- št. 93/94
- 2020
- 20/12/2020
Čas branja: 19 min.
Tip prispevka: Intervju
Heglova razglasitev konca umetnosti ne pravi, da umetnosti ne bo več, ampak da se je iztekel določen tip njenega razumevanja. To pripada določenemu historičnemu momentu: to izreče prav takrat, ko umetnost pravzaprav prvič postane zares avtonomna.
INFO
Avtor
PDF
Zapri
Hegel v svojem najslovitejšem delu Fenomenologija duha (1807), v poglavju »Samozavedanje«, razdela slovito tezo o dialektiki gospodarja in hlapca. Razmerje med njima je vzajemno, saj je samozavedanje pripoznano samo skozi drugo samozavedanje. V bojnem razmerju se eno od teh samozavedanj podredi in drugi se iz boja dvigne kot gospodar. Ta Heglova teza je bila vplivna kot malokatera druga: najopazneje pri Marxu, ki se je navdihoval iz slednje dialektike v svoji formulaciji zgodovinskega boja med buržoazijo in proletariatom. Kojève je kasneje opozoril, da je Marx iz Heglove enačbe izpustil ključni moment, saj je vednost/resnica na strani hlapca/proletariata. Ta zareza, ki je vplivala na velike filozofske mislece, je prišla ravno ob pravem času. Struktura gospostva se je po francoski revoluciji radikalno spremenila. Nove družbene strukture so zahtevale drugačno gospostvo. Vse do Freuda, ki je bil priča poslednjemu »pravemu« monarhu, Francu Jožefu, so zadnje močne očetovske figure postopoma izgubile moč. Z izgubljanjem klasičnih avtoritet se je spreminjala družbena struktura. Ob populizmu v politiki je nastopila tudi mediatizacija družbe, ki pa je v moderni umetnosti dobila svoj antipod.
- Ključne besede: dialektika, dominacija, gospostvo, Hegel, mediatizacija, modernost
- št. 93/94
- 2020
- 20/12/2020
Čas branja: 13 min.
Akademiki in muzeji se običajno izogibajo dokazom o fotografski reproduktibilnosti. Gre za neželen opomin na trgovino in delo, na promiskuitetnost in razširjanje, na preobrazbo in transgresijo.
INFO
Avtor
Reference
PDF
Zapri
Pogovor Olene Chervonik z Geoffreyjem Batchenom o njegovih zadnjih objavljenih delih: Apparitions: Photography and Dissemination (Prikazni: Fotografija in diseminacija), ki je na police knjigarn prišla leta 2019, in Negative/Positive: A History of Photography (Negativ/Pozitiv: Zgodovina fotografije), ki bo predvidoma objavljena v drugi polovici leta 2020*. Pogovor se vrti okrog pogojev fotografske reproduktibilnosti, ponavljanj in razlik, ki so vpisani v medij že od samega nastanka. Prikazni raziskuje odnos fotografije z različnimi tiskanimi mediji v 19. stoletju, Negativ/Pozitiv pa sledi izčrpni zgodovini zmožnosti medija za razmnoževanje, ki je pogojena z odvisnostjo fotografije od funkcije negativa, ki se, kot pravi Batchen, v fotografski zgodovini kaže kot potlačeni Drugi. O fotografskem negativu se v kritični literaturi le redko razpravlja, še redkeje pa se ga reproducira ali izpostavlja v razstavnem prostoru, čeprav gre za sredstvo, ki omogoča reproduktibilnost. Batchen razmišlja o blokadi te kritične sestavine medija in predlaga, da je negativ povezan z delovanjem fotografije kot kapitalističnim modusom proizvodnje. S tem ko ne predstavljamo negativa, naturaliziramo operativno logiko kapitalizma – to stanje pa je očitno treba razburkati, tako da nagnjenost fotografije k množenju podob osvetlimo s kritičnim, razkrivajočim in potemtakem politično angažiranim žarometom.
*Geoffrey Batchen, Apparitions: Photography and Dissemination (Sydney: Power Publications, 2018); Negative/Positive: A History of Photography (London: Routledge, 2020).
- Ključne besede: fotografija, kapitalizem, množenje, negativ, poblagovljenje, politika upora, reproduktibilnost
- št. 90/91
- 2020
- 17/12/2020
Čas branja: 17 min.
Všeč mi je ta izziv, da stvari izpilim vse do nečesa, kar je enostavno in lepo. Če to deluje, plasti pomena segajo vse globlje in globlje, in v njem lahko uživaš na vseh teh ravneh.
INFO
Avtor
PDF
Zapri
Jason Fulford je fotograf, ki razmišlja in deluje kot pesnik: meša razmišljanja in občutja, jasne in nejasne reči, nalaga vsebine, samo zato, da jih nazadnje oklesti na najbolj nujne dele, in se izraža v obliki, ki je skoraj nekakšna igra, da zakodira sporočilo tako, da je v njem moč uživati na različnih ravneh. Fulford v umetniških delih raziskuje različne načine, kako izraziti paradigme, paradokse, neobičajne podobnosti in vse drugo, kar se mu zdi fascinantno. V odgovorih na neposredna vprašanja svoja dela opiše takole: »Snemam slike o vsakovrstnih rečeh in jih potem postavim v drug kontekst.« Na dokaj akademski način bi ga lahko opisali kot prefinjenega formalista, čigar dela imajo namen podajati sporočilo. V intervjuju z Emino Djukić in Petrom Rauchom se Fulford poglobi v postopek izdelovanja knjig, razloži metodo, ki je podlaga njegovemu ustvarjalnemu programu, proces, ki sproži postopek nastanka knjige, razliko v odnosu do podob in do besedila v knjigah, posebnosti sočasnega operiranja s podobami in besedili ter različne vloge besedila in podobe ter kako sliko uporabiti za preseganje nečesa pomenljivega.
