- št. -
- 2023
- 18/07/2023
21 min.
Urška Savič (1992) je fotografinja, kritičarka in novinarka na področju kulture ter ustvarjalka radijskih oddaj. Diplomirala je leta 2014 na praškem FAMU, kjer se je ukvarjala s tematikami kolaža in fotomontaže, magistrirala pa na ljubljanskem ALUO (2020), kjer se je na Oddelku za kiparstvo osredotočala na prekomerno dokumentacijo in arhivarsko prakso v sodobni umetnosti. Med študijsko izmenjavo je delovala na lokalni sceni v Portu, Portugalska (2017–18), kot rezidenčna umetnica KC Tobačna je bila povabljena v Centre for Digital Arts in Holon, Izrael (2015), in opravila pripravništvo v muzeju Peggy Guggenheim v Benetkah, Italija (2015). Med letoma 2015 in 2019 je bila del kolektiva Modri kot v Avtonomni tovarni Rog v Ljubljani. Od leta 2017 dalje je sodelavka redakcije za kulturo in humanistične vede na Radiu Študent, kjer je z letom 2019 pričela voditi odprto radijsko umetniško-teoretsko raziskovalno platformo R A D A R. V raziskovalnem delu se trenutno ukvarja s konceptom arhiva, obsesivnega kopičenja in izvori sodobne obdelave podatkov.
Dekodiranje odpornosti (Decoding Resilience) je bila razstava, odprta 23. maja 2023 v sklopu majskega cikla festivala Mesto žensk. Njene avtorice Samar Zughool, Behnaz Aliesfahanipour, Safa Saad in Sammar Al Kerawe so članice skupine SIDE. Ime skupine je kratica za solidarnost v vsakodnevnih prizadevanjih (Solidarity in Daily Effort). Razstava v prostorih Centra kulture Španski borci v Ljubljani je bila le zaključna faza performativnega popotovanja, v kateri so predstavile fotografsko dokumentacijo ter izsledke skupnih razmislekov in javnih delavnic. Izvirna akcija, na kateri je Dekodiranje odpornosti slonelo, je bila namreč ulična performativna intervencija, v kateri so Samar, Behnaz in Sammar v modrih delavskih oblekah mimoidočim ponujale storitev čiščenja čevljev, Safa pa je bila zunanja opazovalka. Po opravljenem delu so sprejele prostovoljne prispevke in očiščene čevlje fotografirale. Na fotografije so kasneje intervenirale na podlagi interakcij, ki so se med čiščenjem dogajale, in občutij med temi in kasnejšimi refleksijami. Skupina SIDE je z večplastnim procesom dekodiranja odpornosti predvsem zastavila vprašanje, kako pravzaprav želimo razumeti skupnostno ustvarjanje. Na podlagi izkušenj, ki so v sodelovalne procese soustvarjanja prinesle vnaprej določeno hierarhijo, in ne dejanskih sprememb, tako predlagajo dekodiranje odpornosti kot model, kako ustvarjati medsebojno. Med pogovorom so predstavile, kaj jih je spodbudilo, da so se lotile projekta, ki se dotika razgaljanja dinamik moči med tujci in lokalnim prebivalstvom ter nagovarja položaj žensk znotraj njih, in teoretična izhodišča na podlagi katerih razmišljajo o skupnostnem delovanju na področju sodobne umetnosti.
Urška Savič (1992) je fotografinja, piska in novinarka na področju kulture ter ustvarjalka radijskih oddaj in zvočnih pokrajin. Leta 2014 je diplomirala iz fotografije na FAMU v Pragi, kjer se je ukvarjala s tematikami kolaža in fotomontaže, magistrirala pa na ALUO (2020) v Ljubljani, kjer se je na oddelku za kiparstvo osredotočala na obsesivno dokumentacijo in arhivarsko prakso v sodobni umetnosti. Kot samozaposlena v kulturi sodeluje z različnimi publikacijami in soustvarja večmedijske projekte.
