- št. -
- 2022
- 08/11/2022
9 min.
Hana Čeferin (1995) je magistrska študentka umetnostne zgodovine, ki je na Filozofski fakulteti leta 2018 diplomirala iz umetnostne zgodovine in anglistike. Od leta 2015 je sodelavka Galerije Fotografije v Ljubljani, kar jo je usmerilo predvsem v raziskovanje fotografije, sodobne umetnosti in novih medijev. V tem času je sodelovala s številnimi fotografi in fotografinjami ter prispevala spremna besedila k razstavam in katalogom. Prispevke objavlja v zbornikih in revijah (Klio, Kamniški zbornik, monografija Bauhaus-Baumensch …). V svojem delu raziskuje medij fotografije skozi najrazličnejša zgodovinska obdobja in gibanja, posebej pa jo zanima eksperimentacija v fotografiji.
Fotoknjiga Razstava avtorja Bora Cvetka je nastala kot zaključno diplomsko delo na Katedri za fotografijo Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. V njej je predstavil svoj odziv na občutke nelagodja ob razstavah sodobne umetnosti, saj se mu je pogosto zdelo, da jih ne razume ali da do njih nikoli ne pristopa pravilno. Zato je razstavo razbil na tri ključne sestavne dele: umetniška dela, prostor in obiskovalce, ter poskušal v večplastnem projektu pokazati, da kot razstavo lahko razumemo praktično karkoli, tudi izseke iz vsakdanjega življenja. Knjiga je mešanica fotografij, analognih in digitalnih, obenem pa množice spremnih elementov, kot so renderji klasičnih galerijskih prostorov – belih kock ter fotogrametrije naravnih prizorišč. Cvetko s knjigo predlaga preprostejši način razumevanja razstav, za katere ne potrebujemo pravil ali širokega znanja, pač pa kvečjemu sproščenost in malo smisla za humor. Recenzija njegove fotoknjige je nastala kot produkt pregleda knjige, obiska razstave Ponjava 2 (2022, Tobačna, Ljubljana) in pogovora z umetnikom.
Hana Čeferin (1995) je diplomirana anglistka in umetnostna zgodovinarka ter magistra umetnostne zgodovine. Od leta 2015 je sodelavka Galerije Fotografije v Ljubljani, kjer dela s slovenskimi in tujimi umetniki. Od leta 2021 je urednica revije za sodobno umetnost ETC. in direktorica istoimenskega zavoda. Kot samostojna kuratorka je doslej sodelovala med drugim z Galerijo Prešernovih nagrajencev Kranj, Cankarjevim domom, Galerijo Škuc in Narodno galerijo. Je ena izmed treh izbranih kuratorjev sedme edicije švicarskega fotografskega festivala Alt.+1000, ki se bo odvil jeseni 2023. Kritiške in umetnostnozgodovinske prispevke redno objavlja v zbornikih in revijah, kot sta Likovne besede in Membrana/Fotografija. Med letoma 2020 in 2022 je bila udeleženka šole za kuratorske prakse in kritiško pisanje Svet umetnosti, ki poteka v okviru SCCA Ljubljana. Živi na Dunaju, kjer dela v kuratorskem oddelku Kunsthalle Wien.
Bor Cvetko (1998) je vizualni umetnik in fotograf. Dodiplomski študij oblikovanja vizualnih komunikacij, smer fotografija, je zaključil na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje (2021) ter za diplomsko delo Razstava in njen odnos do fotografije prejel priznanje Univerze v Ljubljani. Leta 2022 je začel magistrski študij fotografije v Lozani na Ecole cantonale d’art de Lausanne (ECAL). Kot nadaljevanje diplomskega dela je v samozaložbi izdal fotoknjigo Razstava (2022). Njegova dela so bila predstavljena na skupinskih razstavah v ljubljanskih galerijah Aksioma in DobraVaga ter na razstavah Ponjava (2021) in Ponjava 2 (2022).
