- št. 90/91
- 2020
- 17/12/2020
8 min.
Lewis Bush
Lewis Bush z delovanjem v različne medijih in platformah vizualizira sodobne oblike oblasti. Po študiju zgodovine in delu na področju mednarodnega razvoja je leta 2012 začel razvijati lastne projekte. Pri svojem delu je raziskoval različne probleme, od agresivnega novega razvoja Londona do sistemskih neenakosti v umetnostnem svetu. Med njegovimi nedavnimi deli sta Sence države (Shadows of the State), v katerem preučuje pomanjkanje demokratičnosti pri zbiranju informacij, in Trgovinska območja (Trading Zones), ki se osredotoča na mednarodne finance. Bush je obširno pisal o fotografiji, od leta 2011 pa ustvarja blog Disphotic. Poleg tega kurira razstave in je predavatelj dokumentarne fotografije na London College of Communication.
Policija se bolj zanima za moj na videz profesionalni fotoaparat in stativ kakor za karkoli, kar dejansko fotografiram, in tej opremi pripisuje neko magično moč, ki je turisti s svojimi kompaktnimi fotoaparati nimajo.
Povzetek
Avtor
PDF
Zapri
Fotografijo so njeno celotno zgodovino dojemali kot nekaj, kar je prežeto z magičnimi lastnostmi, kar lahko zazna nadnaravno ali ujame del identitete tistih, ki jih upodobi. Tudi v bolj razsvetljenih časih ta prepričanja vztrajajo, tako da varnostniki in policisti fotografiji pogosto pripisujejo, da je zmožna zajeti in posneti podrobnosti do nevarne stopnje. V odziv na niz srečanj s tovrstnimi uslužbenci sem začel popotovanje po lokacijah londonskega Cityja, opremljen s camero obscuro, ki sem jo uporabil za risanje skrajno občutljivih lokacij v najmanjših podrobnostih, čakajoč na odziv. Moj namen je bil, da varnostnike in policiste pritegnem v razpravo o njihovih strahovih glede fotografije ter ponazorim, da zmožnosti, ki jih pogosto povezujemo s fotografijo, sploh niso značilne zgolj zanjo.
- Ključne besede: camera obscura, javni prostor, protiterorizem, risba, varovanje
