- št. 95/96
- 2021
- 12/02/2022
14 min.
Andreia Alves de Oliveira je umetniška fotografinja, raziskovalka in predavateljica iz Londona. Ima doktorat (2014) in magisterij (2009) iz fotografskih študijev na Univerzi v Westminstru. Je gostujoča predavateljica fotografije na Univerzi v Birmingham Cityju. Pred tem je študirala pravo in delala kot odvetnica. Andreia se v praksi in raziskovanju ukvarja s pogoji sodobnega življenja (delo, izobraževanje, razseljenost) preko raziskovanja prostorskih struktur. Redno razstavlja in njen projekt Politika pisarne (Politics of the Office) je del knjige in potujoče razstave Civilizacija (Civilization, Thames & Hudson, 2018).
Če je kdaj obstajal oče fotografske teorije in če to ne bi zvenelo hudo patriarhalno (in žaljivo do feminističnih premislekov, kot se kažejo v njegovem delu), bi to bil umetnik, pisec in profesor Victor Burgin. Burgin je kot urednik zbirke esejev in ključnega besedila za študente fotografije Misliti fotografijo (Thinking Photography) iz leta 1982 pogumno zahteval in uvedel sistematični kritični teoretski pristop do področja najbolj vsakodnevnega, demokratičnega in banalnega načina ustvarjanja podob: fotografiranja in vseprisotne fotografske podobe. Njegov pristop pa ni bil zgolj zapisan, temveč predvsem vizualen: Burgin zadnjih 50 let s svojim pisanjem in umetniško prakso ni odnehal preizpraševati in razkrivati predpostavljenih načinov reprezentacije, hkrati pa je neutrudno izumljal načine »fizičnega realizma«, da bi odkril možnosti predstavitve fizične realnosti človekove zaznave.
Andreia Alves de Oliveira je fotografinja, raziskovalka na področju fotografije in nekdanja pravnica, ki deluje v Grčiji. Magistrirala in doktorirala je iz fotografskih študij na Univerzi v Westminstru v Londonu. Bila je gostujoča predavateljica na Univerzi v Birminghamu; je urednica Sophia Journala na Portugalskem; soudeleženka Ph: The Photography Research Network v Združenem kraljestvu in članica uredniškega odbora Membrane. Med njenimi zadnjimi razstavami in publikacijami je knjiga Civilization: The Way We Live Now (Thames & Hudson, 2018).
Victor Burgin je v Franciji živeči britanski umetnik in pisec. Je zaslužni profesor zgodovine zavesti na Univerzi v Kaliforniji, zaslužni član katedre za umetnost na fakulteti Goldsmiths Univerze v Londonu. Burginova teoretska dela so med drugim The Camera: Essence and Apparatus (2018), Parallel Texts: Interviews and Interventions about Art (2011), Situational Aesthetics (2009), The Remembered Film (2004), In/Different Spaces: Place and Memory in Visual Culture (1996), The End of Art Theory: Criticism and Postmodernity (1986) in Thinking Photography (1982). Burginova najnovejša knjiga je tekstovno-slikovno delo Onstranstvo (Afterlife, 2019). Njegova fotografska in filmska dela so predstavljena v javnih zbirkah različnih institucij, med katerimi so Muzej sodobne umetnosti v New Yorku, Tate Modern v Londonu in Center Georgesa Pompidouja v Parizu.
Z Davidom Batom, umetnikom in teoretikom, ki deluje na področju fotografije, sva se za intervju srečala v neki portugalski kavarnici na dan, ko v Združenem kraljestvu potekajo najverjetneje zadnje volitve v evropski parlament. Država že od nekdaj prednjači v fotografskem izobraževanju, tako da ponuja rekordno število študijskih mest, kar je imelo zgodovinsko gledano pionirsko vlogo pri uvajanju kritične teorije kot dela učnega načrta. A danes se to morda spreminja. Pogovor svobodno prehaja od Batovih doživetij med odraščanjem v delavskem predelu v Združenem kraljestvu v sedemdesetih letih k realnosti današnjih izobraževalnih in družbenih sistemov, korelaciji med teorijo in prakso ter paradoksom digitalne slike in našega trenutnega odnosa do nje, da bi bralcem predstavili ali posredovali sveže informacije o enem najbolj izzivalnih in nepopustljivih kritičnih praktikov (se pravi, mislecev), ki danes delujejo v mediju in z njim.
