenija. Od leta 2011 do 2017 je bil asistent Mirana Moharja, člana skupine IRWIN. Od leta 2017 je sodelavec Studijskega arhiva Davida Gotharda, delujoč med Ljubljano, Londonom in Gorico. Nedavno je v akademskih zbornikih objavil dva članka, ki raziskujeta pedagoške principe na umetniških akademijah Bauhaus in Black Mountain College. Trenutno zaključuje magistrski študij na dunajski Univerzi za uporabne umetnosti na oddelku za transdisciplinarne umetnosti.

Laurent Fiévet se je rodil leta 1969 v Boulogne-Billancourtu v Franciji, zdaj pa živi in deluje v Parizu. Doktoriral je iz filmskih študij; med letoma 1995 in 2003 je poučeval filmsko estetiko in analizo na Paris III-Sorbonne Nouvelle in Paris VII-Jussieu. Njegova videografska dela in instalacije nagovarjajo gledalčev spomin, vednost in občutja, katerih medsebojne povezave ponujajo različne načine interpretacije. Fiévet v delih ne izvzema avtobiografskih podatkov in obenem aktivno sugerira sociološko-politične uvide in kritike. Njegove instalacije vselej izpostavljajo serije refleksij Podobe, njene estetike, načine izražanja, zaznavanja, evolucije in sprejemanja.
Videografska dela Laurenta Fiéveta so redno predstavljana tako na samostojnih kot skupinskih razstavah. Med zadnjimi so Muzej evropskih in mediteranskih civilizacij v Marseillu (2021 in 2017), Macro Asilo v Rimu (2018), Grand Palais v Parizu (2017), Artspace Boan 1942 v Seulu (2016) in Narodni muzej katalonske umetnosti v Barceloni (2016) in drugi. Poleg osebnih umetniških projektov redno sodeluje pri gledaliških predstavah, video performansih in video koncertih. Fiévet je od leta 2010 tudi direktor Lab’Bela; v sklopu kolektiva deluje kot kurator in sokurator številnih skupnih in samostojnih razstav, med katerima sta bili tudi razstavi Haroona Mirza – The Light Hours v Vili Savoye of Poissy (2014) in Stefana Bruggemänna – The World Trapped in the Self v Mies van der Rohe paviljonu v Barceloni (2011).

št. 93/94
2020
20/12/2020

eng

Intervju

»Za figuro gospodarja stoji grožnja s smrtjo«

Kako je Hegel zarezal v zgodovino gospostva - Intervju z Mladenom Dolarjem

Luka Savić, Mladen Dolar

št. 93/94
2020
20/12/2020

19 min.

Heglova razglasitev konca umetnosti ne pravi, da umetnosti ne bo več, ampak da se je iztekel določen tip njenega razumevanja. To pripada določenemu historičnemu momentu: to izreče prav takrat, ko umetnost pravzaprav prvič postane zares avtonomna.

Hegel v svojem najslovitejšem delu Fenomenologija duha (1807), v poglavju »Samozavedanje«, razdela slovito tezo o dialektiki gospodarja in hlapca. Razmerje med njima je vzajemno, saj je samozavedanje pripoznano samo skozi drugo samozavedanje. V bojnem razmerju se eno od teh samozavedanj podredi in drugi se iz boja dvigne kot gospodar. Ta Heglova teza je bila vplivna kot malokatera druga: najopazneje pri Marxu, ki se je navdihoval iz slednje dialektike v svoji formulaciji zgodovinskega boja med buržoazijo in proletariatom. Kojève je kasneje opozoril, da je Marx iz Heglove enačbe izpustil ključni moment, saj je vednost/resnica na strani hlapca/proletariata. Ta zareza, ki je vplivala na velike filozofske mislece, je prišla ravno ob pravem času. Struktura gospostva se je po francoski revoluciji radikalno spremenila. Nove družbene strukture so zahtevale drugačno gospostvo. Vse do Freuda, ki je bil priča poslednjemu »pravemu« monarhu, Francu Jožefu, so zadnje močne očetovske figure postopoma izgubile moč. Z izgubljanjem klasičnih avtoritet se je spreminjala družbena struktura. Ob populizmu v politiki je nastopila tudi mediatizacija družbe, ki pa je v moderni umetnosti dobila svoj antipod.

