Hana Čeferin

Hana Čeferin (1995) je magistrska študentka umetnostne zgodovine, ki je na Filozofski fakulteti leta 2018 diplomirala iz umetnostne zgodovine in anglistike. Od leta 2015 je sodelavka Galerije Fotografije v Ljubljani, kar jo je usmerilo predvsem v raziskovanje fotografije, sodobne umetnosti in novih medijev. V tem času je sodelovala s številnimi fotografi in fotografinjami ter prispevala spremna besedila k razstavam in katalogom. Prispevke objavlja v zbornikih in revijah (Klio, Kamniški zbornik, monografija Bauhaus-Baumensch …). V svojem delu raziskuje medij fotografije skozi najrazličnejša zgodovinska obdobja in gibanja, posebej pa jo zanima eksperimentacija v fotografiji.

In kje ima znotraj vseh opisanih del svoj prostor fotografija? Humblet z raznovrstnim izborom bralca vabi, da pretrese svoja ustaljena prepričanja o tem mediju.

Fotografska knjiga Off Camera, ki jo je uredil belgijski teoretik Steven Humblet, je produkt njegove raziskovalne skupine Thinking Tools, ki jo je ustanovil na Royal Academy of Fine Arts v Antwerpnu. Knjiga ali ʻmanifestʼ, kot jo je poimenoval avtor Steven Humblet, vključuje dela 47 umetnikov, ki raziskujejo pojem fotografskega ter odnos med fotografijo, fotografom in kamero. Predstavljene projekte zaznamuje zavezanost eksperimentalnosti – od fotogramov in instalacij do 3D-tiska in digitalno manipuliranih podob, Off Camera v štirih tematsko ločenih poglavjih raziskuje potenciale fotografskega medija. Monografijo dopolnjuje spremno besedilo s pogovori urednika in nekaterih strokovnjakov s področja eksperimentalne fotografije; med njimi Marc De Blieck, Markus Kramer in Joanna Zylinska. Diskurzi o ontološkem in epistemološkem pomenu fotografije v knjigo vnesejo filozofsko podstat, ki poleg predstavljenih del poziva k ponovnemu razmisleku o definiciji fotografije.

Fotografska zgodba elemente pripovednosti vnaša subtilno in nevsiljivo, poskuša narediti vidno to, kar je nevidno – občutja in atmosferskost trenutka.

Fotoknjiga Brugnon mlade fotografinje Špele Šivic je leta 2021 izšla v samozaložbi. Knjiga odpira pogled v intimni svet avtorice. Ta v njej predstavlja serijo aktov, na katerih so portretiranke njene prijateljice. V portretih, ki obsegajo črno-bele in barvne fotografije, avtorica istočasno gradi odnos umetnice do medija, kot tudi odnos mlade ženske do ljudi, ki jo obkrožajo. Prva knjiga Špele Šivic, ki jo zaznamujeta minimalistično oblikovanje in zasanjana estetika, preizprašuje pomen osebnega prostora, s sopostavitvami sadežev in golih teles pa raziskuje pomen erotike v vizualni umetnosti in preizprašuje tradicionalno upodabljanje ženskega akta.

Fotograf in fotografija imata družbeno vlogo, ki se ne zapira vedno v svete prostore umetnosti, temveč živi med ljudmi – ko je to treba, tudi na Instagramu.

Nik Erik Neubauer spada med dokumentarne fotografe mlajše generacije, ki so se med protikoronskim zaprtjem javnega življenja pridružili javnim protestom, jih neumorno dokumentirali in fotografije objavljali na Instagramu. Njegova dela so podlaga za razmislek o vlogi dokumentarne fotografije danes ter o razlikah med objavami v tiskanih medijih in na družbenih omrežjih. Glede na porast nezaupanja v množične medije se sprašujem, ali je Instagram platforma demokratičnosti in umetniške svobode ali slabe kakovosti in zavajanja.

Besedilo: Hana Čeferin
Fotografije: Nik Erik Neubauer

V zaporedju fotografij je v ospredju fotografovo zanimanje za ezoteričnost in eksotiko, ki jo je v svoji fotografiji vseskozi poskušal pretvoriti v vizualno podobo.

Razstava Avtografija, zagonetnost, uporništvo: fotografija Božidarja Dolenca je predstavila ustvarjalno dejavnost fotografa Božidarja Dolenca v sedemdesetih, osemdesetih in devetdesetih letih preteklega stoletja. Njegovo zapuščino je Moderna galerija prevzela leta 2016. Razstava je uspešno združila raznovrstne vidike njegovega dela – originalne srebroželatinske printe Dolenčeve umetniške fotografije ter skene in posnetke motivov ljubljanske subkulture, klubske scene, punk in rock koncertov ter plesnih dogodkov. Čeprav so v recenziji izpostavljene tudi pomanjkljivosti razstave, se osredotoča predvsem na vpliv, ki ga je fotografija Božidarja Dolenca pustila na našem razumevanju umetnosti in kulture osemdesetih let prejšnjega stoletja.