Razstava Letizie Battaglie v Galeriji Jakopič obsega nekaj manj od 300 del iz skoraj petdesetletnega ustvarjalnega obdobja te fotografske ikone. Battaglia je postala najbolj prepoznavna po brutalnih črno-belih fotografijah nasilja, ki ga je za seboj puščala sicilijanska mafija. Te so večinoma nastale v Palermu v sedemdesetih in osemdesetih letih, v času najhujših napadov na sodnike, tožilce in druge borce proti organiziranemu kriminalu. Fotografirala pa je tudi vse preostalo, veselje in ljubezen palermskih meščanov, ki nam šele skupaj prikažejo celostno podobo mesta, uničenega s kriminalom in mamili, a še vedno polnega upanja za lepšo prihodnost. Razstava pa tudi razkriva, kako pomembna je v odnosu do takšnih del postavitev. Z bolj ali manj neuspešnim združevanjem podobnih motivov v skupine in zanemarjanjem kronološke razporeditve se sporočilo razstave in širše razumevanje opusa Letizie Battaglie na žalost izgubi.
Hana Čeferin (1995) je magistrska študentka umetnostne zgodovine, ki je na Filozofski fakulteti leta 2018 diplomirala iz umetnostne zgodovine in anglistike. Od leta 2015 je sodelavka Galerije Fotografije v Ljubljani, kar jo je usmerilo predvsem v raziskovanje fotografije, sodobne umetnosti in novih medijev. V tem času je sodelovala s številnimi fotografi in fotografinjami ter prispevala spremna besedila k razstavam in katalogom. Prispevke objavlja v zbornikih in revijah (Klio, Kamniški zbornik, monografija Bauhaus-Baumensch …). V svojem delu raziskuje medij fotografije skozi najrazličnejša zgodovinska obdobja in gibanja, posebej pa jo zanima eksperimentacija v fotografiji.
Letizia Battaglia (1935–2022), revolucionarka po slogu in vsebini, je svoje delo dojemala kot manifest, s katerim je svoja prepričanja podajala na neposreden, resničen, poetičen in kultiviran način ter s tem revolucionirala vlogo fotografske kronike. Metoda in pogled Letizie Battaglia sta bila selektivna, zaradi svojih subjektov je postala kontroverzen mit v svetu fotografije, saj so jo vselej pritegnile realne in neposredne podobe. Njeno življenje je zaznamovala gorečnost, ki jo je usmerila v družbeni angažma.
Fotografska knjiga Off Camera, ki jo je uredil belgijski teoretik Steven Humblet, je produkt njegove raziskovalne skupine Thinking Tools, ki jo je ustanovil na Royal Academy of Fine Arts v Antwerpnu. Knjiga ali ʻmanifestʼ, kot jo je poimenoval avtor Steven Humblet, vključuje dela 47 umetnikov, ki raziskujejo pojem fotografskega ter odnos med fotografijo, fotografom in kamero. Predstavljene projekte zaznamuje zavezanost eksperimentalnosti – od fotogramov in instalacij do 3D-tiska in digitalno manipuliranih podob, Off Camera v štirih tematsko ločenih poglavjih raziskuje potenciale fotografskega medija. Monografijo dopolnjuje spremno besedilo s pogovori urednika in nekaterih strokovnjakov s področja eksperimentalne fotografije; med njimi Marc De Blieck, Markus Kramer in Joanna Zylinska. Diskurzi o ontološkem in epistemološkem pomenu fotografije v knjigo vnesejo filozofsko podstat, ki poleg predstavljenih del poziva k ponovnemu razmisleku o definiciji fotografije.
Hana Čeferin (1995) je magistrska študentka umetnostne zgodovine, ki je na Filozofski fakulteti leta 2018 diplomirala iz umetnostne zgodovine in anglistike. Od leta 2015 je sodelavka Galerije Fotografije v Ljubljani, kar jo je usmerilo predvsem v raziskovanje fotografije, sodobne umetnosti in novih medijev. V tem času je sodelovala s številnimi fotografi in fotografinjami ter prispevala spremna besedila k razstavam in katalogom. Prispevke objavlja v zbornikih in revijah (Klio, Kamniški zbornik, monografija Bauhaus-Baumensch …). V svojem delu raziskuje medij fotografije skozi najrazličnejša zgodovinska obdobja in gibanja, posebej pa jo zanima eksperimentacija v fotografiji.