Andreia Alves de Oliveira je umetniška fotografinja, raziskovalka in predavateljica iz Londona. Ima doktorat (2014) in magisterij (2009) iz fotografskih študijev na Univerzi v Westminstru. Je gostujoča predavateljica fotografije na Univerzi v Birmingham Cityju. Pred tem je študirala pravo in delala kot odvetnica. Andreia se v praksi in raziskovanju ukvarja s pogoji sodobnega življenja (delo, izobraževanje, razseljenost) preko raziskovanja prostorskih struktur. Redno razstavlja in njen projekt Politika pisarne (Politics of the Office) je del knjige in potujoče razstave Civilizacija (Civilization, Thames & Hudson, 2018).
David Bate deluje na področju fotografije kot umetnik in teoretik. Njegove knjige Photography: The Key Concepts (Fotografija: Ključni koncepti, 2. izd., Bloomsbury, 2016), Art Photography (Umetniška fotografija,Tate Publishing, 2015), Photography and Surrealism (Fotografija in nadrealizem, IB Tauris, 2004) pa tudi revija photographies (Routledge, 2009–), ki jo je soustanovil in jo ureja, so nemara najbolj reprezentativni vrhunci njegove kariere, ki traja že več kot 30 let. V tem času je objavil številne eseje in umetniška dela, ki so ključnega pomena za kritično razumevanje medija skozi čas in različne dele sveta. Tudi poučevanje je stalnica Batove kariere in prav na Univerzi v Westminstru (prej Politehnika v osrednjem Londonu), kjer dela kot profesor fotografije.
Steve Edwards predava zgodovino in teorijo fotografije. Samega sebe ognjevito opisuje kot »radikalca po poreklu iz delavskega razreda«, »post-trockista« in »socialnega feminista«, ki bere »Marxa in še več Marxa«. Srečala sva se leta 2016 v Lizboni na akademski konferenci o Fotografiji in levici (Photography and the Left), kamor so ga povabili kot enega ključnih govorcev. V svojem prispevku je Edwards pretresel spremembe v odnosu med levico in dokumentarnim gibanjem v Veliki Britaniji od sedemdesetih let do danes. Zagovarjal je tezo, da je dokumentarizem tesno prepleten z vprašanjem družbenih razredov. Intervju sva opravila na Birkbecku Univerze v Londonu, ki se ji je v začetku akademskega leta pridružil kot profesor. V njem se vračava h glavnim temam njegovega govora, ki je bil v mnogo pogledih navdihujoč in zelo poučen. Kot okvir in sidrno točko razprave sva uporabila dva termina – fotografija in levica. V pogovoru se ukvarjava z Edwardsovo politično izobrazbo, z nastopom ključnega obdobja vizualne teorije v sedemdesetih letih in s spremembami v politični vizualni praksi, ki so temu sledile, vse do statusa, ki ga zaseda v današnji neoliberalni družbi ter oblike in intelektualno podlago sodobnega odpora proti njej. V pogovoru se osredotočava na britanski kontekst, vendar se ob tem povsem zavedava, da gre zgolj za primer, za eno med mnogimi globalnimi manifestacijami dokumentarne fotografije. In z intervjujem, objavljenim v reviji, kot je Membrana, ki nagovarja globalno bralstvo, skušava stopiti v dialog prav s temi manifestacijami.
Andreia Alves de Oliveira je umetniška fotografinja, raziskovalka in predavateljica iz Londona. Ima doktorat (2014) in magisterij (2009) iz fotografskih študijev na Univerzi v Westminstru. Je gostujoča predavateljica fotografije na Univerzi v Birmingham Cityju. Pred tem je študirala pravo in delala kot odvetnica. Andreia se v praksi in raziskovanju ukvarja s pojmom umetniškega raziskovanja pa tudi s teorijo fotografije in s teorijami reprezentacije v povezavi s koncepti prostora in vsakdana.
www.andreiaoliveira.net
Steve Edwards je profesor za zgodovino in teorijo fotografije na Birkbecku Univerze v Londonu. Med drugim je objavil naslednje publikacije: The Making of English Photography, Allegories (2006); Photography: A Very Short Introduction (2006); in Martha Rosler the Bowery in Two Inadequate Descriptive Systems (2012). Je član uredniškega odbora Oxford Art Journal; Historical Materialism: Research in Critical Marxism; in knjižne zbirke Historical Materialism, pa tudi organizator večletnega raziskovalnega seminarja Marksizem v kulturi na Univerzi v Londonu. Trenutno dela na dveh projektih: prvi je knjiga o dagerotipijah in kapitalističnem subjektu v Veliki Britaniji sredi 19. stoletja, drugi pa projekt o radikalni estetiki v angleškem jeziku v sedemdesetih letih.
Glej: https://www.fotomuseum.ch/
“Glede na kompleksnost odnosov, skozi katere se od prihoda nove tehnologije prebija posameznik, ni prav nič presenetljivega, da so naše misli na podzavestni ravni preobremenjene z uprizarjanjem identitete.”
