Hana Čeferin

Hana Čeferin (1995) je magistrska študentka umetnostne zgodovine, ki je na Filozofski fakulteti leta 2018 diplomirala iz umetnostne zgodovine in anglistike. Od leta 2015 je sodelavka Galerije Fotografije v Ljubljani, kar jo je usmerilo predvsem v raziskovanje fotografije, sodobne umetnosti in novih medijev. V tem času je sodelovala s številnimi fotografi in fotografinjami ter prispevala spremna besedila k razstavam in katalogom. Prispevke objavlja v zbornikih in revijah (Klio, Kamniški zbornik, monografija Bauhaus-Baumensch …). V svojem delu raziskuje medij fotografije skozi najrazličnejša zgodovinska obdobja in gibanja, posebej pa jo zanima eksperimentacija v fotografiji.

Kako gledati razstavo, kako jo misliti in razumeti, da lahko v njej uživamo?

Fotoknjiga Razstava avtorja Bora Cvetka je nastala kot zaključno diplomsko delo na Katedri za fotografijo Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. V njej je predstavil svoj odziv na občutke nelagodja ob razstavah sodobne umetnosti, saj se mu je pogosto zdelo, da jih ne razume ali da do njih nikoli ne pristopa pravilno. Zato je razstavo razbil na tri ključne sestavne dele: umetniška dela, prostor in obiskovalce, ter poskušal v večplastnem projektu pokazati, da kot razstavo lahko razumemo praktično karkoli, tudi izseke iz vsakdanjega življenja. Knjiga je mešanica fotografij, analognih in digitalnih, obenem pa množice spremnih elementov, kot so renderji klasičnih galerijskih prostorov – belih kock ter fotogrametrije naravnih prizorišč. Cvetko s knjigo predlaga preprostejši način razumevanja razstav, za katere ne potrebujemo pravil ali širokega znanja, pač pa kvečjemu sproščenost in malo smisla za humor. Recenzija njegove fotoknjige je nastala kot produkt pregleda knjige, obiska razstave Ponjava 2 (2022, Tobačna, Ljubljana) in pogovora z umetnikom.

Delo Letizie Battaglie je zgodba, ki govori o življenju, o poljubih, ki se dogajajo istočasno kot umori, in objemih, ki se zgodijo v skritih trenutkih miru v nenehnem bučanju južnoitalijanskega mesta, o veselju in žalosti, ki se srečata in skupaj tvorita resnico, o dolore e amore.

Razstava Letizie Battaglie v Galeriji Jakopič obsega nekaj manj od 300 del iz skoraj petdesetletnega ustvarjalnega obdobja te fotografske ikone. Battaglia je postala najbolj prepoznavna po brutalnih črno-belih fotografijah nasilja, ki ga je za seboj puščala sicilijanska mafija. Te so večinoma nastale v Palermu v sedemdesetih in osemdesetih letih, v času najhujših napadov na sodnike, tožilce in druge borce proti organiziranemu kriminalu. Fotografirala pa je tudi vse preostalo, veselje in ljubezen palermskih meščanov, ki nam šele skupaj prikažejo celostno podobo mesta, uničenega s kriminalom in mamili, a še vedno polnega upanja za lepšo prihodnost. Razstava pa tudi razkriva, kako pomembna je v odnosu do takšnih del postavitev. Z bolj ali manj neuspešnim združevanjem podobnih motivov v skupine in zanemarjanjem kronološke razporeditve se sporočilo razstave in širše razumevanje opusa Letizie Battaglie na žalost izgubi.

In kje ima znotraj vseh opisanih del svoj prostor fotografija? Humblet z raznovrstnim izborom bralca vabi, da pretrese svoja ustaljena prepričanja o tem mediju.

