Urška Savič

Urška Savič (1992) je fotografinja, kritičarka in novinarka na področju kulture ter ustvarjalka radijskih oddaj. Diplomirala je leta 2014 na praškem FAMU, kjer se je ukvarjala s tematikami kolaža in fotomontaže, magistrirala pa na ljubljanskem ALUO (2020), kjer se je na Oddelku za kiparstvo osredotočala na prekomerno dokumentacijo in arhivarsko prakso v sodobni umetnosti. Med študijsko izmenjavo je delovala na lokalni sceni v Portu, Portugalska (2017–18), kot rezidenčna umetnica KC Tobačna je bila povabljena v Centre for Digital Arts in Holon, Izrael (2015), in opravila pripravništvo v muzeju Peggy Guggenheim v Benetkah, Italija (2015). Med letoma 2015 in 2019 je bila del kolektiva Modri kot v Avtonomni tovarni Rog v Ljubljani. Od leta 2017 dalje je sodelavka redakcije za kulturo in humanistične vede na Radiu Študent, kjer je z letom 2019 pričela voditi odprto radijsko umetniško-teoretsko raziskovalno platformo R A D A R. V raziskovalnem delu se trenutno ukvarja s konceptom arhiva, obsesivnega kopičenja in izvori sodobne obdelave podatkov.

št. -
2022
27/12/2022

Možne resničnosti, Recenzija

Zgodovina biva v sivinah

Indrė Šerpetytė, Urška Savič

št. -
2022
27/12/2022

8 min.

H kolektivni travmi Šerpetytė pristopi tako, da s prstom pokaže nanjo, z osamitvijo in sivino opozori na zatiskanje oči in z repetitivnostjo ponudi čas in prostor za refleksijo.

Ob menjavi političnega sistema v državah za železno zaveso, so se nekateri arhivi odprli, medtem ko vsebina drugih ni nikoli postala del javnega spomina. Indrė Šerpetytė je v avtorski knjigi (1944 – 1991) Bivše stavbe NKVD – MVD – MGB – KGB nadgradila obstoječ, a neobjavljen seznam stavb, ki jih je v času hladne vojne uporabljala tajna policija Sovjetske zveze. Poleg terenskih ter zgodovinskih posnetkov obravnavanih stavb, objavljenih v obliki avtoričinih zapiskov, je glavni del knjige namenjen studijskih fotografijam lesenih miniatur, katerih večina je že izginila iz njihovih dejanskih lokacij. Miniatura ustvarjena po fotografiji in fotografija ustvarjena po miniaturi, gledalčevo pozornost preusmeri na vlogo večkratne interpretacije posameznikov znotraj formiranja skupne zgodovine.

Ključne besede: arhitektura, fotografija, KGB, pozaba, Sovjetska zveza, spomin, tajna policija, travma

Urška Savič (1992) je predvsem piska, včasih fotografinja, sicer pa kritičarka in novinarka na področju kulture ter ustvarjalka radijskih oddaj. Leta 2014 je diplomirala je iz fotografije na praškem FAMU, kjer se je ukvarjala s tematikami kolaža in fotomontaže, magistrirala pa na ljubljanskem ALUO (2020), kjer se je na oddelku za kiparstvo osredotočala na obsesivno dokumentacijo in arhivarsko prakso v sodobni umetnosti. Kot samozaposlena v kulturi sodeluje z različnimi publikacijami ter soustvarja večmedijske projekte.

Indrė Šerpetytė (1983) je umetnica, ki prihaja iz Litve in živi ter ustvarja v Londonu. V Angliji je tudi končala študij fotografije na Univerzi v Brightonu ter magistrirala na Royal College of Art. V svojem delu se posveča raziskovanju zgodovine in spomina ter njunega prepleta med osebno in družbeno obliko. Iz distance nagovarja vpliv politike in interpretacije zgodovine na osebne zgodbe posameznikov. Poleg medija fotografije uporablja tudi instalacijo in kiparske elemente ter zvočne in video posnetke. Do sedaj je izdala tri avtorske monografije.

št. -
2022
22/11/2022

Recenzija

V iskanju podob nezgodovine

Podobe konca zgodovine. Češka vizualna kultura 1985–1995

Pavel Vančát, Urška Savič

št. -
2022
22/11/2022

10 min.

Ob praznovanju 30. obletnice žametne revolucije na Češkem je komemoracija tega pomembnega zgodovinskega dogodka potekala na mnogih frontah. Projekt Podobe konca zgodovine. Češka vizualna kultura 1985–1995 se ga loteva s perspektive prepleta vizualnih podob, ki so tedaj napolnjevale javni prostor, se gledale v gospodinjstvih in nastajale na umetniški sceni. Spremembe na medijskem področju umešča v kontekst političnih in družbenih sprememb tistega časa ter hkrati postavlja tezo, da prehod iz enega političnega sistema v drugega ni bil nenadna sprememba, temveč daljši proces. Zato kot delovno časovno obdobje zajame nenavadno desetletje, ki posega tako v osemdeseta in devetdeseta leta, ter izpostavlja vizualne kontinuitete, ki so prečile pomembno prelomnico in tako imenovani konec zgodovine.

