Urška Savič

Urška Savič (1992) je fotografinja, kritičarka in novinarka na področju kulture ter ustvarjalka radijskih oddaj. Diplomirala je leta 2014 na praškem FAMU, kjer se je ukvarjala s tematikami kolaža in fotomontaže, magistrirala pa na ljubljanskem ALUO (2020), kjer se je na Oddelku za kiparstvo osredotočala na prekomerno dokumentacijo in arhivarsko prakso v sodobni umetnosti. Med študijsko izmenjavo je delovala na lokalni sceni v Portu, Portugalska (2017–18), kot rezidenčna umetnica KC Tobačna je bila povabljena v Centre for Digital Arts in Holon, Izrael (2015), in opravila pripravništvo v muzeju Peggy Guggenheim v Benetkah, Italija (2015). Med letoma 2015 in 2019 je bila del kolektiva Modri kot v Avtonomni tovarni Rog v Ljubljani. Od leta 2017 dalje je sodelavka redakcije za kulturo in humanistične vede na Radiu Študent, kjer je z letom 2019 pričela voditi odprto radijsko umetniško-teoretsko raziskovalno platformo R A D A R. V raziskovalnem delu se trenutno ukvarja s konceptom arhiva, obsesivnega kopičenja in izvori sodobne obdelave podatkov.

H kolektivni travmi Šerpetytė pristopi tako, da s prstom pokaže nanjo, z osamitvijo in sivino opozori na zatiskanje oči in z repetitivnostjo ponudi čas in prostor za refleksijo.

Ob menjavi političnega sistema v državah za železno zaveso, so se nekateri arhivi odprli, medtem ko vsebina drugih ni nikoli postala del javnega spomina. Indrė Šerpetytė je v avtorski knjigi (1944 – 1991) Bivše stavbe NKVD – MVD – MGB – KGB nadgradila obstoječ, a neobjavljen seznam stavb, ki jih je v času hladne vojne uporabljala tajna policija Sovjetske zveze. Poleg terenskih ter zgodovinskih posnetkov obravnavanih stavb, objavljenih v obliki avtoričinih zapiskov, je glavni del knjige namenjen studijskih fotografijam lesenih miniatur, katerih večina je že izginila iz njihovih dejanskih lokacij. Miniatura ustvarjena po fotografiji in fotografija ustvarjena po miniaturi, gledalčevo pozornost preusmeri na vlogo večkratne interpretacije posameznikov znotraj formiranja skupne zgodovine.

Ob praznovanju 30. obletnice žametne revolucije na Češkem je komemoracija tega pomembnega zgodovinskega dogodka potekala na mnogih frontah. Projekt Podobe konca zgodovine. Češka vizualna kultura 1985–1995 se ga loteva s perspektive prepleta vizualnih podob, ki so tedaj napolnjevale javni prostor, se gledale v gospodinjstvih in nastajale na umetniški sceni. Spremembe na medijskem področju umešča v kontekst političnih in družbenih sprememb tistega časa ter hkrati postavlja tezo, da prehod iz enega političnega sistema v drugega ni bil nenadna sprememba, temveč daljši proces. Zato kot delovno časovno obdobje zajame nenavadno desetletje, ki posega tako v osemdeseta in devetdeseta leta, ter izpostavlja vizualne kontinuitete, ki so prečile pomembno prelomnico in tako imenovani konec zgodovine.

Če verjamem v avtorja in njegovo kredibilnost, potem verjamem tudi v vsebine, ki jih komunicira.