Fotografska knjiga Off Camera, ki jo je uredil belgijski teoretik Steven Humblet, je produkt njegove raziskovalne skupine Thinking Tools, ki jo je ustanovil na Royal Academy of Fine Arts v Antwerpnu. Knjiga ali ʻmanifestʼ, kot jo je poimenoval avtor Steven Humblet, vključuje dela 47 umetnikov, ki raziskujejo pojem fotografskega ter odnos med fotografijo, fotografom in kamero. Predstavljene projekte zaznamuje zavezanost eksperimentalnosti – od fotogramov in instalacij do 3D-tiska in digitalno manipuliranih podob, Off Camera v štirih tematsko ločenih poglavjih raziskuje potenciale fotografskega medija. Monografijo dopolnjuje spremno besedilo s pogovori urednika in nekaterih strokovnjakov s področja eksperimentalne fotografije; med njimi Marc De Blieck, Markus Kramer in Joanna Zylinska. Diskurzi o ontološkem in epistemološkem pomenu fotografije v knjigo vnesejo filozofsko podstat, ki poleg predstavljenih del poziva k ponovnemu razmisleku o definiciji fotografije.

Fotografska zgodba elemente pripovednosti vnaša subtilno in nevsiljivo, poskuša narediti vidno to, kar je nevidno – občutja in atmosferskost trenutka.

Fotoknjiga Brugnon mlade fotografinje Špele Šivic je leta 2021 izšla v samozaložbi. Knjiga odpira pogled v intimni svet avtorice. Ta v njej predstavlja serijo aktov, na katerih so portretiranke njene prijateljice. V portretih, ki obsegajo črno-bele in barvne fotografije, avtorica istočasno gradi odnos umetnice do medija, kot tudi odnos mlade ženske do ljudi, ki jo obkrožajo. Prva knjiga Špele Šivic, ki jo zaznamujeta minimalistično oblikovanje in zasanjana estetika, preizprašuje pomen osebnega prostora, s sopostavitvami sadežev in golih teles pa raziskuje pomen erotike v vizualni umetnosti in preizprašuje tradicionalno upodabljanje ženskega akta.

Fotograf in fotografija imata družbeno vlogo, ki se ne zapira vedno v svete prostore umetnosti, temveč živi med ljudmi – ko je to treba, tudi na Instagramu.

Nik Erik Neubauer spada med dokumentarne fotografe mlajše generacije, ki so se med protikoronskim zaprtjem javnega življenja pridružili javnim protestom, jih neumorno dokumentirali in fotografije objavljali na Instagramu. Njegova dela so podlaga za razmislek o vlogi dokumentarne fotografije danes ter o razlikah med objavami v tiskanih medijih in na družbenih omrežjih. Glede na porast nezaupanja v množične medije se sprašujem, ali je Instagram platforma demokratičnosti in umetniške svobode ali slabe kakovosti in zavajanja.

Besedilo: Hana Čeferin
Fotografije: Nik Erik Neubauer

V zaporedju fotografij je v ospredju fotografovo zanimanje za ezoteričnost in eksotiko, ki jo je v svoji fotografiji vseskozi poskušal pretvoriti v vizualno podobo.

Razstava Avtografija, zagonetnost, uporništvo: fotografija Božidarja Dolenca je predstavila ustvarjalno dejavnost fotografa Božidarja Dolenca v sedemdesetih, osemdesetih in devetdesetih letih preteklega stoletja. Njegovo zapuščino je Moderna galerija prevzela leta 2016. Razstava je uspešno združila raznovrstne vidike njegovega dela – originalne srebroželatinske printe Dolenčeve umetniške fotografije ter skene in posnetke motivov ljubljanske subkulture, klubske scene, punk in rock koncertov ter plesnih dogodkov. Čeprav so v recenziji izpostavljene tudi pomanjkljivosti razstave, se osredotoča predvsem na vpliv, ki ga je fotografija Božidarja Dolenca pustila na našem razumevanju umetnosti in kulture osemdesetih let prejšnjega stoletja.

Avtorji

prijavi se

prijavi se na novice in pozive za projekte in prispevke
novice

avtor: Andreas Müller-Pohle
produkcija: Cankarjev dom, kulturni in kongresni center, Ljubljana in zavod Membrana
kuratorstvo in postavitev: Jan Babnik in Nataša Ilec Kralj
kustosinja razstavnega programa Cankarjevega doma: Katja Ogrin
22. marec–14. maj 2023, Mala galerija Cankarjevega doma
Otvoritev: 22. marec ob 20. uri.