12 min.
V viktorijanski dobi so novi tehnični pripomočki so postali humanizirani, transformirani v človeške pravljične like – fotoaparat menih, teleskop velikan, mikroskop služabnik, čarobni pomočniki, ki glavnemu liku čarovnika pomagajo razkriti skrivnosti univerzuma.

Fotografska podoba je v sodobni grozljivki velikokrat uporabljena kot predmet grozljivega ali pa celo predstavlja glavnega antagonista zgodbe. Izvor takšnih upodobitev je v samem začetka izuma fotografske tehnike v 19. stoletju, ko so bile posebej priljubljene spiritualistične teorije o fotografiji, ki dušo umrlega s posebno kemijsko spojino lahko naredi vidno. Posebej slaven je primer fotografa Williama Mumlerja, ki je v Ameriki portretiral premožne svojce umrlih z njihovimi duhovi. Prepričanje, da je duša tesno povezana s fotografijo, obstaja tudi med nekaterimi ljudstvi, ki zavračajo fotografiranje, ker naj bi fotografski film fotografirancu odvzel dušo. Filmi, kot so Krog, Vsiljivci, Peeping Tom in Nevidni mož, kažejo na pogostost strašljive fotografije v žanru grozljivk in odpirajo vprašanja o razlogih za tovrstne upodobitve. Če teorija grozljivk pravi, da grozljivka s specifično ikonografijo strahu odraža obče strahove časa (na primer invazija gigantskih žuželk in mesojedih rastlin v petdesetih kot posledica ameriškega strahu pred invazijo komunizma), članek raziskuje vprašanje, ali se fotografija kot antagonist grozljivke 21. stoletja pojavlja kot univerzalni strah pred digitalno identiteto, nadzorom in krajo podobe.

Avtorji

prijavi se

prijavi se na novice in pozive za projekte in prispevke
novice

razstavljoči avtorji: Anne Noble, Ewa Doroszenko, Goran Bertok, Gorkem Ergun, Karina-Sirkku Kurz, Špela Šivic
produkcija: Cankarjev dom, kulturni in kongresni center, Ljubljana in zavod Membrana
zasnova: zavod Membrana (Jan Babnik, Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj)
kuratorstvo in postavitev: Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
kustosinja razstavnega programa Cankarjevega doma: Katarina Hergouth
19. januar–1. marec 2022, Prvo preddverje Cankarjevega doma
Otvoritev: 19. januarja ob 19. uri.

Koža, 19. januar – 1. marec 2022
Mednarodna fotografska razstava
Cankarjev dom, prvo preddverje

otvoritev: 19.1.2022 ob 19:00

avtorji: Goran Bertok, Ewa Doroszenko, Görkem Ergün, Karina-Sirkku Kurz, Anne Noble, Špela Šivic
zasnova razstave: zavod Membrana – Jan Babnik, Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
kuratorstvo: Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
produkcija: Cankarjev dom in zavod Membrana

Podaljšan rok za oddajo predlogov prispevkov (povzetki dolžine do 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 30. avgust 2021. Podaljšan rok za oddajo celotnih prispevkov na podlagi izbranih predlogov je 4. oktober 2021. Predloge pošljite prek spletnega obrazca ali se obrnite na nas prek kontaktnega obrazca in/ali naslova editors(at)membrana.org.

Podaljšan rok za oddajo predlogov prispevkov (povzetki dolžine do 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 11. junij 2021. Podaljšan rok za oddajo celotnih prispevkov na podlagi izbranih predlogov je 16. avgust 2021. Predloge pošljite prek spletnega obrazca ali se obrnite na nas prek kontaktnega obrazca in/ali naslova editors(at)membrana.org.

Prijave sprejemamo do vključno ponedeljka 26. 10. 2020 na:
elektronski naslov: info@membrana.org
in/ali
poštni naslov: Membrana, Maurerjeva 8, 1000 Ljubljana

Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 27. julij 2020. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 21. september 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.

kje: Cankarjev dom, sejna soba M3/4
kdaj: 27. februar 2020, 0b 18. uri

20. januar–1. marec 2020 / Prvo preddverje Cankarjevega doma
Otvoritev: Predstavitev na strani CD 
ČE, 30. jan 2020, ob 18.00 // Vodstvo po razstavi z Jasno Jernejšek, sokuratorko razstave, in Špelo Škulj, vizualno umetnico
ČE, 6. feb 2020, ob 18.00 // Vodstvo po razstavi z Janom Babnikom, sokuratorjem razstave, in Miho Godcem, vizualnim umetnikom
ČE, 20. feb 2020, ob 18.00 // Vodstvo po razstavi z Jasno Jernejšek, sokuratorko razstave, Miho Godcem in Valerie Wolf Gang, vizualnima umetnikoma
ČE, 27. feb 2020, ob 18.00 // Pogovor z Marion Balac, vizualno umetnico, in Jožetom Guno, docentom na Fakulteti za elektrotehniko UL

kje: Galerija Jakopič, Ljubljana, v sklopu razstave Jaka Babnik: Pigmalion
kdaj: 5. december 2019
trajanje: 18.00 – 21.00
sodelujeta: dr. Victor Burgin, dr. Ilija T. Tomanić
moderator: dr. Jan Babnik