Ključne besede: Češka, Češkoslovaška, fotografija, grafično oblikovanje, normalizacija, podoba, prelomnice, protidesetletje, televizija, video, vizualna zgodovina, vizualni mediji, žametna revolucija, zgodovina, zgodovinjenje

Urška Savič (1992) je predvsem piska, včasih fotografinja, kritičarka in novinarka na področju kulture ter ustvarjalka radijskih oddaj. Leta 2014 je diplomirala iz fotografije na praškem FAMU, kjer se je ukvarjala s tematikami kolaža in fotomontaže, magistrirala pa na ljubljanskem ALUO (2020), kjer se je na oddelku za kiparstvo osredotočala na obsesivno dokumentacijo in arhivarsko prakso v sodobni umetnosti. Kot samozaposlena v kulturi sodeluje z različnimi publikacijami in mediji ter soustvarja večmedijske projekte. Na Radiu Študent od leta 2019 skrbi za odprto radijsko umetniško-teoretsko raziskovalno platformo R A D A R.

Pavel Vančát (1976) je zgodovinar in kurator, ki se pri delu osredotoča na češko fotografijo in vizualno kulturo druge polovice 20. stoletja ter na sodobno fotografsko produkcijo. Pripravil je že mnoge avtorske, tematske in retrospektivne razstave v lokalnem in mednarodnem okolju ter ob njih urejal kataloge in monografije. Leta 2002 je bil med ustanovitelji revije Fotograf in je še dolgo časa ostal član njenega uredniškega odbora. Istega leta je v češčino prevedel tudi kultno fotografsko čtivo Susan Sontag: O fotografiji

št. -
2022
09/11/2022

Intervju

Izseki realnosti, ki se ne konča pri robu fotografije

Manca Juvan: fotografinja, videografinja in mentorica

Manca Juvan, Urška Savič

št. -
2022
09/11/2022

25 min.

Če verjamem v avtorja in njegovo kredibilnost, potem verjamem tudi v vsebine, ki jih komunicira.

V pogovoru med Urško Savič in Manco Juvan, fotoreporterko in ustvarjalko avtorskih multimedijskih projektov, je beseda tekla o fotografskem delu v sferi medijev ter njihovem vplivu na pomnjenje, kolektivno znanje in nastajanje zgodovine. Pa tudi o pomenu nekonvencionalnih izobraževalnih metod za razvoj empatije pri naslovnikih in pomembnosti etičnega delovanja pri ustvarjalcih medijskih vsebin. Manca Juvan, ki izhaja iz fotožurnalističnega sveta, je leta 2016 v sodelovanju s Sašo Petejan in Urško Strle izdala knjigo Varuhi žlice (Guardians of the Spoon), ki je na 32. Slovenskem knjižnem sejmu dobila nagrado za najbolje oblikovano knjigo v kategoriji monografij in bibliofilskih izdaj. V njej so avtorice naslovile politično povzročeno zgodovinsko amnezijo obstoja italijanskih fašističnih taborišč v času druge svetovne vojne in njihovih žrtev. V predhodnem samostojnem projektu Neobičajna življenja (Unordinary Lives, 2010) je s fotografijami, nastalimi v Afganistanu, izstopila iz »igre« narekovanih smernic novičarskih agencij in predstavila svoje videnje tamkajšnjih ljudi in prostorov, ki jih je spoznala na pogostih potovanjih. Najnovejši dokumentarni film o iniciativi Glas ljudstva (2022) nadaljuje rdečo nit družbeno aktiviranih tematik, ki zaznamujejo njen opus in pritrjujejo značilni večmedijski reprezentaciji projektov, ki se jih loteva.

Ključne besede: Afganistan, avtorska knjiga, dokumentacija, fašizem, fotoreporterstvo, fotožurnalizem, novičarske agencije, novinarstvo, zgodovinska amnezija

Urška Savič (1992) je fotografinja, kritičarka in novinarka na področju kulture ter ustvarjalka radijskih oddaj. Diplomirala je leta 2014 na praškem FAMU, kjer se je ukvarjala s tematikami kolaža in fotomontaže, magistrirala pa na ljubljanskem ALUO (2020), kjer se je na Oddelku za kiparstvo osredotočala na prekomerno dokumentacijo in arhivarsko prakso v sodobni umetnosti. V raziskovalnem delu, ki ga objavlja v okviru različnih medijev in platform, se tako ukvarja s konceptom arhiva, obsesivnega kopičenja in izvori sodobne obdelave podatkov.

