Jani Pirnat
Jani Pirnat (1974), umetnostni zgodovinar in kustos, v letu 2004 skupaj z umetnikoma Alenko Pirman in Damijanom Kracino ustanovni član umetniškokuratorske skupine Društva za domače raziskave. Kot kustos in organizator kulturnih dogodkov je bil zaposlen v SCCA – Centru za sodobno umetnost (2003–2004), Narodnem muzeju Slovenije (2007), Galeriji Škuc Ljubljana (2010–2012), Zavodu Celeia – Centru sodobnih umetnosti Celje (2012–2013), vmes je projektno sodeloval z Društvom Ljudmilo – Laboratorijem za digitalno umetnost. Med letoma 2013 in 2015 je živel in delal v Osaki na Japonskem. Med letoma 2016 in 2019 je bil v sklopu Društva za domače raziskave partner evropskega znanstvenoraziskovalnega konzorcija TRACES (HORIZON 2020), kjer je raziskoval sporno kulturno dediščino s fokusom na vlogi posmrtnih mask. Od 2016 je zaposlen kot višji kustos v Muzeju in galerijah mesta Ljubljane, kjer kurira program sodobne umetnosti v Galeriji Vžigalica, in je del umetniškoorganizacijske ekipe Festivala Indigo Ljubljana.
Članek obravnava primere uporabe živali tudi za vojno propagando s fotografijo, ki je služila upravičevanju živalskega nabora, vzdrževanju bojne morale in prikazovanju krutosti sovražnika. S takratnimi živalskimi ‘heroji’ v časopisih – konji, psi in golobi – je predstavljen odnos človeka do živali med prvo industrijsko tehnološko vojno, ki je pokazal ranljivost in nesmisel uporabe živali na frontah.
- Ključne besede: izvidniška fotografija, propagandne fotografije živali, prva svetovna vojna, reprezentacija živali, živali v vojni
Jani Pirnat (1974), umetnostni zgodovinar in kustos, v letu 2004 skupaj z umetnikoma Alenko Pirman in Damijanom Kracino ustanovni član umetniškokuratorske skupine Društva za domače raziskave. Kot kustos in organizator kulturnih dogodkov je bil zaposlen v SCCA – Centru za sodobno umetnost (2003–2004), Narodnem muzeju Slovenije (2007), Galeriji Škuc Ljubljana (2010–2012), Zavodu Celeia – Centru sodobnih umetnosti Celje (2012–2013), vmes je projektno sodeloval z Društvom Ljudmilo – Laboratorijem za digitalno umetnost. Med letoma 2013 in 2015 je živel in delal v Osaki na Japonskem. Med letoma 2016 in 2019 je bil v sklopu Društva za domače raziskave partner evropskega znanstvenoraziskovalnega konzorcija TRACES (HORIZON 2020), kjer je raziskoval sporno kulturno dediščino s fokusom na vlogi posmrtnih mask. Od 2016 je zaposlen kot višji kustos v Muzeju in galerijah mesta Ljubljane, kjer kurira program sodobne umetnosti v Galeriji Vžigalica, in je del umetniškoorganizacijske ekipe Festivala Indigo Ljubljana.
- Cooper, J. 2000. Animals in War. Berkshire, Velika Britanija: Cox & Wyman ltd.
- Fabi, L. 2004. Guerra bestiale. Uomini e animali nella grande guerra.Cremona: Persico Europe.
- Fritz, J. Nedatirano. “‘Embedded Photography’: Kriegsfotografen als Teil der militärischen Logistik.” Dostopano 29. maja, 2019. Dostopno tukaj.
- Gardiner, J. 2006. The Animal’s War. London: Piatkus Books ltd.
- Ilustrirani glasnik, 1914–1917. Ljubljana: Katoliška tiskarna.
- Koncilja Ž. 2008. Prezrti heroji velike vojne: Konji, psi, golobi in ostale živali na frontah prve svetovne vojne. Diplomsko delo, Filozofska fakulteta in Fakulteta za družbene vede, Univerze v Ljubljani.
- Lavrenčič, A. 1998. “Ko žival postane človeška, se ne zmeni za korenine lastnega debla – Basni iz obdobja 1914–1918 / Usode zamolčanih vojakov vseh vojn.” V Zgodovina za vse, št. 1: 30–36.
- Singleton, J. 1993. Britain’s Military Use of Horses 1914–1918. Past & Present, 139 (1), maj, 178–203. https://doi.org/10.1093/past/139.1.178
- Tausk, P. 1988. A Short History of Press Photography. Praga: International Organization of Journalists.
- Wittenburg, J-P. 2007. “Photographie aus der Vogelschau: zur Geschichte der Brieftaubenkamera.” V Photo Deal, 4 (59): 16–22.