- Ključne besede: fotoknjiga, izdelava knjig, umetniška dvoumnost, uredniški proces, vizualno pripovedništvo
- št. 90/91
- 2020
- 17/12/2020
Čas branja: 13 min.
Previdni moramo biti, da nostalgičnega žara ne projiciramo izključno v preteklost, kot da je magijo mogoče najti samo tam,
v našem času pa ne.
INFO
Avtor
Reference
PDF
Zapri
Geoffrey Batchen je zaradi dolgoletnega zanimanja za zgodovino zgodnje fotografije ustrezen sogovornik za razpravo o fotografski magiji. Pogovor z njim niha med magijo in realizmom, pa tudi med drugimi antonimi znotraj medija: negativ in pozitiv, analogno in digitalno. Ob upoštevanju vseh teh opozicijskih idej Batchen predlaga, da morajo teoretiki »priznati in sprejeti abstrakcije in protislovja fotografije«. Različna protislovja v teoriji in zgodovini fotografije so tako ključna tematika v pogovoru z njim. Pogovor je potekal tudi o indeksičnosti digitalnih fotografij. Po Batchenu lahko negativni / pozitivni sistem tradicionalne fotografije primerjamo z binarno kodo digitalnih slik, ki »torej temelji na isti opozicijski logiki, ki je ustvarila analogno fotografijo – na enakem medsebojnem delovanju ene in druge plati.« Poleg tega digitalnost ne odpravlja čarobnega značaja sodobnih fotografij; v tem kontekstu Batchen omenja sposobnost takojšnjega prenosa posnetkov z enega kraja Zemlje na drugega. V zaključku Batchen razkrije nekaj podrobnosti svoje prihajajoče knjige Negative/Positive: A History of Photography.
- Ključne besede: Barthes, digitalno, indeksičnost, magija, negativ
- št. 88/89
- 2019
- 09/12/2020
Čas branja: 15 min.
Upor in protest sta v srčiki biti slehernega staroselca, še posebej v današnjih časih v Braziliji.
INFO
Avtor
Reference
PDF
Zapri
Prispevek se osredotoča na serijo Travelling Through the Territory (Potovanje skozi Teritorij), ki je nastala ob sodelovanju brazilskega fotografa Gabriela Uchide z ljudstvom Uru-eu-wau-wau. Intervju popisuje fotografovo izkušnjo življenja in sodelovanja z staroselskim amazonskim plemenom, razpravlja pa tudi o politični klimi v Braziliji in o vznemirjajočem občutku glede uničevanja Amazonije. Brazilska zgodovina se je bolj ali manj oddaljila od zgodovine avtohtonih prebivalcev, ki jih je mnogokrat marginalizirala in odrinila v pradavne čase. Nezakoniti vdori na ozemlja, grožnje s smrtjo in krivice naraščajo, k čemur prispeva tudi uničujoče govoričenje predsednika Bolsonara. Dandanes se fotografija avtohtoni populaciji, ki je neločljiva od upora in protesta, ponuja kot orodje za samoobrambo in ohranitev. Poleg fotoaparatov h kroženju informacij in nepristranskim pripovedim pripomorejo tudi v glavnem dostopen internet in pametni telefoni, ki omogočajo neposreden stik z globalnim občinstvom.
- Ključne besede: Amazonija, Brazilija, marginalni narativi, staroselci, uru-eu-wau-wau
- št. 88/89
- 2019
- 09/12/2020
Čas branja: 16 min.
Če bi lahko umetniško ustvarjanje razumeli kot astralno potovanje v vesolje, sta me študija načrtovanja in arhitekture naučila, kako se vrniti nazaj na Zemljo.
INFO
Avtor
PDF
Zapri
Javni prostor narekuje, kako živimo in kako se obnašamo, kako se socializiramo in celo kako se upiramo. Če ni skupnosti in solidarnosti, ni mesta niti civilizacije; obstaja lahko le »mestna državica« kot sodobna različica imperija, pravi Murat Germen, fotograf, najbolj znan po kritičnem pogledu na svoje rodno mesto Istanbul. V svoji verjetno najbolj znani seriji Muta-morfoze (Muta-morphosis) uporablja digitalno manipulacijo, s katero želi prikazati temačno vizijo mest v prihodnosti: stavbe, narinjene skupaj kot rezultat neprijetnega in nevarnega procesa mutacije, skoraj kot stapljanje objektov na Dalíjevi sliki. Murat Germen v svoji umetniški praksi, besedilih in predavanjih kritično obravnava čezmerno urbanizacijo, ki jo motivira kapital, ne pa človeška potreba. Med drugim je dokumentiral proteste za park Gezi, ki so razkrili očitni politični vidik upravljanja mest. Njegove fotografije je moč razumeti kot vizualni protest. Murat Germen meni, da bodo nekatere morda služile kot slikovno gradivo in dokaz urbanih zločinov, ki jih je od leta 2002, odkar je prišla na oblast, zagrešila trenutna turška vlada.
- Ključne besede: gentrifikacija, umetnost, umetnost in družbena moč, urbanizem, vizualni protest
