Martin Bayer
Martin Bayer (rojen 1971) dela na področjih državljanske vzgoje in kulturne dimenzije vojne. Poklicno izobrazbo v fotografiji si je pridobil na Lette Verein Berlin, ima pa tudi diplomo iz vojnih študij s King’s Collegea v Londonu in magisterij iz mirovnih in varnostnopolitičnih študij z Inštituta za mirovne in varnostnopolitične študije Univerze v Hamburgu. Eno njegovih prednostnih področij delovanja je prva svetovna vojna, o kateri je ob stoletnici njenega začetka napisal študijo za nemško zunanje ministrstvo. Njegov projekt Wartist (prekrivanka iz besed war ‘vojna’ in artist ‘umetnik’, op. prev.), ki ga najdemo na spletnem naslovu www.wartist.org, prinaša dvojezični blog o umetnosti v vojni, njegov del pa je tudi kuriranje raznih umetnostnih razstav. Njegovi lastni fotografski projekti med drugim vključujejo seriji o odrabljeni vojaški opremi in podatkih s potopljenih vojnih ladij. Živi in dela v Berlinu.
Dolga stoletja so bile vojaške uniforme barvite, saj so služile razločevanju med prijateljem in sovražnikom na bojišču, pa tudi zato, da so nosilce razlikovale od civilistov. S tehnološkim napredkom in razvojem letalstva ter izboljšav v fotografiji pred stoletjem pa je kamuflaža postala nuja. Pri razvoju kamuflažnih vzorcev so umetniki in zoologi odigrali pomembno vlogo. Danes večina držav uporablja svojo, drugačno nacionalno kamuflažo, posebni oddelki oziroma enote pa imajo tudi drugačne, razločevalne uniforme. Veliko teh vzorcev kljub temu izhaja iz tridesetih in štiridesetih let 20. stoletja. Čeprav je osrednja naloga vojaške kamuflaže preslepiti nasprotnika, je njena uporaba še vedno ambivalentna, saj njene vloge segajo od omogočanja nevidnega ogrinjala do kazalca moči in zmogljivosti. V zadnjih desetletjih je kamuflaža postala sinonim za vojsko, hkrati pa, osamosvojena, tudi globalna ikona, odraz politike ali sloga.
- Ključne besede: kamuflaža, plašč nevidnosti, vojska