Fotoknjiga Brugnon mlade fotografinje Špele Šivic je leta 2021 izšla v samozaložbi. Knjiga odpira pogled v intimni svet avtorice. Ta v njej predstavlja serijo aktov, na katerih so portretiranke njene prijateljice. V portretih, ki obsegajo črno-bele in barvne fotografije, avtorica istočasno gradi odnos umetnice do medija, kot tudi odnos mlade ženske do ljudi, ki jo obkrožajo. Prva knjiga Špele Šivic, ki jo zaznamujeta minimalistično oblikovanje in zasanjana estetika, preizprašuje pomen osebnega prostora, s sopostavitvami sadežev in golih teles pa raziskuje pomen erotike v vizualni umetnosti in preizprašuje tradicionalno upodabljanje ženskega akta.
Hana Čeferin (1995) je magistrska študentka umetnostne zgodovine, ki je na Filozofski fakulteti leta 2018 diplomirala iz umetnostne zgodovine in anglistike. Od leta 2015 je sodelavka Galerije Fotografije v Ljubljani, kar jo je usmerilo predvsem v raziskovanje fotografije, sodobne umetnosti in novih medijev. V tem času je sodelovala s številnimi fotografi in fotografinjami ter prispevala spremna besedila k razstavam in katalogom. Prispevke objavlja v zbornikih in revijah (Klio, Kamniški zbornik, monografija Bauhaus-Baumensch …). V svojem delu raziskuje medij fotografije skozi najrazličnejša zgodovinska obdobja in gibanja, posebej pa jo zanima eksperimentacija v fotografiji.
Špela Šivic (1998) je mlada slovenska fotografinja. Ob šolanju na VIST-u v Ljubljani svoje znanje fotokemije in različnih procesov v temnici izpopolnjuje pri fotografu Petru Fettichu, ki v zadnjem letu deluje v okviru kolektiva Kela. Tretji letnik študija se je odločila preživeti v Bariju na Accademia di Belle Arti di Bari. Ustvarja v analogni tehniki, svoja dela pa občasno dopolnjuje še z drugimi likovnimi izraznimi sredstvi ter tako vsebinsko kot oblikovno raziskuje, kako trenutek, ki se je zgodil pred objektivom, čim bolj pristno upodobiti v končni obliki. Februarja 2021 je izdala svojo prvo fotografsko knjigo z naslovom Brugnon, septembra pa sta skupaj z Jakom Mojškercem na ogled postavila razstavo MOMCI and Some Other More or Less Related Things.
Pdf formati recenzij so dostopni samo naročnikom na vse Pdf-je ( Fotografija PDF dostop ). Online vsebina je pa prosto dostopna.
Nik Erik Neubauer spada med dokumentarne fotografe mlajše generacije, ki so se med protikoronskim zaprtjem javnega življenja pridružili javnim protestom, jih neumorno dokumentirali in fotografije objavljali na Instagramu. Njegova dela so podlaga za razmislek o vlogi dokumentarne fotografije danes ter o razlikah med objavami v tiskanih medijih in na družbenih omrežjih. Glede na porast nezaupanja v množične medije se sprašujem, ali je Instagram platforma demokratičnosti in umetniške svobode ali slabe kakovosti in zavajanja.
Besedilo: Hana Čeferin
Fotografije: Nik Erik Neubauer
Hana Čeferin (1995) je diplomirana anglistka in umetnostna zgodovinarka, ki zaključuje magisterij iz umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti. Od leta 2015 je sodelavka Galerije Fotografije v Ljubljani in deluje tudi kot samostojna kuratorka. Med drugim je kurirala razstave v galeriji Škuc in Layerjevi hiši. Svoje prispevke redno objavlja v zbornikih in revijah. V svojem delu raziskuje medij fotografije v najrazličnejših zgodovinskih obdobjih in gibanjih, posebej pa jo zanima eksperimentiranje v fotografiji.
