Urška Savič

Urška Savič (1992) je fotografinja, kritičarka in novinarka na področju kulture ter ustvarjalka radijskih oddaj. Diplomirala je leta 2014 na praškem FAMU, kjer se je ukvarjala s tematikami kolaža in fotomontaže, magistrirala pa na ljubljanskem ALUO (2020), kjer se je na Oddelku za kiparstvo osredotočala na prekomerno dokumentacijo in arhivarsko prakso v sodobni umetnosti. Med študijsko izmenjavo je delovala na lokalni sceni v Portu, Portugalska (2017–18), kot rezidenčna umetnica KC Tobačna je bila povabljena v Centre for Digital Arts in Holon, Izrael (2015), in opravila pripravništvo v muzeju Peggy Guggenheim v Benetkah, Italija (2015). Med letoma 2015 in 2019 je bila del kolektiva Modri kot v Avtonomni tovarni Rog v Ljubljani. Od leta 2017 dalje je sodelavka redakcije za kulturo in humanistične vede na Radiu Študent, kjer je z letom 2019 pričela voditi odprto radijsko umetniško-teoretsko raziskovalno platformo R A D A R. V raziskovalnem delu se trenutno ukvarja s konceptom arhiva, obsesivnega kopičenja in izvori sodobne obdelave podatkov.

št. -
2021
30/12/2021

Recenzija

Kdo so junaki?

Recenzija fotoknjige Karoliine Paatos

Urška Savič

št. -
2021
30/12/2021

10 min.

Zdi se, da se avtorica, ki jo je v otroštvu zaznamovala podoba skrivnostnega junaškega jezdeca po preriji, vrača v svoje spomine ter njej pomembno in dragoceno podobo kavbojev...

Avtorska knjiga Junaki (Heroes) finske avtorice Karoliine Paatos je izšla lani pri slovenski založbi The Angry Bat. Junaki so dokument in poklon Mednarodnemu gejevskemu rodeo združenju (International Gay Rodeo Association) v ZDA, katerega člane in aktivnosti je avtorica redno spremljala daljše obdobje. Nastalo delo je zbirka več različnih knjižnih formatov, ki vsebujejo fotografije in pisano besedo. Liku kavbojev, moških in žensk (ang. cowgirl in cowboy) se Paatos sicer posveča že več kot desetletje v obsežni fotografski raziskavi. Leta 2016 je pri The Angry Bat izdala svojo prvo monografijo Ameriški kavboj (American Cowboy). Tokrat nas prek prostranih pokrajin popelje do arene za rodeo in od tam v svet bleščečih kavbojskih klobukov in klubskih večerov.

Ključne besede: Divji zahod, drag, fotoknjiga, gejevski rodeo, kavboj, ZDA

Urška Savič (1992) je recenzentka vizualnih umetnosti, kulturne politike in ustvarjalka radijskih oddaj. Dodiplomski študij fotografije je končala na FAMU, filmski akademiji v Pragi (2014), magisterij pa na oddelku za kiparstvo na ALUO v Ljubljani (2020). Od leta 2019 ureja odprto radijsko umetniško-teoretsko raziskovalno platformo R A D A R na Radiu Študent v Ljubljani. V raziskovalnem delu se ukvarja s konceptom arhiva v sodobni umetnosti, obsesivnega kopičenja dokumentacije in izvori digitalne obdelave podatkov.

Karoliina Paatos (1979) je finska umetnica in fotografinja, ki deluje tudi v ZDA. Študij je končala na oddelku za fotografijo in dokumentarni film Univerze Aalto na Finskem in na oddelku za likovne umetnosti Univerze v Arizoni. Zadnjih 15 let opravlja novinarsko delo za različne časopise in revije po vsem svetu. Poleg tega, da je prejemnica več nagrad za osebne fotografske projekte, redno razstavlja na skupinskih in samostojnih razstavah ter izdaja avtorske knjige. Že dvakrat je sodelovala s slovensko založbo The Angry Bat v sklopu svojega zadnjega dolgotrajnega cikla, v katerem se ukvarja s kavbojsko kulturo v ZDA.

št. -
2021
28/12/2021

Recenzija

Se spominjate zgodovine, tovariši?

Urška Savič

št. -
2021
28/12/2021

8 min.