Samar Zughool (1986) je raziskovalka in performativna umetnica, ki se ukvarja predvsem s skupnostnimi oblikami ustvarjanja. V svojem delu se osredotoča na dekonstrukcijo družbene komunikacije in vsiljenih binarizmov. Objavlja kratke politične analize, strokovna gradiva in študije primerov, ki temeljijo na participatornih raziskovalnih metodah na evropskih in mednarodnih platformah, kot so Global Action against Poverty, evropska kampanja Faces of Migration, evropska mreža Political Foundations, ENoP in Fundacija Anna Lindh za evro-sredozemski dialog v Sloveniji. Je soustanoviteljica skupine SIDE, ustanoviteljica društva za raziskovanje in umetnost Reka si ter izvajalka projektov Zavoda Povod.
Behnaz Aliesfahanipour (1984) je aktivistka za človekove pravice, mladinska delavka in vizualna umetnica. Zaradi aktivizma na področju pravic žensk je morala zapustiti Iran. Kot prostovoljka trenutno sodeluje z različnimi slovenskimi organizacijami, kot so Slovenska filantropija v Mariboru, Rdeči križ in Zavod Diaspora Maribor. V okviru Zavoda Povod se ukvarja z medkulturnim učenjem in trajnostnim razvojem ter sodeluje pri mednarodnih programih, kot sta WomIN Creative Power in Faces of Migration.
Safa Saad (1996) se je rodila v Bagdadu, ki ga je zaradi vojne z družino zapustila pri desetih letih. Kmalu zatem je odkrila, da je nadarjena za risanje, kar je uporabila za odkrivanje lastne identitete v povezavi s pojmi vojne, migracij in integracije. Risbe uporablja za sporočanje svojih občutkov o družbenih vprašanjih ter z njimi zagovarja medkulturno razumevanje in vključevanje. Kot prostovoljka je sodelovala z različnimi organizacijami v Sloveniji, kjer je svoj čas posvetila pomoči novim prišlekom na njihovi integracijski poti s prevajanjem iz arabščine v slovenščino. Sodeluje z Zavodom Povod kot ilustratorka, prevajalka in raziskovalna asistentka.
Sammar Al Kerawe (1984) je po poklicu frizerka, sicer pa je aktivna tudi v različnih socialnih programih v Sloveniji. Uči se slovenščine in je pridobila licenco za turistično vodnico. Zavzeto se zavzema za enakost spolov in pravice žensk. Diskriminacija na podlagi spola je eden od glavnih razlogov, zaradi katerih je morala zapustiti svoj rojstni kraj v Iraku in oditi v Slovenijo. Sanja o vključujočem svetu z enakimi pravicami in pravičnostjo za vse.
Pogovor z Joštom Frankom se kronološko posveti razvoju njegove fotografske in umetniške prakse. Franko že od vsega začetka pristopa k izbranim tematikam dolgoročno, zanimajo pa ga margina in zgodbe skupin ali posameznikov, ki jih prve strani časopisov rade spregledajo. Ob razglabljanju o prvih projektih in izkušnjah z novinarskimi agencijami preidemo v razmisleke o položaju avtorja in subjekta, njunem medsebojnem povezovanju in skupnostnem načinu ustvarjanja. Glavna tema njegovega raziskovanja so v zadnjem desetletju postale migracije oziroma posledice, ki jih prinese vojna tistim območjem, kjer pustoši, pa niso takoj vidne. Franko je spomladi 2023 postal prvi slovenski (in tudi evropski) avtor, ki je prejel štipendijo The Aftermath Project. Ameriška organizacija se posveča ravno povojnim območjem in posledicam, ki jih konflikti pustijo z seboj. Poleg terenskega dela je aktiven tudi kot pedagog, saj predava na oddelku za fotografijo na VIST v Ljubljani. Svoje raziskovalno delo, ki vključuje participatorne tehnike sodelovanja v obliki delavnic in skupnostnega ustvarjanja v mediju časopisa, opravlja v sklopu doktorskega študija na Univerzi uporabnih umetnosti na Dunaju.