V pogovoru med Urško Savič in Manco Juvan, fotoreporterko in ustvarjalko avtorskih multimedijskih projektov, je beseda tekla o fotografskem delu v sferi medijev ter njihovem vplivu na pomnjenje, kolektivno znanje in nastajanje zgodovine. Pa tudi o pomenu nekonvencionalnih izobraževalnih metod za razvoj empatije pri naslovnikih in pomembnosti etičnega delovanja pri ustvarjalcih medijskih vsebin. Manca Juvan, ki izhaja iz fotožurnalističnega sveta, je leta 2016 v sodelovanju s Sašo Petejan in Urško Strle izdala knjigo Varuhi žlice (Guardians of the Spoon), ki je na 32. Slovenskem knjižnem sejmu dobila nagrado za najbolje oblikovano knjigo v kategoriji monografij in bibliofilskih izdaj. V njej so avtorice naslovile politično povzročeno zgodovinsko amnezijo obstoja italijanskih fašističnih taborišč v času druge svetovne vojne in njihovih žrtev. V predhodnem samostojnem projektu Neobičajna življenja (Unordinary Lives, 2010) je s fotografijami, nastalimi v Afganistanu, izstopila iz »igre« narekovanih smernic novičarskih agencij in predstavila svoje videnje tamkajšnjih ljudi in prostorov, ki jih je spoznala na pogostih potovanjih. Najnovejši dokumentarni film o iniciativi Glas ljudstva (2022) nadaljuje rdečo nit družbeno aktiviranih tematik, ki zaznamujejo njen opus in pritrjujejo značilni večmedijski reprezentaciji projektov, ki se jih loteva.

Ciklično vračanje na iste teme in ponavljanje motivov iz drugih perspektiv v knjigi Dobro upanje spominja na gibanje ladij, ki se ob poskusu obplutja Rta dobrega upanja ujamejo v preplet vetrov in tokov in plujejo od tu do tam, vstran in spet nazaj.

Carla Liesching se v avtorski knjigi Dobro upanje (Good Hope, 2021) vrača v svoj rojstni kraj, na Rt dobrega upanja v Južni Afriki. S kolažem subjektivne proze in faktičnih besedil v prepletu z vizualnimi podobami iz osebnega arhiva ter najdenega materiala iz starih časopisov, revij in turističnih pamfletov nas pelje prek mnogoterih interpretacij zgodovine rta, ki je dobil ime kot obmorski »karavanseraj« na začimbni poti okoli afriškega kontinenta, v sodobni zgodovini pa predstavlja epicenter odporniških gibanj proti ostankom kolonializma in apartheida. Avtorica preizprašuje dejanja gledanja, odkrivanja, zbiranja, kodificiranja, ohranjanja, poimenovanja in poznavanja ter tako samega formiranja zgodovine nekega prostora in s tem identitete ljudi, ki v njem živijo.

Zdi se, da se avtorica, ki jo je v otroštvu zaznamovala podoba skrivnostnega junaškega jezdeca po preriji, vrača v svoje spomine ter njej pomembno in dragoceno podobo kavbojev...

Avtorska knjiga Junaki (Heroes) finske avtorice Karoliine Paatos je izšla lani pri slovenski založbi The Angry Bat. Junaki so dokument in poklon Mednarodnemu gejevskemu rodeo združenju (International Gay Rodeo Association) v ZDA, katerega člane in aktivnosti je avtorica redno spremljala daljše obdobje. Nastalo delo je zbirka več različnih knjižnih formatov, ki vsebujejo fotografije in pisano besedo. Liku kavbojev, moških in žensk (ang. cowgirl in cowboy) se Paatos sicer posveča že več kot desetletje v obsežni fotografski raziskavi. Leta 2016 je pri The Angry Bat izdala svojo prvo monografijo Ameriški kavboj (American Cowboy). Tokrat nas prek prostranih pokrajin popelje do arene za rodeo in od tam v svet bleščečih kavbojskih klobukov in klubskih večerov.

Na kakšen način naj človeštvo torej pomni ali pozablja zločine, da se ne bi ponovili?

Hrvaški fotograf Darije Petković v razstavi Damnatio memoriae, predstavljeni v galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki, nadaljuje svojo dolgoletno raziskavo tvorjenja zgodovinskega spomina ter izpostavljanja strategij in anomalij v njegovem nastajanju. Avtor predstavlja šest novih del: Gozd Bedenik (Šuma Bedenik, 2018), Crvena luka (2017), Uvala Slana (2018), Kanal Sava-Odra (2018), Pogovori brez prič (Razgovori bez svjedoka, 2019) in Knjižnica politične šole SKJ »Josip Broz Tito« v Kumrovcu (Biblioteka Političke Škole SKJ »Josip Broz Tito« u Kumrovcu, 2018). Kombinacija fotografskega materiala in readymade objektov subtilno opozarja na sodobno stanje prostorov in obeležij zgodovinskega spomina, velikokrat pozabljenih ali zanikanih v prid revizionističnega zgodovinopisja.