VODENI OGLEDI:

10. maj 2023 ob 13. uri, Mala galerija Cankarjevega dom (vodi Jan Babnik)
14. maj 2023, ob 11. uri (zaključek razstave), Mala galerija Cankarjevega dom (vodi Jan Babnik)

razstavljoči avtorji: Anne Noble, Ewa Doroszenko, Goran Bertok, Gorkem Ergun, Karina-Sirkku Kurz, Špela Šivic
produkcija: Cankarjev dom, kulturni in kongresni center, Ljubljana in zavod Membrana
zasnova: zavod Membrana (Jan Babnik, Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj)
kuratorstvo in postavitev: Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
kustosinja razstavnega programa Cankarjevega doma: Katarina Hergouth
19. januar–1. marec 2022, Prvo preddverje Cankarjevega doma
Otvoritev: 19. januarja ob 19. uri.

Koža, 19. januar – 1. marec 2022
Mednarodna fotografska razstava
Cankarjev dom, prvo preddverje

otvoritev: 19.1.2022 ob 19:00

avtorji: Goran Bertok, Ewa Doroszenko, Görkem Ergün, Karina-Sirkku Kurz, Anne Noble, Špela Šivic
zasnova razstave: zavod Membrana – Jan Babnik, Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
kuratorstvo: Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
produkcija: Cankarjev dom in zavod Membrana

Podaljšan rok za oddajo predlogov prispevkov (povzetki dolžine do 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 30. avgust 2021. Podaljšan rok za oddajo celotnih prispevkov na podlagi izbranih predlogov je 4. oktober 2021. Predloge pošljite prek spletnega obrazca ali se obrnite na nas prek kontaktnega obrazca in/ali naslova editors(at)membrana.org.

Podaljšan rok za oddajo predlogov prispevkov (povzetki dolžine do 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 11. junij 2021. Podaljšan rok za oddajo celotnih prispevkov na podlagi izbranih predlogov je 16. avgust 2021. Predloge pošljite prek spletnega obrazca ali se obrnite na nas prek kontaktnega obrazca in/ali naslova editors(at)membrana.org.

Prijave sprejemamo do vključno ponedeljka 26. 10. 2020 na:
elektronski naslov: info@membrana.org
in/ali
poštni naslov: Membrana, Maurerjeva 8, 1000 Ljubljana

Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 27. julij 2020. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 21. september 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.

kje: Cankarjev dom, sejna soba M3/4
kdaj: 27. februar 2020, 0b 18. uri

20. januar–1. marec 2020 / Prvo preddverje Cankarjevega doma
Otvoritev: Predstavitev na strani CD 
ČE, 30. jan 2020, ob 18.00 // Vodstvo po razstavi z Jasno Jernejšek, sokuratorko razstave, in Špelo Škulj, vizualno umetnico
ČE, 6. feb 2020, ob 18.00 // Vodstvo po razstavi z Janom Babnikom, sokuratorjem razstave, in Miho Godcem, vizualnim umetnikom
ČE, 20. feb 2020, ob 18.00 // Vodstvo po razstavi z Jasno Jernejšek, sokuratorko razstave, Miho Godcem in Valerie Wolf Gang, vizualnima umetnikoma
ČE, 27. feb 2020, ob 18.00 // Pogovor z Marion Balac, vizualno umetnico, in Jožetom Guno, docentom na Fakulteti za elektrotehniko UL

kje: Galerija Jakopič, Ljubljana, v sklopu razstave Jaka Babnik: Pigmalion
kdaj: 5. december 2019
trajanje: 18.00 – 21.00
sodelujeta: dr. Victor Burgin, dr. Ilija T. Tomanić
moderator: dr. Jan Babnik

  • 18.00: Predavanje Victorja Burgina: Kaj je kamera? Kje je fotografija?
  • 19.00: Predstavitev nove številke revije Fotografije (Kamera in aparat: Izbrani spisi Victorja Burgina) v pogovoru z umetnikom in teoretikom Victorjem Burginom in Ilijo T. Tomanićem, piscem spremne besede k slovenskemu prevodu. Pogovor bo moderiral Jan Babnik, gl. in odgovorni urednik revije Fotografija
  • 20.30: razprodaja preteklih številk revije Fotografija

Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 16. december 2019. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 16. marec 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.