Ključne besede: dialektika, dominacija, gospostvo, Hegel, mediatizacija, modernost

Luka Savić (r. 1990, Ljubljana) je umetnik in filozof. Po končanem študiju na Akademiji za vizualne umetnosti (AVA) se je študijsko izpopolnjeval na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in na Univerzi za uporabne umetnosti na Dunaju. Razstavlja v Sloveniji in po svetu, med drugim je svoja dela predstavil na 31. grafičnem bienalu, na rezidenci Mahler & LeWitt Studios v Spoletu in v letu 2020 na samostojni razstavi v galeriji Škuc. Redno predava in piše članke o temah na stičišču umetnosti in filozofije. Nedavno je v akademskih zbornikih objavil dva članka, ki raziskujeta pedagoške principe na umetniških akademijah Bauhaus in Black Mountain Collegeu.

Mladen Dolar (r. 1951, Ljubljana) je redni profesor in znanstveni svetnik na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Glavna področja njegovega raziskovanja so nemška klasična filozofija, psihoanaliza, sodobna francoska filozofija in teorija umetnosti. Od leta 2013 je gostujoči profesor na Univerzi v Chicagu, od 2015 pa profesor na European Graduate School v Švici. Poleg tega je predaval na številnih univerzah v ZDA in v Evropi, je avtor več kot 150 člankov, objavljenih v znanstvenih revijah in zbornikih. V slovenščini je izdal dvanajst knjig, od Strukture fašističnega gospostva (1982) do Bit in njen dvojnik (2017) in Uprizarjanje konceptov (2019). Med njegovimi knjižnimi publikacijami v tujini je treba posebej izpostaviti A Voice and Nothing More (MIT 2006, prevedena v devet jezikov) in Opera’s Second Death (skupaj s Slavojem Žižkom, Routledge 2001, prav tako prevedena v več jezikov). Je soustanovitelj tega, kar je postalo po svetu znano kot »ljubljanska lacanovska šola«.

Cena posamičnega intervjuja v pdf formatu je 6.00 EUR. Če ste naročnik na spletno vsebino revije Fotografija lahko dokupite dostop do vseh prispevkov na strani v pdf formatu za 24.00 EUR: Fotografija PDF dostop (Imeti morate naročnino na spletno vsebino!)

KUPI PDF: L. Savic & M. Dolar: Za figuro gospodarja stoji groznja s smrtjo – PDF
PRENESI PDF:

L. Savic & M. Dolar: Za figuro gospodarja stoji groznja s smrtjo

št. 93/94
2020
20/12/2020

eng

Intervju

Negativno mišljenje - Zgodovina fotografskega negativa kot potlačenega Drugega

Intervju z Geoffreyjem Batchenom

Geoffrey Batchen, Olena Chervonik

št. 93/94
2020
20/12/2020

13 min.

Akademiki in muzeji se običajno izogibajo dokazom o fotografski reproduktibilnosti. Gre za neželen opomin na trgovino in delo, na promiskuitetnost in razširjanje, na preobrazbo in transgresijo.

