Andreia Alves de Oliveira

Andreia Alves de Oliveira je umetniška fotografinja, raziskovalka in predavateljica iz Londona. Ima doktorat (2014) in magisterij (2009) iz fotografskih študijev na Univerzi v Westminstru. Je gostujoča predavateljica fotografije na Univerzi v Birmingham Cityju. Pred tem je študirala pravo in delala kot odvetnica. Andreia se v praksi in raziskovanju ukvarja s pogoji sodobnega življenja (delo, izobraževanje, razseljenost) preko raziskovanja prostorskih struktur. Redno razstavlja in njen projekt Politika pisarne (Politics of the Office) je del knjige in potujoče razstave Civilizacija (Civilization, Thames & Hudson, 2018).

Sprašujete me, »kaj se je od takrat spremenilo v teoriji in teoretizaciji fotografije?« Zelo enostavno – spremenila se je sama fotografija.

Če je kdaj obstajal oče fotografske teorije in če to ne bi zvenelo hudo patriarhalno (in žaljivo do feminističnih premislekov, kot se kažejo v njegovem delu), bi to bil umetnik, pisec in profesor Victor Burgin. Burgin je kot urednik zbirke esejev in ključnega besedila za študente fotografije Misliti fotografijo (Thinking Photography) iz leta 1982 pogumno zahteval in uvedel sistematični kritični teoretski pristop do področja najbolj vsakodnevnega, demokratičnega in banalnega načina ustvarjanja podob: fotografiranja in vseprisotne fotografske podobe. Njegov pristop pa ni bil zgolj zapisan, temveč predvsem vizualen: Burgin zadnjih 50 let s svojim pisanjem in umetniško prakso ni odnehal preizpraševati in razkrivati predpostavljenih načinov reprezentacije, hkrati pa je neutrudno izumljal načine »fizičnega realizma«, da bi odkril možnosti predstavitve fizične realnosti človekove zaznave.

Meni se ne zdi, da bi bili žrtve tehnologije, temveč smo dejavniki tehnologije.

Z Davidom Batom, umetnikom in teoretikom, ki deluje na področju fotografije, sva se za intervju srečala v neki portugalski kavarnici na dan, ko v Združenem kraljestvu potekajo najverjetneje zadnje volitve v evropski parlament. Država že od nekdaj prednjači v fotografskem izobraževanju, tako da ponuja rekordno število študijskih mest, kar je imelo zgodovinsko gledano pionirsko vlogo pri uvajanju kritične teorije kot dela učnega načrta. A danes se to morda spreminja. Pogovor svobodno prehaja od Batovih doživetij med odraščanjem v delavskem predelu v Združenem kraljestvu v sedemdesetih letih k realnosti današnjih izobraževalnih in družbenih sistemov, korelaciji med teorijo in prakso ter paradoksom digitalne slike in našega trenutnega odnosa do nje, da bi bralcem predstavili ali posredovali sveže informacije o enem najbolj izzivalnih in nepopustljivih kritičnih praktikov (se pravi, mislecev), ki danes delujejo v mediju in z njim.

Težko si je predstavljati resno dokumentarno prakso, ki ne bi zapopadla družbenih procesov, ki oblikujejo današnji čas.

Steve Edwards predava zgodovino in teorijo fotografije. Samega sebe ognjevito opisuje kot »radikalca po poreklu iz delavskega razreda«, »post-trockista« in »socialnega feminista«, ki bere »Marxa in še več Marxa«. Srečala sva se leta 2016 v Lizboni na akademski konferenci o Fotografiji in levici (Photography and the Left), kamor so ga povabili kot enega ključnih govorcev. V svojem prispevku je Edwards pretresel spremembe v odnosu med levico in dokumentarnim gibanjem v Veliki Britaniji od sedemdesetih let do danes. Zagovarjal je tezo, da je dokumentarizem tesno prepleten z vprašanjem družbenih razredov. Intervju sva opravila na Birkbecku Univerze v Londonu, ki se ji je v začetku akademskega leta pridružil kot profesor. V njem se vračava h glavnim temam njegovega govora, ki je bil v mnogo pogledih navdihujoč in zelo poučen. Kot okvir in sidrno točko razprave sva uporabila dva termina – fotografija in levica. V pogovoru se ukvarjava z Edwardsovo politično izobrazbo, z nastopom ključnega obdobja vizualne teorije v sedemdesetih letih in s spremembami v politični vizualni praksi, ki so temu sledile, vse do statusa, ki ga zaseda v današnji neoliberalni družbi ter oblike in intelektualno podlago sodobnega odpora proti njej. V pogovoru se osredotočava na britanski kontekst, vendar se ob tem povsem zavedava, da gre zgolj za primer, za eno med mnogimi globalnimi manifestacijami dokumentarne fotografije. In z intervjujem, objavljenim v reviji, kot je Membrana, ki nagovarja globalno bralstvo, skušava stopiti v dialog prav s temi manifestacijami.