Urška Savič (1992) je predvsem piska, včasih fotografinja, sicer pa kritičarka in novinarka na področju kulture ter ustvarjalka radijskih oddaj in zvočnih pokrajin. Leta 2014 je diplomirala iz fotografije na praškem FAMU, kjer se je ukvarjala s tematikami kolaža in fotomontaže, magistrirala pa na ljubljanskem ALUO (2020), kjer se je na oddelku za kiparstvo osredotočala na obsesivno dokumentacijo in arhivarsko prakso v sodobni umetnosti. Kot samozaposlena v kulturi sodeluje z različnimi publikacijami in soustvarja večmedijske projekte.
Jošt Franko (1993) je fotograf in vizualni umetnik, ki dolgoročno raziskuje zgodbe skupin in posameznikov z družbenega obrobja. Za svoje delo je prejel mnoge nagrade in štipendije. Letos spomladi se je uvrstil med prejemnike ameriške štipendije The Aftermath Project, pred tem pa je bil večkratni prejemnik Pulitzerjevega sklada, TED Fellowshipa in dvakratni finalist nagrade Langor-Taylor. Njegove fotografije so bile objavljene v priznanih medijih (revija Time, The New Yorker, The Nation …) ter razstavljene na pomembnih lokalnih in mednarodnih prizoriščih (Muzej sodobne umetnosti Metelkova +MSUM, Finski muzej fotografije, Newyorški fotofestival …). Na VIST v Ljubljani predava fotografijo in je doktorski študent na Univerzi uporabnih umetnosti na Dunaju.
Ob menjavi političnega sistema v državah za železno zaveso, so se nekateri arhivi odprli, medtem ko vsebina drugih ni nikoli postala del javnega spomina. Indrė Šerpetytė je v avtorski knjigi (1944 – 1991) Bivše stavbe NKVD – MVD – MGB – KGB nadgradila obstoječ, a neobjavljen seznam stavb, ki jih je v času hladne vojne uporabljala tajna policija Sovjetske zveze. Poleg terenskih ter zgodovinskih posnetkov obravnavanih stavb, objavljenih v obliki avtoričinih zapiskov, je glavni del knjige namenjen studijskih fotografijam lesenih miniatur, katerih večina je že izginila iz njihovih dejanskih lokacij. Miniatura ustvarjena po fotografiji in fotografija ustvarjena po miniaturi, gledalčevo pozornost preusmeri na vlogo večkratne interpretacije posameznikov znotraj formiranja skupne zgodovine.
Urška Savič (1992) je predvsem piska, včasih fotografinja, sicer pa kritičarka in novinarka na področju kulture ter ustvarjalka radijskih oddaj. Leta 2014 je diplomirala je iz fotografije na praškem FAMU, kjer se je ukvarjala s tematikami kolaža in fotomontaže, magistrirala pa na ljubljanskem ALUO (2020), kjer se je na oddelku za kiparstvo osredotočala na obsesivno dokumentacijo in arhivarsko prakso v sodobni umetnosti. Kot samozaposlena v kulturi sodeluje z različnimi publikacijami ter soustvarja večmedijske projekte.
Indrė Šerpetytė (1983) je umetnica, ki prihaja iz Litve in živi ter ustvarja v Londonu. V Angliji je tudi končala študij fotografije na Univerzi v Brightonu ter magistrirala na Royal College of Art. V svojem delu se posveča raziskovanju zgodovine in spomina ter njunega prepleta med osebno in družbeno obliko. Iz distance nagovarja vpliv politike in interpretacije zgodovine na osebne zgodbe posameznikov. Poleg medija fotografije uporablja tudi instalacijo in kiparske elemente ter zvočne in video posnetke. Do sedaj je izdala tri avtorske monografije.
