Martin Pogačar

št. -
2022
29/11/2022

Intervju

Spomin in umetnost: Pravičnost, okolje in ruševine

Pogovor z Doro Apel

Dora Apel, Martin Pogačar

št. -
2022
29/11/2022

25 min.

Pri učinkih spomina ne gre toliko za preteklost. Kako spomini oblikujejo sedanjost in prihodnost? Lahko to, kako se spominjamo preteklosti, privzame dejavno vlogo v boju proti trenutnim oblikam zatiranja in preganjanja?

Pogovor se vrti okoli dela Dore Apel na področjih umetnosti in spomina. Mediacijska moč spomina je ključnega pomena za razumevanje sedanjosti in oblikovanje prihodnosti ali, kot v pred kratkim izdani knjigi Priklicati spomin na svoje mesto (Calling Memory into Place, 2020) pravi Dora Apel: »Pri učinkih spomina ne gre za preteklost. Kako spomini oblikujejo sedanjost in prihodnost? Lahko to, kako se spominjamo preteklosti, privzame dejavno vlogo v boju proti trenutnim oblikam zatiranja in preganjanja?« Ta vprašanja so kritično povabilo k premisleku o dogodkih, temah in procesih, ki zaznamujejo tudi delo Dore Apel. V pogovoru v kontekstu razmislekov o umetnosti razpravljava o vprašanjih spomina in ruševin, pravičnosti in zatiranja pa tudi okolja. Upava, da s tem ne izpostavljava zgolj mehanike delovanja spomina v umetnosti danes in tega, kaj ta proces postavlja v ospredje in kaj prikriva, temveč tudi njegov odnos do okolja.

Ključne besede: okolje, pravičnost, ruševine, spomin, umetnost in fotografija

Martin Pogačar je raziskovalec na Inštitutu za kulturne in spominske študije Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. V raziskavah se ukvarja s spominom v digitalnih medijskih okoljih, tehnologijo in spominom ter jugoslovansko popularno kulturo in industrijsko dediščino. Zanimajo ga vpliv medijev na procese in prakse prenašanja, beleženja in ponovnega uprizarjanja preteklosti ter družbeni imaginariji, ki nastajajo na podlagi prepletanja tehnologije, medijev in spominskih praks. Med njegovimi novejšimi objavami najdemo A Microphone in a Chandelier: How a Secret Recording Sparks Mnemonic Imagination and Affect (Mikrofon v lestencu: Kako tajno snemanje sproži mnemonično domišljijo in afekt, v soavtorstvu z Ivo Kosmos), Social Impact in Arts and Culture: Diverse Lives of a Concept (Družbeni vpliv v umetnosti in kulturi: raznolika življenja koncepta) ter Media Archaeologies, Micro-archives, and Storytelling: Re-presenting the Past (Medijske arheologije, mikroarhivi in pripovedovanje zgodb: Re-prezentacije preteklosti).

Dora Apel je umetnostna zgodovinarka, kulturna kritičarka in pisateljica ter zaslužna profesorica moderne in sodobne umetnostne zgodovine. Leta 2017 je bila izvoljena za dosmrtno članico Akademije znanstvenikov WSU. Pri delu se osredotoča na vizualno kulturo in politiko, ukvarja se z vprašanji travme in spomina, spola, rasnega in etničnega zatiranja, razreda, vojne, globalizacije in kapitalizma. V najnovejši knjigi Calling Memory into Place obravnava dinamično naravo spomina in spominskih obeležij, načine mobilizacije spomina za doseganje družbene pravičnosti in načine utelešenja spomina, vključno z izkušnjo holokavsta njene družine in lastno izkušnjo zdravljenja raka na dojki. Med drugim je napisala naslednje knjige: Beautiful Terrible Ruins: Detroit and the Anxiety of Decline (Čudovite grozljive ruševine: Detroit in tesnoba propadanja); War Culture and the Contest of Images (Vojna kultura in tekmovanje podob); Imagery of Lynching: Black Men, White Women, and the Mob (Podobe linčanja: temnopolti moški, belske ženske in drhal) ter Memory Effects: The Holocaust and the Art of Secondary Witnessing (Posledice spomina: Holokavst in umetnost sekundarnega pričevanja).

Martin Pogačar

Avtorji

Umetniki & Projekti

prijavi se na novice in pozive za projekte in prispevke

izdaje

za avtorje

prijavi se

prijavi se na novice in pozive za projekte in prispevke

novice