Avtorji

prijavi se

prijavi se na novice in pozive za projekte in prispevke
novice

razstavljoči avtorji: Anne Noble, Ewa Doroszenko, Goran Bertok, Gorkem Ergun, Karina-Sirkku Kurz, Špela Šivic
produkcija: Cankarjev dom, kulturni in kongresni center, Ljubljana in zavod Membrana
zasnova: zavod Membrana (Jan Babnik, Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj)
kuratorstvo in postavitev: Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
kustosinja razstavnega programa Cankarjevega doma: Katarina Hergouth
19. januar–1. marec 2022, Prvo preddverje Cankarjevega doma
Otvoritev: 19. januarja ob 19. uri.

Koža, 19. januar – 1. marec 2022
Mednarodna fotografska razstava
Cankarjev dom, prvo preddverje

otvoritev: 19.1.2022 ob 19:00

avtorji: Goran Bertok, Ewa Doroszenko, Görkem Ergün, Karina-Sirkku Kurz, Anne Noble, Špela Šivic
zasnova razstave: zavod Membrana – Jan Babnik, Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
kuratorstvo: Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
produkcija: Cankarjev dom in zavod Membrana

Podaljšan rok za oddajo predlogov prispevkov (povzetki dolžine do 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 30. avgust 2021. Podaljšan rok za oddajo celotnih prispevkov na podlagi izbranih predlogov je 4. oktober 2021. Predloge pošljite prek spletnega obrazca ali se obrnite na nas prek kontaktnega obrazca in/ali naslova editors(at)membrana.org.

Podaljšan rok za oddajo predlogov prispevkov (povzetki dolžine do 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 11. junij 2021. Podaljšan rok za oddajo celotnih prispevkov na podlagi izbranih predlogov je 16. avgust 2021. Predloge pošljite prek spletnega obrazca ali se obrnite na nas prek kontaktnega obrazca in/ali naslova editors(at)membrana.org.

Prijave sprejemamo do vključno ponedeljka 26. 10. 2020 na:
elektronski naslov: info@membrana.org
in/ali
poštni naslov: Membrana, Maurerjeva 8, 1000 Ljubljana

Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 27. julij 2020. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 21. september 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.

kje: Cankarjev dom, sejna soba M3/4
kdaj: 27. februar 2020, 0b 18. uri

20. januar–1. marec 2020 / Prvo preddverje Cankarjevega doma
Otvoritev: Predstavitev na strani CD 
ČE, 30. jan 2020, ob 18.00 // Vodstvo po razstavi z Jasno Jernejšek, sokuratorko razstave, in Špelo Škulj, vizualno umetnico
ČE, 6. feb 2020, ob 18.00 // Vodstvo po razstavi z Janom Babnikom, sokuratorjem razstave, in Miho Godcem, vizualnim umetnikom
ČE, 20. feb 2020, ob 18.00 // Vodstvo po razstavi z Jasno Jernejšek, sokuratorko razstave, Miho Godcem in Valerie Wolf Gang, vizualnima umetnikoma
ČE, 27. feb 2020, ob 18.00 // Pogovor z Marion Balac, vizualno umetnico, in Jožetom Guno, docentom na Fakulteti za elektrotehniko UL

kje: Galerija Jakopič, Ljubljana, v sklopu razstave Jaka Babnik: Pigmalion
kdaj: 5. december 2019
trajanje: 18.00 – 21.00
sodelujeta: dr. Victor Burgin, dr. Ilija T. Tomanić
moderator: dr. Jan Babnik

  • 18.00: Predavanje Victorja Burgina: Kaj je kamera? Kje je fotografija?
  • 19.00: Predstavitev nove številke revije Fotografije (Kamera in aparat: Izbrani spisi Victorja Burgina) v pogovoru z umetnikom in teoretikom Victorjem Burginom in Ilijo T. Tomanićem, piscem spremne besede k slovenskemu prevodu. Pogovor bo moderiral Jan Babnik, gl. in odgovorni urednik revije Fotografija
  • 20.30: razprodaja preteklih številk revije Fotografija

Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 16. december 2019. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 16. marec 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.

