Fotografijo so njeno celotno zgodovino dojemali kot nekaj, kar je prežeto z magičnimi lastnostmi, kar lahko zazna nadnaravno ali ujame del identitete tistih, ki jih upodobi. Tudi v bolj razsvetljenih časih ta prepričanja vztrajajo, tako da varnostniki in policisti fotografiji pogosto pripisujejo, da je zmožna zajeti in posneti podrobnosti do nevarne stopnje. V odziv na niz srečanj s tovrstnimi uslužbenci sem začel popotovanje po lokacijah londonskega Cityja, opremljen s camero obscuro, ki sem jo uporabil za risanje skrajno občutljivih lokacij v najmanjših podrobnostih, čakajoč na odziv. Moj namen je bil, da varnostnike in policiste pritegnem v razpravo o njihovih strahovih glede fotografije ter ponazorim, da zmožnosti, ki jih pogosto povezujemo s fotografijo, sploh niso značilne zgolj zanjo.