Anne Noble
Anne Noble (roj. 1954) z Nove Zelandije je zaslužna profesorica likovnih umetnosti na Univerzi Massey v Wellingtonu. Njena na fotografiji temelječa praksa zajema krajinsko in dokumentarno fotografijo ter instalacije, ki vključujejo tako fotografijo kot filmske podobe. V zadnjem desetletju se posveča Antarktiki, kar je podaljšek njenega zanimanja za to, kako zaznava in kognicija prispevata k občutenju nekega kraja. Antarktiko je obiskala trikrat, nazadnje leta 2008, in na tem zasnovala tri fotografske knjižne in razstavne projekte: Blesket ledu (Ice Blink, 2011), Zadnje potovanje (The Last Road, 2014) in Whiteout / Whitenoise (v pripravi, 2017). Leta 2009 je prejela nagrado Laureate novozelandskega umetniškega sklada Arts Foundation v priznanje za svoj prispevek k novozelandski vizualni umetnosti. Leta 2014 je postala prejemnica nagrade Fulbright Senior Scholar Award. Njeni trenutni fotografski in videoinstalacijski projekti obravnavajo izumiranje čebel in upad človeškega stika z naravnimi biološkimi sistemi.
Dva izmed najvidnejših novozelandskih avtorjev s področja fotografije se pogovarjata o korpusu del Anne Noble, njenih fotografskih projektih o Antarktiki. Če bi preživeli … (Had we lived …) je re-fotografski projekt, ki razglablja o tragedijah junaške dobe velikih odkritij (ob stoletnici smrti Roberta Falcona Scotta in njegovega moštva po vrnitvi z južnega tečaja – odprave z ladjo Terra Nova oziroma britanske ekspedicije na južni pol leta 1912) in o spominu na tragedijo iz leta 1975, ko je turistično letalo med preletom Antarktike trčilo v goro Erebus, v kateri je umrlo je vseh 257 potnikov in članov posadke. Anne Noble je fotografirala fotografijo, ki jo je na Južnem polu posnel Herbert Bowers in prikazuje Scotta in njegove može po prihodu na južni pol, ko so spoznali, da jih je prehitel Amundsen. Projekta Fantazme (Phantasm) in Nieves Penitentes namigujeta na zmagoslavje Antarktike nad človeškimi prizadevanji; avtorica, ki tudi sama ni raziskovalka, ju pospremi z besedami: »Kar všeč mi je bil ta sprevrženi preobrat.« Oba tragična dogodka sta opazno povezana s fotografijo – še zlasti erebuški, saj so ponesrečenci pred trkom najverjetneje gledali skozi letalska okna in fotografirali. To povezavo sogovorca ves čas omenjata in podajata pronicljiv komentar na vprašanja avtentičnosti, dokumentarne vrednosti in zmožnosti fotografije, da obstaja v vmesnih prostorih pomenljivega domišljanja in razumskega sanjanja.
- Ključne besede: Antarktika, avtentičnost, dokumentarizem, fotografski imaginarij, re-fotografiranje