Avtorji

prijavi se

prijavi se na novice in pozive za projekte in prispevke
novice

avtor: Andreas Müller-Pohle
produkcija: Cankarjev dom, kulturni in kongresni center, Ljubljana in zavod Membrana
kuratorstvo in postavitev: Jan Babnik in Nataša Ilec Kralj
kustosinja razstavnega programa Cankarjevega doma: Katja Ogrin
22. marec–14. maj 2023, Mala galerija Cankarjevega doma
Otvoritev: 22. marec ob 20. uri.

VODENI OGLEDI:

10. maj 2023 ob 13. uri, Mala galerija Cankarjevega dom (vodi Jan Babnik)
14. maj 2023, ob 11. uri (zaključek razstave), Mala galerija Cankarjevega dom (vodi Jan Babnik)

razstavljoči avtorji: Anne Noble, Ewa Doroszenko, Goran Bertok, Gorkem Ergun, Karina-Sirkku Kurz, Špela Šivic
produkcija: Cankarjev dom, kulturni in kongresni center, Ljubljana in zavod Membrana
zasnova: zavod Membrana (Jan Babnik, Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj)
kuratorstvo in postavitev: Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
kustosinja razstavnega programa Cankarjevega doma: Katarina Hergouth
19. januar–1. marec 2022, Prvo preddverje Cankarjevega doma
Otvoritev: 19. januarja ob 19. uri.

Koža, 19. januar – 1. marec 2022
Mednarodna fotografska razstava
Cankarjev dom, prvo preddverje

otvoritev: 19.1.2022 ob 19:00

avtorji: Goran Bertok, Ewa Doroszenko, Görkem Ergün, Karina-Sirkku Kurz, Anne Noble, Špela Šivic
zasnova razstave: zavod Membrana – Jan Babnik, Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
kuratorstvo: Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
produkcija: Cankarjev dom in zavod Membrana

Podaljšan rok za oddajo predlogov prispevkov (povzetki dolžine do 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 30. avgust 2021. Podaljšan rok za oddajo celotnih prispevkov na podlagi izbranih predlogov je 4. oktober 2021. Predloge pošljite prek spletnega obrazca ali se obrnite na nas prek kontaktnega obrazca in/ali naslova editors(at)membrana.org.

Podaljšan rok za oddajo predlogov prispevkov (povzetki dolžine do 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 11. junij 2021. Podaljšan rok za oddajo celotnih prispevkov na podlagi izbranih predlogov je 16. avgust 2021. Predloge pošljite prek spletnega obrazca ali se obrnite na nas prek kontaktnega obrazca in/ali naslova editors(at)membrana.org.

Prijave sprejemamo do vključno ponedeljka 26. 10. 2020 na:
elektronski naslov: info@membrana.org
in/ali
poštni naslov: Membrana, Maurerjeva 8, 1000 Ljubljana

Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 27. julij 2020. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 21. september 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.

kje: Cankarjev dom, sejna soba M3/4
kdaj: 27. februar 2020, 0b 18. uri

20. januar–1. marec 2020 / Prvo preddverje Cankarjevega doma
Otvoritev: Predstavitev na strani CD 
ČE, 30. jan 2020, ob 18.00 // Vodstvo po razstavi z Jasno Jernejšek, sokuratorko razstave, in Špelo Škulj, vizualno umetnico
ČE, 6. feb 2020, ob 18.00 // Vodstvo po razstavi z Janom Babnikom, sokuratorjem razstave, in Miho Godcem, vizualnim umetnikom
ČE, 20. feb 2020, ob 18.00 // Vodstvo po razstavi z Jasno Jernejšek, sokuratorko razstave, Miho Godcem in Valerie Wolf Gang, vizualnima umetnikoma
ČE, 27. feb 2020, ob 18.00 // Pogovor z Marion Balac, vizualno umetnico, in Jožetom Guno, docentom na Fakulteti za elektrotehniko UL

kje: Galerija Jakopič, Ljubljana, v sklopu razstave Jaka Babnik: Pigmalion
kdaj: 5. december 2019
trajanje: 18.00 – 21.00
sodelujeta: dr. Victor Burgin, dr. Ilija T. Tomanić
moderator: dr. Jan Babnik

  • 18.00: Predavanje Victorja Burgina: Kaj je kamera? Kje je fotografija?
  • 19.00: Predstavitev nove številke revije Fotografije (Kamera in aparat: Izbrani spisi Victorja Burgina) v pogovoru z umetnikom in teoretikom Victorjem Burginom in Ilijo T. Tomanićem, piscem spremne besede k slovenskemu prevodu. Pogovor bo moderiral Jan Babnik, gl. in odgovorni urednik revije Fotografija
  • 20.30: razprodaja preteklih številk revije Fotografija

Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 16. december 2019. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 16. marec 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.