Pogovor Olene Chervonik z Geoffreyjem Batchenom o njegovih zadnjih objavljenih delih: Apparitions: Photography and Dissemination (Prikazni: Fotografija in diseminacija), ki je na police knjigarn prišla leta 2019, in Negative/Positive: A History of Photography (Negativ/Pozitiv: Zgodovina fotografije), ki bo predvidoma objavljena v drugi polovici leta 2020*. Pogovor se vrti okrog pogojev fotografske reproduktibilnosti, ponavljanj in razlik, ki so vpisani v medij že od samega nastanka. Prikazni raziskuje odnos fotografije z različnimi tiskanimi mediji v 19. stoletju, Negativ/Pozitiv pa sledi izčrpni zgodovini zmožnosti medija za razmnoževanje, ki je pogojena z odvisnostjo fotografije od funkcije negativa, ki se, kot pravi Batchen, v fotografski zgodovini kaže kot potlačeni Drugi. O fotografskem negativu se v kritični literaturi le redko razpravlja, še redkeje pa se ga reproducira ali izpostavlja v razstavnem prostoru, čeprav gre za sredstvo, ki omogoča reproduktibilnost. Batchen razmišlja o blokadi te kritične sestavine medija in predlaga, da je negativ povezan z delovanjem fotografije kot kapitalističnim modusom proizvodnje. S tem ko ne predstavljamo negativa, naturaliziramo operativno logiko kapitalizma – to stanje pa je očitno treba razburkati, tako da nagnjenost fotografije k množenju podob osvetlimo s kritičnim, razkrivajočim in potemtakem politično angažiranim žarometom.

*Geoffrey Batchen, Apparitions: Photography and Dissemination (Sydney: Power Publications, 2018); Negative/Positive: A History of Photography (London: Routledge, 2020).

Ključne besede: fotografija, kapitalizem, množenje, negativ, poblagovljenje, politika upora, reproduktibilnost

Olena Chervonik (doktorska študentka na Univerzi v Oxfordu) piše disertacijo o zgodovini fotografije in tehnologiji vida. Preden se je lotila pisanja disertacije, je zasedala več kuratorskih položajev: Filadelfijski muzej umetnosti; Izolyatsia, Platforma za kulturne pobude v Donecku v Ukrajini; Videonale, Festival za sodobno video umetnost v Kunstmuseum v Bonnu, Nemčija.

Geoffrey Batchen (diplomiral in doktoriral v Sydneyju) je profesor zgodovine umetnosti na Oddelku za zgodovino umetnosti in na Fakulteti za zgodovino na Univerzi v Oxfordu. Profesor Batchen se kot predavatelj, pisec in kurator pri delu osredotoča na zgodovino fotografije. Njegove knjižne objave obsegajo (med drugim): Goreč od želje – Zasnovanje fotografije ([1997] 2010); Each Wild Idea: Writing, Photography, History (Vsaka divja zamisel: Pisava, fotografija, zgodovina) (2001); Forget Me Not: Photography and Remembrance (Ne pozabi me: Fotografija in spomin) (2004); William Henry Fox Talbot (2008); What of Shoes: Van Gogh and Art History (Kaj pa čevlji: Van Gogh in umetnostna zgodovina) (2009); Suspending Time: Life, Photography, Death (Zamakniti čas: Življenje, fotografija, smrt) (2010); Emanations: The Art of the Cameraless Photograph (Emanacije: Umetnost fotografije brez fotoaparata) (2016); in Apparitions: Photography and Dissemination (Prikazni: Fotografija in diseminacija) (2018). Je tudi urednik publikacije Photography Degree Zero: Reflections on Roland Barthes’s Camera Lucida (Ničta stopnja fotografije: Refleksije o Cameri lucidi Rolanda Barthesa) (2009) in sourednik knjige Picturing Atrocity: Photography in Crisis (Upodabljanje grozovitosti: Fotografija v krizi) (2012).

Batchen, Geoffrey. 2018. Apparitions: Photography and Dissemination. Sydney: Power Publications.
———. 2020. Negative / Positive: A History of Photography. London: Routledge.
Batchen, Geoffrey, in Joan Fontcuberta. 2016. »Well, What Is Photography?« Correspondence, oktober / december. Dostopno tukaj.
Shaviro, Steven. 2014. »Speculative Realism – a Primer.« Texte Zur Kunst 93, št. Spekulation/Speculation: 40-51.

št. 90/91
2020
17/12/2020

eng

Intervju

Dvoumne reči

Intervju z Jasonom Fulfordom

Emina Djukić, Jason Fulford, Peter Rauch

št. 90/91
2020
17/12/2020

17 min.