  • 18.00: Predavanje Victorja Burgina: Kaj je kamera? Kje je fotografija?
  • 19.00: Predstavitev nove številke revije Fotografije (Kamera in aparat: Izbrani spisi Victorja Burgina) v pogovoru z umetnikom in teoretikom Victorjem Burginom in Ilijo T. Tomanićem, piscem spremne besede k slovenskemu prevodu. Pogovor bo moderiral Jan Babnik, gl. in odgovorni urednik revije Fotografija
  • 20.30: razprodaja preteklih številk revije Fotografija

Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 16. december 2019. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 16. marec 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.

Kdaj: 18. julij 2019 ob 10.00
Trajanje:
90 min
Kje: Prvo preddverje Cankarjevega doma, Prešernova cesta 10, 1000 Ljubljana (vhod iz pasaže Maximarket)
Delavnico vodita: Leopold Štefanič in Neža Ternik

Cankarjev dom – prvo preddverje, 20. 6.–25. 8. 2019
Prešernova cesta 10, 1000 Ljubljana

Spremljevalni program

Razstavo spremlja diskurzivno-izobraževalni program in izid nove številke revije Fotografija, ki tematiko instinkta in (fotografske) reprezentacije živali razširja ter interdisciplinarno povezuje z drugimi področji.

Otvoritveni dogodki: četrtek, 20. junij 2019

17.00 // Pogovor z Majo Smrekar, intermedijsko umetnico, prof. dr. Alenko Dovč, doktorico veterinarske medicine in diplomatko Evropskega kolidža za dobrobit, in dr. Blažem Mazijem, filozofom (namesto slednjega se nam bo pridružil Lenart Kučić, novinar); moderira Jasna Jernejšek, kuratorka razstave.
18.00 // Predstavitev nove številke revije Fotografija z Janom Babnikom in Ilijo T. Tomanićem urednikoma revije.
18.30 // Vodstvo po razstavi z Jasno Jernejšek, kuratorko razstave, in Danielom Szalaijem,  fotografom.
19.00 // Odprtje razstave

Delavnice in vodstva:

27. junij 2019 ob 10.00 // Delavnica interpretacije fotografije za seniorje (trajanje 90 min, Prvo preddverje Cankarjevega doma).
4. julij 2019 ob 15.00 // Vodstvo po razstavi
11. julij ob 17.00 2019
// Vodstvo po razstavi
18. julij 2019 ob 10.00 
// Delavnica interpretacije fotografije za otroke (trajanje 90 min, začetek ob 10.00 v Prirodoslovnem muzeju z ogledom dioram, nadaljevanje ob 11.00 v Prvem preddverju Cankarjevega doma). V sodelovanju s Prirodoslovnim muzejem Slovenije.

Obrazstavni program se izvaja v okviru javnega razpisa Projektno delo z negospodarskim in neprofitnim sektorjem – Študentski inovativni projekti za družbeno korist, ki je namenjen vključevanju študentov različnih študijskih smeri v organizacijo in izvedbo večjega družbenoangažiranega kulturnega dogodka ter njihovemu povezovanju tako z večjimi kulturnimi institucijami (Cankarjev dom) kot z manjšimi nevladnimi organizacijami (zavod Membrana). Projekt financirata Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije ter Evropski socialni sklad Evropske unije.

Naše spletno mesto uporablja piškotke za izboljšanje naših storitev. Kot uporabnik se morate strinjati z uporabo in sprejeti naše pogoje. Trenutno uporabljamo samo piškotke, ki so potrebni za normalno delovanje spletne strani. Za več informacij obiščite naš pravilnik o zasebnosti in pogoje storitev. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporabljamo, si oglejte spodnji seznam.

Ta piškotek je nujen za aplikacije PHP. Piškotek se uporablja za shranjevanje in identifikacijo edinstvenega ID-ja uporabniške seje za namen upravljanja uporabniške seje na spletnem mestu. Piškotek je sejni piškotek in se izbriše, ko so vsa okna brskalnika zaprta.

Strinjam se z uporabo piškotkov, strinjam se s pogoji storitve in pravilnikom o zasebnosti in želim še naprej uporabljati spletno stran.