Nik Erik Neubauer (1994) je vizualni umetnik in fotograf iz Ljubljane. Diplomiral je iz fotografije na VIST – Oddelku za fotografijo (2017) in magistriral na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani (2021). Bil je finalist izborov Balkan Photo Award (2017), Malta International Photo Award (2018), Brussels Street Photography Festival (2019) in natečaja Drugačni svetovi (2020). Je večkratni nagrajenec natečaja Rovinj Photodays (2018, 2020). V letu 2020 je prejel nagrado za najboljšo fotografijo glasbenega dogodka na Festivalu Tresk. V letu 2021 je bil nominiran za Leica Oscar Barnack Newcomer Award, revija GUP Magazine pa ga je na izboru Fresh Eyes uvrstila med najperspektivnejše evropske fotografe.
Razstava Avtografija, zagonetnost, uporništvo: fotografija Božidarja Dolenca je predstavila ustvarjalno dejavnost fotografa Božidarja Dolenca v sedemdesetih, osemdesetih in devetdesetih letih preteklega stoletja. Njegovo zapuščino je Moderna galerija prevzela leta 2016. Razstava je uspešno združila raznovrstne vidike njegovega dela – originalne srebroželatinske printe Dolenčeve umetniške fotografije ter skene in posnetke motivov ljubljanske subkulture, klubske scene, punk in rock koncertov ter plesnih dogodkov. Čeprav so v recenziji izpostavljene tudi pomanjkljivosti razstave, se osredotoča predvsem na vpliv, ki ga je fotografija Božidarja Dolenca pustila na našem razumevanju umetnosti in kulture osemdesetih let prejšnjega stoletja.
Hana Čeferin (1995) je diplomirana anglistka in umetnostna zgodovinarka, ki zaključuje magisterij iz umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti. Od leta 2015 je sodelavka Galerije Fotografije v Ljubljani in deluje tudi kot samostojna kuratorka. Med drugim je kurirala razstave v galeriji Škuc in Layerjevi hiši. Svoje prispevke redno objavlja v zbornikih in revijah. V svojem delu raziskuje medij fotografije v najrazličnejših zgodovinskih obdobjih in gibanjih, posebej pa jo zanima eksperimentiranje v fotografiji.
Božidar Dolenc (1950–2008) je bil po izobrazbi kemijski tehnik. Do leta 1982 je bil zaposlen v Leku, nato se je posvetil izključno fotografiji. Bil je član Foto-kino kluba Lek, Fotogrupe ŠOLT in fotografske sekcije Društva oblikovalcev Slovenije. Prvič je samostojno razstavljal leta 1980, večji pregledni razstavi njegovih del sta bili na ogled v ljubljanski Mestni galeriji v letih 1993 in 2000. Bil je eden od pobudnikov za nastanek fotografske revije Fotografija in v letih 1997 in 1998 njen glavni urednik. Njegova dela so bila vključena v številne skupinske razstave. Prejel je več nagrad in priznanj. Avtografija, zagonetnost, uporništvo: fotografija Božidarja Dolenca (1950‒2008) je bila Dolenčeva prva obsežnejša posthumna razstava, ki je nastala na osnovi njegove leta 2016 pridobljene fotografske zapuščine Moderni galeriji v Ljubljani.
“Vsaka slika preteklosti, ki je sedanjost ne prepozna kot eno lastnih skrbi, grozi, da bo nepovratno izginila.”
Ⓒ 2021 Membrana - Vse pravice pridržane
avtor: Andreas Müller-Pohle
produkcija: Cankarjev dom, kulturni in kongresni center, Ljubljana in zavod Membrana
kuratorstvo in postavitev: Jan Babnik in Nataša Ilec Kralj
kustosinja razstavnega programa Cankarjevega doma: Katja Ogrin
22. marec–14. maj 2023, Mala galerija Cankarjevega doma
Otvoritev: 22. marec ob 20. uri.