Všeč mi je ta izziv, da stvari izpilim vse do nečesa, kar je enostavno in lepo. Če to deluje, plasti pomena segajo vse globlje in globlje, in v njem lahko uživaš na vseh teh ravneh.

Jason Fulford je fotograf, ki razmišlja in deluje kot pesnik: meša razmišljanja in občutja, jasne in nejasne reči, nalaga vsebine, samo zato, da jih nazadnje oklesti na najbolj nujne dele, in se izraža v obliki, ki je skoraj nekakšna igra, da zakodira sporočilo tako, da je v njem moč uživati na različnih ravneh. Fulford v umetniških delih raziskuje različne načine, kako izraziti paradigme, paradokse, neobičajne podobnosti in vse drugo, kar se mu zdi fascinantno. V odgovorih na neposredna vprašanja svoja dela opiše takole: »Snemam slike o vsakovrstnih rečeh in jih potem postavim v drug kontekst.« Na dokaj akademski način bi ga lahko opisali kot prefinjenega formalista, čigar dela imajo namen podajati sporočilo. V intervjuju z Emino Djukić in Petrom Rauchom se Fulford poglobi v postopek izdelovanja knjig, razloži metodo, ki je podlaga njegovemu ustvarjalnemu programu, proces, ki sproži postopek nastanka knjige, razliko v odnosu do podob in do besedila v knjigah, posebnosti sočasnega operiranja s podobami in besedili ter različne vloge besedila in podobe ter kako sliko uporabiti za preseganje nečesa pomenljivega.

Ključne besede: fotoknjiga, izdelava knjig, umetniška dvoumnost, uredniški proces, vizualno pripovedništvo

Emina Djukić (1982) je vizualna ustvarjalka in pedagoginja. Magisterij iz fotografije je opravila na VŠVU v Bratislavi, trenutno pa kot docentka predava na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, smer fotografija. Od 2005 do 2010 je sodelovala z Zavodom Mladinski kulturni center Medvode, kjer je bila nekaj časa tudi programska direktorica. Več let je kot mentorica sodelovala na poletni delavnici Celje Fokus in bila leta 2013 njena umetniška vodja. Od 2015 je sodelavka uredniškega odbora revije Fotografija. Trenutno se ukvarja predvsem z narativnimi možnostmi fotografije in njenim odnosom do preteklosti.

Peter Rauch je arhitekt, fotograf in predavatelj. V ustvarjalni praksi secira materijo grajenih objektov in vztraja v nasprotju dokumenta in konstrukcije. Na področju teorije raziskuje vznik mišljenja, v konstituciji objekta in vprašanje preloma v poljih umetnosti, znanosti in politike. Predava na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje ter na Oddelku za fotografijo VIST v Ljubljani.

Jason Fulford (1973) je ameriški fotograf iz Brooklyna. Njegov primarni ustvarjalni izraz so fotoknjige. S procesom urejanja knjig koščke vsakdana spreminja v besede fotografskih stavkov. Iz »najdenega« materiala sestavlja nove resničnosti. Med njegove najbolj znane fotoknjige spadajo: Raising Frogs for $$$ (2006), The Mushroom Collector (2010), Hotel Oracle (2013), Contains: 3 Books (2016), The Medium is a Mess (Medij je zmeda, 2018). Je tudi soustanovitelj neprofitne založbe J&L Books, kjer skupaj z Leanne Shapton izdajata fotoknjige drugih fotografov. Občasno kot pedagog pripravlja delavnice urejanja in fotoknjig za študente fotografije po vsem svetu.

KUPI PDF: E. Djukic & P. Rauch & J. Fulford: Dvoumne reci – PDF
PRENESI PDF:

E. Djukic & P. Rauch & J. Fulford: Dvoumne reci

arhiv

prijavi se na novice in pozive za projekte in prispevke

izdaje

za avtorje

prijavi se

prijavi se na novice in pozive za projekte in prispevke

novice