Na kakšen način naj človeštvo torej pomni ali pozablja zločine, da se ne bi ponovili?

Hrvaški fotograf Darije Petković v razstavi Damnatio memoriae, predstavljeni v galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki, nadaljuje svojo dolgoletno raziskavo tvorjenja zgodovinskega spomina ter izpostavljanja strategij in anomalij v njegovem nastajanju. Avtor predstavlja šest novih del: Gozd Bedenik (Šuma Bedenik, 2018), Crvena luka (2017), Uvala Slana (2018), Kanal Sava-Odra (2018), Pogovori brez prič (Razgovori bez svjedoka, 2019) in Knjižnica politične šole SKJ »Josip Broz Tito« v Kumrovcu (Biblioteka Političke Škole SKJ »Josip Broz Tito« u Kumrovcu, 2018). Kombinacija fotografskega materiala in readymade objektov subtilno opozarja na sodobno stanje prostorov in obeležij zgodovinskega spomina, velikokrat pozabljenih ali zanikanih v prid revizionističnega zgodovinopisja.

Ključne besede: dokumentarna fotografija, fotožurnalizem, Hrvaška, instalacijska umetnost, Jugoslavija, pozaba, revizionizem, spomin, zgodovina

Urška Savič (1992) je recenzentka vizualnih umetnosti, komentatorka kulturne politike in ustvarjalka radijskih oddaj. Dodiplomski študij fotografije je zaključila na FAMU, filmski akademiji v Pragi (2014), magisterij pa na oddelku za kiparstvo na ALUO v Ljubljani (2020). Od leta 2019 ureja odprto radijsko umetniško-teoretsko raziskovalno platformo R A D A R na Radiu Študent v Ljubljani. V raziskovalnem delu se ukvarja s konceptom arhiva v sodobni umetnosti, obsesivnega kopičenja dokumentacije in izvori digitalne obdelave podatkov.

Darije Petković (1974) je od leta 2005 profesor fotografije na Akademiji dramskih umetnosti v Zagrebu, kjer je študij končal tudi sam. Pred začetkom akademske kariere je dolga leta deloval kot fotograf in novinar za različne medijske hiše ter bil nekaj časa tudi urednik fotografije pri različnih časopisih. Fotožurnalistični pristop je ohranil v svojih umetniških družbenoangažiranih projektih na temo zgodovine in spomina, ki jih redno predstavlja v obliki razstav in fotoknjig. Njegove fotografije so v več zbirkah doma in v tujini.

št. 84/85
2019
08/12/2020

eng

Recenzija

Clare Benson

Urška Savič

št. 84/85
2019
08/12/2020
https://doi.org/10.47659/m6.018.rev

3 min.

Med lovom in fotografijo ni le metaforična povezava. Obema je skupna težnja po zbiranju in ohranjanju ter po nadzoru nad bivajočim.

št. 84/85
2019
08/12/2020

eng

Recenzija

Bojan Mijatović

Urška Savič

št. 84/85
2019
08/12/2020
https://doi.org/10.47659/m6.016.rev

3 min.

Za umetnika je značilen tudi pripis besed k vizualnemu materialu, s čimer v kompozicijo vključi naslov ali vrstni red gledanja fotografij.

št. 84/85
2019
08/12/2020

eng

Recenzija

Aleksandrija Ajduković

Urška Savič

št. 84/85
2019
08/12/2020
https://doi.org/10.47659/m6.014.rev

3 min.

Tovrstna prehode med človeškim in živalskim umetnica vidi kot potencialno subverzivne v tem, da zmotijo običajen ali logičen red stvari in tako osvobodijo zoomorfno in instinktivno.

št. 82/83
2018
07/12/2020

eng

Recenzija

Olja Triaška Stefanovič

Urška Savič

št. 82/83
2018
07/12/2020
https://doi.org/10.47659/m5.022.rev

4 min.

Oder se ji zdi tudi kavč, s katerega preklapljamo med programi televizije v dnevni sobi, in pravi, da imamo moč ugašanja in prižiganja manipulacije, ki je oddaljena le za lahkoten pritisk na gumb.

Urška Savič

Avtorji

Umetniki & Projekti

prijavi se na novice in pozive za projekte in prispevke

izdaje

za avtorje

prijavi se

prijavi se na novice in pozive za projekte in prispevke

novice