VODENI OGLEDI:
10. maj 2023 ob 13. uri, Mala galerija Cankarjevega dom (vodi Jan Babnik)
14. maj 2023, ob 11. uri (zaključek razstave), Mala galerija Cankarjevega dom (vodi Jan Babnik)
razstavljoči avtorji: Anne Noble, Ewa Doroszenko, Goran Bertok, Gorkem Ergun, Karina-Sirkku Kurz, Špela Šivic
produkcija: Cankarjev dom, kulturni in kongresni center, Ljubljana in zavod Membrana
zasnova: zavod Membrana (Jan Babnik, Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj)
kuratorstvo in postavitev: Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
kustosinja razstavnega programa Cankarjevega doma: Katarina Hergouth
19. januar–1. marec 2022, Prvo preddverje Cankarjevega doma
Otvoritev: 19. januarja ob 19. uri.
Koža, 19. januar – 1. marec 2022
Mednarodna fotografska razstava
Cankarjev dom, prvo preddverje
otvoritev: 19.1.2022 ob 19:00
avtorji: Goran Bertok, Ewa Doroszenko, Görkem Ergün, Karina-Sirkku Kurz, Anne Noble, Špela Šivic
zasnova razstave: zavod Membrana – Jan Babnik, Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
kuratorstvo: Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
produkcija: Cankarjev dom in zavod Membrana
Podaljšan rok za oddajo predlogov prispevkov (povzetki dolžine do 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 30. avgust 2021. Podaljšan rok za oddajo celotnih prispevkov na podlagi izbranih predlogov je 4. oktober 2021. Predloge pošljite prek spletnega obrazca ali se obrnite na nas prek kontaktnega obrazca in/ali naslova editors(at)membrana.org.
Podaljšan rok za oddajo predlogov prispevkov (povzetki dolžine do 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 11. junij 2021. Podaljšan rok za oddajo celotnih prispevkov na podlagi izbranih predlogov je 16. avgust 2021. Predloge pošljite prek spletnega obrazca ali se obrnite na nas prek kontaktnega obrazca in/ali naslova editors(at)membrana.org.
Prijave sprejemamo do vključno ponedeljka 26. 10. 2020 na:
elektronski naslov: info@membrana.org
in/ali
poštni naslov: Membrana, Maurerjeva 8, 1000 Ljubljana
Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 27. julij 2020. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 21. september 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.
kje: Cankarjev dom, sejna soba M3/4
kdaj: 27. februar 2020, 0b 18. uri
20. januar–1. marec 2020 / Prvo preddverje Cankarjevega doma
Otvoritev: Predstavitev na strani CD
ČE, 30. jan 2020, ob 18.00 // Vodstvo po razstavi z Jasno Jernejšek, sokuratorko razstave, in Špelo Škulj, vizualno umetnico
ČE, 6. feb 2020, ob 18.00 // Vodstvo po razstavi z Janom Babnikom, sokuratorjem razstave, in Miho Godcem, vizualnim umetnikom
ČE, 20. feb 2020, ob 18.00 // Vodstvo po razstavi z Jasno Jernejšek, sokuratorko razstave, Miho Godcem in Valerie Wolf Gang, vizualnima umetnikoma
ČE, 27. feb 2020, ob 18.00 // Pogovor z Marion Balac, vizualno umetnico, in Jožetom Guno, docentom na Fakulteti za elektrotehniko UL
kje: Galerija Jakopič, Ljubljana, v sklopu razstave Jaka Babnik: Pigmalion
kdaj: 5. december 2019
trajanje: 18.00 – 21.00
sodelujeta: dr. Victor Burgin, dr. Ilija T. Tomanić
moderator: dr. Jan Babnik
Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 16. december 2019. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 16. marec 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.