Manca Juvan (1981) je svobodna fotografinja, ki že več kot 20 let deluje v polju fotožurnalizma, avtorskih knjig in multimedijskih projektov. Za svoje delo je bila večkrat nagrajena, redno se predstavlja tudi mednarodnemu občinstvu. Naslavlja družbeno angažirane teme in ob razstavah vedno stremi tudi k ustvarjanju prostora za širši pogovor in kontekstualizacijo predstavljenih projektov. Veliko ji pomeni izobraževalna nota njenega delovanja – kot mentorica je sodelovala že na mnogih fotografskih delavnicah ter poučevala na srednješolskih in univerzitetnih programih fotografije.

št. -
2022
07/06/2022

Recenzija

Od tu do tam, vstran in spet nazaj

Carla Liesching: Good Hope

Urška Savič

št. -
2022
07/06/2022

9 min.

Ciklično vračanje na iste teme in ponavljanje motivov iz drugih perspektiv v knjigi Dobro upanje spominja na gibanje ladij, ki se ob poskusu obplutja Rta dobrega upanja ujamejo v preplet vetrov in tokov in plujejo od tu do tam, vstran in spet nazaj.

Carla Liesching se v avtorski knjigi Dobro upanje (Good Hope, 2021) vrača v svoj rojstni kraj, na Rt dobrega upanja v Južni Afriki. S kolažem subjektivne proze in faktičnih besedil v prepletu z vizualnimi podobami iz osebnega arhiva ter najdenega materiala iz starih časopisov, revij in turističnih pamfletov nas pelje prek mnogoterih interpretacij zgodovine rta, ki je dobil ime kot obmorski »karavanseraj« na začimbni poti okoli afriškega kontinenta, v sodobni zgodovini pa predstavlja epicenter odporniških gibanj proti ostankom kolonializma in apartheida. Avtorica preizprašuje dejanja gledanja, odkrivanja, zbiranja, kodificiranja, ohranjanja, poimenovanja in poznavanja ter tako samega formiranja zgodovine nekega prostora in s tem identitete ljudi, ki v njem živijo.

Ključne besede: apartheid, arhiv, esej, Južna Afrika, kolaž, kolonializem, najdene podobe, zgodovina

Urška Savič (1992) je recenzentka vizualnih umetnosti, komentatorka kulturne politike in ustvarjalka radijskih oddaj. Dodiplomski študij fotografije je zaključila na FAMU, filmski akademiji v Pragi (2014), magisterij pa na oddelku kiparstva na ALUO v Ljubljani (2020). Od leta 2019 ureja odprto radijsko umetniško-teoretsko raziskovalno platformo R A D A R na Radiu Študent v Ljubljani. V raziskovalnem delu se ukvarja s konceptom arhiva v sodobni umetnosti, obsesivnega kopičenja dokumentacije in izvori digitalne obdelave podatkov.

Carla Liesching (1985) je južnoafriška interdisciplinarna umetnica. Navkljub prvotni izobrazbi v fotografiji in digitalni podobi njena dela posegajo tudi na področja instalacije, kiparstva, kolaža, oblikovanja, pisanja in izdelovanje avtorskih knjig. Zaznamovana z izkušnjo apartheida v svoji domovini se pri ustvarjanju posveča preseku med reprezentacijo, znanjem in močjo v kontekstu kolonialnih zgodovin ter zakoreninjenih konstrukcij o rasi ter geografiji ozemelj. Je izvajalka delavnic o samozaložništvu, ki ga vidi kot obliko družbene angažiranosti ter opolnomočenja, o fotografiji pa trenutno predava na izobraževalnih institucijah v Ithaci (ZDA) in Johannesburgu (Južna Afrika).

št. -
2021
30/12/2021

Recenzija

Kdo so junaki?

Recenzija fotoknjige Karoliine Paatos

Urška Savič

št. -
2021
30/12/2021

10 min.

Zdi se, da se avtorica, ki jo je v otroštvu zaznamovala podoba skrivnostnega junaškega jezdeca po preriji, vrača v svoje spomine ter njej pomembno in dragoceno podobo kavbojev...

Avtorska knjiga Junaki (Heroes) finske avtorice Karoliine Paatos je izšla lani pri slovenski založbi The Angry Bat. Junaki so dokument in poklon Mednarodnemu gejevskemu rodeo združenju (International Gay Rodeo Association) v ZDA, katerega člane in aktivnosti je avtorica redno spremljala daljše obdobje. Nastalo delo je zbirka več različnih knjižnih formatov, ki vsebujejo fotografije in pisano besedo. Liku kavbojev, moških in žensk (ang. cowgirl in cowboy) se Paatos sicer posveča že več kot desetletje v obsežni fotografski raziskavi. Leta 2016 je pri The Angry Bat izdala svojo prvo monografijo Ameriški kavboj (American Cowboy). Tokrat nas prek prostranih pokrajin popelje do arene za rodeo in od tam v svet bleščečih kavbojskih klobukov in klubskih večerov.