Ob praznovanju 30. obletnice žametne revolucije na Češkem je komemoracija tega pomembnega zgodovinskega dogodka potekala na mnogih frontah. Projekt Podobe konca zgodovine. Češka vizualna kultura 1985–1995 se ga loteva s perspektive prepleta vizualnih podob, ki so tedaj napolnjevale javni prostor, se gledale v gospodinjstvih in nastajale na umetniški sceni. Spremembe na medijskem področju umešča v kontekst političnih in družbenih sprememb tistega časa ter hkrati postavlja tezo, da prehod iz enega političnega sistema v drugega ni bil nenadna sprememba, temveč daljši proces. Zato kot delovno časovno obdobje zajame nenavadno desetletje, ki posega tako v osemdeseta in devetdeseta leta, ter izpostavlja vizualne kontinuitete, ki so prečile pomembno prelomnico in tako imenovani konec zgodovine.
Urška Savič (1992) je predvsem piska, včasih fotografinja, kritičarka in novinarka na področju kulture ter ustvarjalka radijskih oddaj. Leta 2014 je diplomirala iz fotografije na praškem FAMU, kjer se je ukvarjala s tematikami kolaža in fotomontaže, magistrirala pa na ljubljanskem ALUO (2020), kjer se je na oddelku za kiparstvo osredotočala na obsesivno dokumentacijo in arhivarsko prakso v sodobni umetnosti. Kot samozaposlena v kulturi sodeluje z različnimi publikacijami in mediji ter soustvarja večmedijske projekte. Na Radiu Študent od leta 2019 skrbi za odprto radijsko umetniško-teoretsko raziskovalno platformo R A D A R.
Pavel Vančát (1976) je zgodovinar in kurator, ki se pri delu osredotoča na češko fotografijo in vizualno kulturo druge polovice 20. stoletja ter na sodobno fotografsko produkcijo. Pripravil je že mnoge avtorske, tematske in retrospektivne razstave v lokalnem in mednarodnem okolju ter ob njih urejal kataloge in monografije. Leta 2002 je bil med ustanovitelji revije Fotograf in je še dolgo časa ostal član njenega uredniškega odbora. Istega leta je v češčino prevedel tudi kultno fotografsko čtivo Susan Sontag: O fotografiji
V pogovoru med Urško Savič in Manco Juvan, fotoreporterko in ustvarjalko avtorskih multimedijskih projektov, je beseda tekla o fotografskem delu v sferi medijev ter njihovem vplivu na pomnjenje, kolektivno znanje in nastajanje zgodovine. Pa tudi o pomenu nekonvencionalnih izobraževalnih metod za razvoj empatije pri naslovnikih in pomembnosti etičnega delovanja pri ustvarjalcih medijskih vsebin. Manca Juvan, ki izhaja iz fotožurnalističnega sveta, je leta 2016 v sodelovanju s Sašo Petejan in Urško Strle izdala knjigo Varuhi žlice (Guardians of the Spoon), ki je na 32. Slovenskem knjižnem sejmu dobila nagrado za najbolje oblikovano knjigo v kategoriji monografij in bibliofilskih izdaj. V njej so avtorice naslovile politično povzročeno zgodovinsko amnezijo obstoja italijanskih fašističnih taborišč v času druge svetovne vojne in njihovih žrtev. V predhodnem samostojnem projektu Neobičajna življenja (Unordinary Lives, 2010) je s fotografijami, nastalimi v Afganistanu, izstopila iz »igre« narekovanih smernic novičarskih agencij in predstavila svoje videnje tamkajšnjih ljudi in prostorov, ki jih je spoznala na pogostih potovanjih. Najnovejši dokumentarni film o iniciativi Glas ljudstva (2022) nadaljuje rdečo nit družbeno aktiviranih tematik, ki zaznamujejo njen opus in pritrjujejo značilni večmedijski reprezentaciji projektov, ki se jih loteva.
Urška Savič (1992) je fotografinja, kritičarka in novinarka na področju kulture ter ustvarjalka radijskih oddaj. Diplomirala je leta 2014 na praškem FAMU, kjer se je ukvarjala s tematikami kolaža in fotomontaže, magistrirala pa na ljubljanskem ALUO (2020), kjer se je na Oddelku za kiparstvo osredotočala na prekomerno dokumentacijo in arhivarsko prakso v sodobni umetnosti. V raziskovalnem delu, ki ga objavlja v okviru različnih medijev in platform, se tako ukvarja s konceptom arhiva, obsesivnega kopičenja in izvori sodobne obdelave podatkov.