Kdaj: 18. julij 2019 ob 10.00
Trajanje:
90 min
Kje: Prvo preddverje Cankarjevega doma, Prešernova cesta 10, 1000 Ljubljana (vhod iz pasaže Maximarket)
Delavnico vodita: Leopold Štefanič in Neža Ternik

Cankarjev dom – prvo preddverje, 20. 6.–25. 8. 2019
Prešernova cesta 10, 1000 Ljubljana

Spremljevalni program

Razstavo spremlja diskurzivno-izobraževalni program in izid nove številke revije Fotografija, ki tematiko instinkta in (fotografske) reprezentacije živali razširja ter interdisciplinarno povezuje z drugimi področji.

Otvoritveni dogodki: četrtek, 20. junij 2019

17.00 // Pogovor z Majo Smrekar, intermedijsko umetnico, prof. dr. Alenko Dovč, doktorico veterinarske medicine in diplomatko Evropskega kolidža za dobrobit, in dr. Blažem Mazijem, filozofom (namesto slednjega se nam bo pridružil Lenart Kučić, novinar); moderira Jasna Jernejšek, kuratorka razstave.
18.00 // Predstavitev nove številke revije Fotografija z Janom Babnikom in Ilijo T. Tomanićem urednikoma revije.
18.30 // Vodstvo po razstavi z Jasno Jernejšek, kuratorko razstave, in Danielom Szalaijem,  fotografom.
19.00 // Odprtje razstave

Delavnice in vodstva:

27. junij 2019 ob 10.00 // Delavnica interpretacije fotografije za seniorje (trajanje 90 min, Prvo preddverje Cankarjevega doma).
4. julij 2019 ob 15.00 // Vodstvo po razstavi
11. julij ob 17.00 2019
// Vodstvo po razstavi
18. julij 2019 ob 10.00 
// Delavnica interpretacije fotografije za otroke (trajanje 90 min, začetek ob 10.00 v Prirodoslovnem muzeju z ogledom dioram, nadaljevanje ob 11.00 v Prvem preddverju Cankarjevega doma). V sodelovanju s Prirodoslovnim muzejem Slovenije.

Obrazstavni program se izvaja v okviru javnega razpisa Projektno delo z negospodarskim in neprofitnim sektorjem – Študentski inovativni projekti za družbeno korist, ki je namenjen vključevanju študentov različnih študijskih smeri v organizacijo in izvedbo večjega družbenoangažiranega kulturnega dogodka ter njihovemu povezovanju tako z večjimi kulturnimi institucijami (Cankarjev dom) kot z manjšimi nevladnimi organizacijami (zavod Membrana). Projekt financirata Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije ter Evropski socialni sklad Evropske unije.

Naše spletno mesto uporablja piškotke za izboljšanje naših storitev. Kot uporabnik se morate strinjati z uporabo in sprejeti naše pogoje. Trenutno uporabljamo samo piškotke, ki so potrebni za normalno delovanje spletne strani. Za več informacij obiščite naš pravilnik o zasebnosti in pogoje storitev. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporabljamo, si oglejte spodnji seznam.

Ta piškotek je nujen za aplikacije PHP. Piškotek se uporablja za shranjevanje in identifikacijo edinstvenega ID-ja uporabniške seje za namen upravljanja uporabniške seje na spletnem mestu. Piškotek je sejni piškotek in se izbriše, ko so vsa okna brskalnika zaprta.

Strinjam se z uporabo piškotkov, strinjam se s pogoji storitve in pravilnikom o zasebnosti in želim še naprej uporabljati spletno stran.