Ključne besede: Divji zahod, drag, fotoknjiga, gejevski rodeo, kavboj, ZDA

Urška Savič (1992) je recenzentka vizualnih umetnosti, kulturne politike in ustvarjalka radijskih oddaj. Dodiplomski študij fotografije je končala na FAMU, filmski akademiji v Pragi (2014), magisterij pa na oddelku za kiparstvo na ALUO v Ljubljani (2020). Od leta 2019 ureja odprto radijsko umetniško-teoretsko raziskovalno platformo R A D A R na Radiu Študent v Ljubljani. V raziskovalnem delu se ukvarja s konceptom arhiva v sodobni umetnosti, obsesivnega kopičenja dokumentacije in izvori digitalne obdelave podatkov.

Karoliina Paatos (1979) je finska umetnica in fotografinja, ki deluje tudi v ZDA. Študij je končala na oddelku za fotografijo in dokumentarni film Univerze Aalto na Finskem in na oddelku za likovne umetnosti Univerze v Arizoni. Zadnjih 15 let opravlja novinarsko delo za različne časopise in revije po vsem svetu. Poleg tega, da je prejemnica več nagrad za osebne fotografske projekte, redno razstavlja na skupinskih in samostojnih razstavah ter izdaja avtorske knjige. Že dvakrat je sodelovala s slovensko založbo The Angry Bat v sklopu svojega zadnjega dolgotrajnega cikla, v katerem se ukvarja s kavbojsko kulturo v ZDA.

št. -
2021
28/12/2021

Recenzija

Se spominjate zgodovine, tovariši?

Urška Savič

št. -
2021
28/12/2021

8 min.

Na kakšen način naj človeštvo torej pomni ali pozablja zločine, da se ne bi ponovili?

Hrvaški fotograf Darije Petković v razstavi Damnatio memoriae, predstavljeni v galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki, nadaljuje svojo dolgoletno raziskavo tvorjenja zgodovinskega spomina ter izpostavljanja strategij in anomalij v njegovem nastajanju. Avtor predstavlja šest novih del: Gozd Bedenik (Šuma Bedenik, 2018), Crvena luka (2017), Uvala Slana (2018), Kanal Sava-Odra (2018), Pogovori brez prič (Razgovori bez svjedoka, 2019) in Knjižnica politične šole SKJ »Josip Broz Tito« v Kumrovcu (Biblioteka Političke Škole SKJ »Josip Broz Tito« u Kumrovcu, 2018). Kombinacija fotografskega materiala in readymade objektov subtilno opozarja na sodobno stanje prostorov in obeležij zgodovinskega spomina, velikokrat pozabljenih ali zanikanih v prid revizionističnega zgodovinopisja.

Ključne besede: dokumentarna fotografija, fotožurnalizem, Hrvaška, instalacijska umetnost, Jugoslavija, pozaba, revizionizem, spomin, zgodovina

Urška Savič (1992) je recenzentka vizualnih umetnosti, komentatorka kulturne politike in ustvarjalka radijskih oddaj. Dodiplomski študij fotografije je zaključila na FAMU, filmski akademiji v Pragi (2014), magisterij pa na oddelku za kiparstvo na ALUO v Ljubljani (2020). Od leta 2019 ureja odprto radijsko umetniško-teoretsko raziskovalno platformo R A D A R na Radiu Študent v Ljubljani. V raziskovalnem delu se ukvarja s konceptom arhiva v sodobni umetnosti, obsesivnega kopičenja dokumentacije in izvori digitalne obdelave podatkov.

Darije Petković (1974) je od leta 2005 profesor fotografije na Akademiji dramskih umetnosti v Zagrebu, kjer je študij končal tudi sam. Pred začetkom akademske kariere je dolga leta deloval kot fotograf in novinar za različne medijske hiše ter bil nekaj časa tudi urednik fotografije pri različnih časopisih. Fotožurnalistični pristop je ohranil v svojih umetniških družbenoangažiranih projektih na temo zgodovine in spomina, ki jih redno predstavlja v obliki razstav in fotoknjig. Njegove fotografije so v več zbirkah doma in v tujini.

Urška Savič

Avtorji

Umetniki & Projekti

prijavi se na novice in pozive za projekte in prispevke

izdaje

za avtorje

prijavi se

prijavi se na novice in pozive za projekte in prispevke

novice