Manca Juvan (1981) je svobodna fotografinja, ki že več kot 20 let deluje v polju fotožurnalizma, avtorskih knjig in multimedijskih projektov. Za svoje delo je bila večkrat nagrajena, redno se predstavlja tudi mednarodnemu občinstvu. Naslavlja družbeno angažirane teme in ob razstavah vedno stremi tudi k ustvarjanju prostora za širši pogovor in kontekstualizacijo predstavljenih projektov. Veliko ji pomeni izobraževalna nota njenega delovanja – kot mentorica je sodelovala že na mnogih fotografskih delavnicah ter poučevala na srednješolskih in univerzitetnih programih fotografije.
Carla Liesching se v avtorski knjigi Dobro upanje (Good Hope, 2021) vrača v svoj rojstni kraj, na Rt dobrega upanja v Južni Afriki. S kolažem subjektivne proze in faktičnih besedil v prepletu z vizualnimi podobami iz osebnega arhiva ter najdenega materiala iz starih časopisov, revij in turističnih pamfletov nas pelje prek mnogoterih interpretacij zgodovine rta, ki je dobil ime kot obmorski »karavanseraj« na začimbni poti okoli afriškega kontinenta, v sodobni zgodovini pa predstavlja epicenter odporniških gibanj proti ostankom kolonializma in apartheida. Avtorica preizprašuje dejanja gledanja, odkrivanja, zbiranja, kodificiranja, ohranjanja, poimenovanja in poznavanja ter tako samega formiranja zgodovine nekega prostora in s tem identitete ljudi, ki v njem živijo.
Urška Savič (1992) je recenzentka vizualnih umetnosti, komentatorka kulturne politike in ustvarjalka radijskih oddaj. Dodiplomski študij fotografije je zaključila na FAMU, filmski akademiji v Pragi (2014), magisterij pa na oddelku kiparstva na ALUO v Ljubljani (2020). Od leta 2019 ureja odprto radijsko umetniško-teoretsko raziskovalno platformo R A D A R na Radiu Študent v Ljubljani. V raziskovalnem delu se ukvarja s konceptom arhiva v sodobni umetnosti, obsesivnega kopičenja dokumentacije in izvori digitalne obdelave podatkov.
Carla Liesching (1985) je južnoafriška interdisciplinarna umetnica. Navkljub prvotni izobrazbi v fotografiji in digitalni podobi njena dela posegajo tudi na področja instalacije, kiparstva, kolaža, oblikovanja, pisanja in izdelovanje avtorskih knjig. Zaznamovana z izkušnjo apartheida v svoji domovini se pri ustvarjanju posveča preseku med reprezentacijo, znanjem in močjo v kontekstu kolonialnih zgodovin ter zakoreninjenih konstrukcij o rasi ter geografiji ozemelj. Je izvajalka delavnic o samozaložništvu, ki ga vidi kot obliko družbene angažiranosti ter opolnomočenja, o fotografiji pa trenutno predava na izobraževalnih institucijah v Ithaci (ZDA) in Johannesburgu (Južna Afrika).
“Obstajata dva različna tipa grimas: nevtralna, družbena grimasa, ki je pogosto zaželena projekcija na mesto samopredstavitve, ter intimna grimasa, ki pa je popolno nasprotje prve.”
Ⓒ 2021 Membrana - Vse pravice pridržane
avtor: Andreas Müller-Pohle
produkcija: Cankarjev dom, kulturni in kongresni center, Ljubljana in zavod Membrana
kuratorstvo in postavitev: Jan Babnik in Nataša Ilec Kralj
kustosinja razstavnega programa Cankarjevega doma: Katja Ogrin
22. marec–14. maj 2023, Mala galerija Cankarjevega doma
Otvoritev: 22. marec ob 20. uri.
