Nataša Kovšca

št. -
2022
21/11/2022

Članek

Fotografsko opismenjevanje v Sloveniji

Nataša Kovšca

št. -
2022
21/11/2022

17 min.

Prispevek osvetljuje fotografsko opismenjevanje v slovenskem prostoru v časovnem razponuod dvajsetih let 20. stoletja do danes. Avtorica na podlagi faktografskih podatkov iz zgodovinskega razvoja slovenske fotografije pokaže, da so za širjenje fotografske kulture in v preteklosti skrbeli redki posamezniki, predvsem fotografi sami in posamezni umetnostni zgodovinarji. Ugotavlja tudi, da se je fotografiji kot umetniškemu mediju v zadnjih treh desetletjih močno povečal ugled, tako zaradi priznanja institucij kot tudi vrste galerij, ki se ukvarjajo izključno s prezentacijo fotografije, specializiranih revij, natečajev in festivalov. Hkrati pa se je razbohotila amaterska fotografija, ki se danes »necenzurirano« širi po družbenih platformah. Cilj, ki bi ga morali zasledovati, je vizualno opismenjevanje generacij, ki odraščajo ob fotografijah z Instagrama, Facebooka in drugih platform: še posebej ozaveščanje mladih o vlogi fotografskega medija v sodobni družbi in moči vizualne komunikacije.

Ključne besede: amaterska fotografija, didaktična funkcija, insitucionalizacija, umetnost, vizualna pismenost, zgodovina fotografije

Nataša Kovšca je študirala umetnostno zgodovino na ljubljanski Filozofski fakulteti. Za diplomsko nalogo je prejela študentsko Prešernovo nagrado. Od leta 2007 deluje pod okriljem Ministrstva za kulturo kot likovna kritičarka/recenzentka in kustosinja. Leta 2009 je postala področna urednica za vizualne umetnosti pri Dialogih – reviji za kulturo in družbo. Besedila o sodobni umetnosti objavlja tudi v drugih strokovnih revijah in časopisih (Likovne besede/Artwords, Fotografija, Revija Piranesi). Od leta 2019 poučuje zgodovino in teorijo fotografije na Višji strokovni šoli Srečka Kosovela v Sežani in vodi razstavni program novogoriške Galerije Gong. Je tudi članica Društva umetnostnih kritikov – Slovenske sekcije AICA (Association Internationale des Critiques d’Art).

Bassin, Aleksander. 1990. Uvod, v 150 let fotografije na Slovenskem, 1945–1990. Ljubljana: Arhitekturni muzej Ljubljana, Mestna galerija Ljubljana.
First, Blaženka. 2017. »V spomin prof. Mirku Kambiču.« Dostopno tukaj.
Globočnik, Damir. 2014. Iz zgodovine fotografije v Kranju. Od Puharja do Marenčiča. Kranj: Gorenjski muzej.
Kambič, Mirko. 1990. »Tri razstave fotografske umetnosti v Ljubljani«, v 150 let fotografije na Slovenskem, 1919–1945. Ljubljana: Arhitekturni muzej Ljubljana, Mestna galerija Ljubljana.
Kovič, Brane. 1990. »Preliminarne opazke«, v 150 let fotografije na Slovenskem, 1945–1990. Ljubljana: Arhitekturni muzej Ljubljana, Mestna galerija Ljubljana.
Lampič, Primož. 1990. »Slovenska fotografija med obema vojnama«, v 150 let fotografije na Slovenskem, 1919–1945. Ljubljana: Arhitekturni muzej Ljubljana, Mestna galerija Ljubljana.
Lampič, Primož. 2009. »Petnajst let kustodiata za fotografijo v Arhitekturnem muzeju Ljubljana 1994–2009«, v: Umetnostna kronika, št. 25.
Sluga, Dejan. 2019. Status slovenske fotografije v domačem in mednarodnem kontekstu 180 let po njenem odkritju, Dialogi 5–6.
Sontag, Susan. 2001. O fotografiji. Ljubljana: Študentska založba.

Nataša Kovšca

Avtorji

Umetniki & Projekti

prijavi se na novice in pozive za projekte in prispevke

izdaje

za avtorje

prijavi se

prijavi se na novice in pozive za projekte in prispevke

novice