Ⓒ 2021 Membrana - Vse pravice pridržane
avtor: Andreas Müller-Pohle
produkcija: Cankarjev dom, kulturni in kongresni center, Ljubljana in zavod Membrana
kuratorstvo in postavitev: Jan Babnik in Nataša Ilec Kralj
kustosinja razstavnega programa Cankarjevega doma: Katja Ogrin
22. marec–14. maj 2023, Mala galerija Cankarjevega doma
Otvoritev: 22. marec ob 20. uri.
VODENI OGLEDI:
10. maj 2023 ob 13. uri, Mala galerija Cankarjevega dom (vodi Jan Babnik)
14. maj 2023, ob 11. uri (zaključek razstave), Mala galerija Cankarjevega dom (vodi Jan Babnik)
razstavljoči avtorji: Anne Noble, Ewa Doroszenko, Goran Bertok, Gorkem Ergun, Karina-Sirkku Kurz, Špela Šivic
produkcija: Cankarjev dom, kulturni in kongresni center, Ljubljana in zavod Membrana
zasnova: zavod Membrana (Jan Babnik, Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj)
kuratorstvo in postavitev: Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
kustosinja razstavnega programa Cankarjevega doma: Katarina Hergouth
19. januar–1. marec 2022, Prvo preddverje Cankarjevega doma
Otvoritev: 19. januarja ob 19. uri.
Koža, 19. januar – 1. marec 2022
Mednarodna fotografska razstava
Cankarjev dom, prvo preddverje
otvoritev: 19.1.2022 ob 19:00
avtorji: Goran Bertok, Ewa Doroszenko, Görkem Ergün, Karina-Sirkku Kurz, Anne Noble, Špela Šivic
zasnova razstave: zavod Membrana – Jan Babnik, Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
kuratorstvo: Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj
produkcija: Cankarjev dom in zavod Membrana
Podaljšan rok za oddajo predlogov prispevkov (povzetki dolžine do 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 30. avgust 2021. Podaljšan rok za oddajo celotnih prispevkov na podlagi izbranih predlogov je 4. oktober 2021. Predloge pošljite prek spletnega obrazca ali se obrnite na nas prek kontaktnega obrazca in/ali naslova editors(at)membrana.org.
Podaljšan rok za oddajo predlogov prispevkov (povzetki dolžine do 150 besed in/ali slikovno gradivo) je 11. junij 2021. Podaljšan rok za oddajo celotnih prispevkov na podlagi izbranih predlogov je 16. avgust 2021. Predloge pošljite prek spletnega obrazca ali se obrnite na nas prek kontaktnega obrazca in/ali naslova editors(at)membrana.org.
Prijave sprejemamo do vključno ponedeljka 26. 10. 2020 na:
elektronski naslov: info@membrana.org
in/ali
poštni naslov: Membrana, Maurerjeva 8, 1000 Ljubljana
Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 27. julij 2020. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 21. september 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.
kje: Cankarjev dom, sejna soba M3/4
kdaj: 27. februar 2020, 0b 18. uri
20. januar–1. marec 2020 / Prvo preddverje Cankarjevega doma
Otvoritev: Predstavitev na strani CD
ČE, 30. jan 2020, ob 18.00 // Vodstvo po razstavi z Jasno Jernejšek, sokuratorko razstave, in Špelo Škulj, vizualno umetnico
ČE, 6. feb 2020, ob 18.00 // Vodstvo po razstavi z Janom Babnikom, sokuratorjem razstave, in Miho Godcem, vizualnim umetnikom
ČE, 20. feb 2020, ob 18.00 // Vodstvo po razstavi z Jasno Jernejšek, sokuratorko razstave, Miho Godcem in Valerie Wolf Gang, vizualnima umetnikoma
ČE, 27. feb 2020, ob 18.00 // Pogovor z Marion Balac, vizualno umetnico, in Jožetom Guno, docentom na Fakulteti za elektrotehniko UL
kje: Galerija Jakopič, Ljubljana, v sklopu razstave Jaka Babnik: Pigmalion
kdaj: 5. december 2019
trajanje: 18.00 – 21.00
sodelujeta: dr. Victor Burgin, dr. Ilija T. Tomanić
moderator: dr. Jan Babnik
Rok za oddajo osnutkov prispevkov (150 besed povzetka in/ali vizualije) je 16. december 2019. Rok za oddajo dokončanih prispevkov sprejetih osnutkov je 16. marec 2020. Osnutke pošljite preko spletnega obrazca na: https://www.membrana.si/proposal/ ali nas kontaktirajte neposredno na editors@membrana.org.