VODENI OGLEDI:
10. maj 2023 ob 13. uri, Mala galerija Cankarjevega dom (vodi Jan Babnik)
14. maj 2023, ob 11. uri (zaključek razstave), Mala galerija Cankarjevega dom (vodi Jan Babnik)
razstavljoči avtorji: Anne Noble, Ewa Doroszenko, Goran Bertok, Gorkem Ergun, Karina-Sirkku Kurz, Špela Šivic
produkcija: Cankarjev dom, kulturni in kongresni center, Ljubljana in zavod Membrana
zasnova: zavod Membrana (Jan Babnik, Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj)
kuratorstvo in postavitev: Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
kustosinja razstavnega programa Cankarjevega doma: Katarina Hergouth
19. januar–1. marec 2022, Prvo preddverje Cankarjevega doma
Otvoritev: 19. januarja ob 19. uri.
Koža, 19. januar – 1. marec 2022
Mednarodna fotografska razstava
Cankarjev dom, prvo preddverje
otvoritev: 19.1.2022 ob 19:00
avtorji: Goran Bertok, Ewa Doroszenko, Görkem Ergün, Karina-Sirkku Kurz, Anne Noble, Špela Šivic
zasnova razstave: zavod Membrana – Jan Babnik, Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
kuratorstvo: Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
produkcija: Cankarjev dom in zavod Membrana
Podaljšan rok za oddajo predlogov prispevkov (povzetki dolžine do 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 30. avgust 2021. Podaljšan rok za oddajo celotnih prispevkov na podlagi izbranih predlogov je 4. oktober 2021. Predloge pošljite prek spletnega obrazca ali se obrnite na nas prek kontaktnega obrazca in/ali naslova editors(at)membrana.org.
Podaljšan rok za oddajo predlogov prispevkov (povzetki dolžine do 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 11. junij 2021. Podaljšan rok za oddajo celotnih prispevkov na podlagi izbranih predlogov je 16. avgust 2021. Predloge pošljite prek spletnega obrazca ali se obrnite na nas prek kontaktnega obrazca in/ali naslova editors(at)membrana.org.
Prijave sprejemamo do vključno ponedeljka 26. 10. 2020 na:
elektronski naslov: info@membrana.org
in/ali
poštni naslov: Membrana, Maurerjeva 8, 1000 Ljubljana
Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 27. julij 2020. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 21. september 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.
kje: Cankarjev dom, sejna soba M3/4
kdaj: 27. februar 2020, 0b 18. uri
20. januar–1. marec 2020 / Prvo preddverje Cankarjevega doma
Otvoritev: Predstavitev na strani CD
ČE, 30. jan 2020, ob 18.00 // Vodstvo po razstavi z Jasno Jernejšek, sokuratorko razstave, in Špelo Škulj, vizualno umetnico
ČE, 6. feb 2020, ob 18.00 // Vodstvo po razstavi z Janom Babnikom, sokuratorjem razstave, in Miho Godcem, vizualnim umetnikom
ČE, 20. feb 2020, ob 18.00 // Vodstvo po razstavi z Jasno Jernejšek, sokuratorko razstave, Miho Godcem in Valerie Wolf Gang, vizualnima umetnikoma
ČE, 27. feb 2020, ob 18.00 // Pogovor z Marion Balac, vizualno umetnico, in Jožetom Guno, docentom na Fakulteti za elektrotehniko UL
kje: Galerija Jakopič, Ljubljana, v sklopu razstave Jaka Babnik: Pigmalion
kdaj: 5. december 2019
trajanje: 18.00 – 21.00
sodelujeta: dr. Victor Burgin, dr. Ilija T. Tomanić
moderator: dr. Jan Babnik
Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 16. december 2019. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 16. marec 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.
Kdaj: 18. julij 2019 ob 10.00
Trajanje: 90 min
Kje: Prvo preddverje Cankarjevega doma, Prešernova cesta 10, 1000 Ljubljana (vhod iz pasaže Maximarket)
Delavnico vodita: Leopold Štefanič in Neža Ternik